Ventil 3 / 2025 • Letnik 31 123 BESEDA UREDNIŠTVA Z začetkom vročega poletja se za srednješolce zaključuje šol- sko leto. Večina četrtošolcev je uspešno opravila maturo, ki je bila pretekla leta zanje eden od osrednjih ciljev šolanja. Žal pri mnogih ne toliko zato, ker bi jim matura predstavljala zrelo- stni izpit, pač pa bolj zato, ker je maturitetni rezultat danes vsto- pnica za študij na univerzi. Dija- ki se dobro zavedajo, da morajo zbiranje točk postaviti pred ve- doželjnost, zato se od njih pri- čakuje tudi strateško planiranje, če lepše poimenujemo špekuli- ranje. Že sam izbor maturitetnih predmetov lahko namreč odloča o tem, ali se posamezniku uspe kvalificirati na izbrano fakulteto ali ne. Zaradi anomalij se obetajo spre- membe vpisnih kriterijev pri po- klicni maturi, a reduciranje kri- terijev zgolj na točke mature v želji po zagotavljanju univerzal- ne pravičnosti odpira druge po- misleke. Ali je prav, da ocena iz matematike in angleščine dolo- či, da posameznik ne bo študiral fizioterapije, ampak farmacijo? Zakaj je logično, da pri igralstvu fakulteta preveri talent in predi- spozicije, pri zdravstvu in učitelj- stvu pa ne? Mar ne gre pri dijaku, ki koleba med izborom tako raz- ličnih poklicev, kot so medicina, pravo in ekonomija, bolj za di- lemo, kateri študij je bolj časten in poklic bolj dobičkonosen, ne pa za to, da bi svoje talente op- timalno razvil v poklicu, ki mu ustreza in ga veseli? V takšnem sistemu, kjer mladi vrednotijo kvaliteto posameznega študija po številu točk, ki so potrebne za vpis, tiste fakultete, ki pou- čujemo inženirstvo, potegnemo kratko. Zakaj? V devetdesetih letih prejšnje- ga stoletja se je uveljavil kon- cept izobraževanja STEM (Sci- ence, Technology, Engineering, Mathematics), saj so prepoznali naravoslovne znanosti, tehnolo- gijo, inženirstvo in matematiko kot štiri stebre tehnološkega in gospodarskega razvoja. ZDA, Kitajska, Japonska in druge dr- žave v svojih strategijah za kon- kurenčnost izrecno poudarjajo pomen vlaganj v izobraževanje STEM, pa tudi Evropska komi- sija v strategiji Horizon Europe poudarja ta znanja kot osnovo prehoda v zeleno in digitalno gospodarstvo. Toda kurikulum slovenskih gimnazij v sklopu ob- veznih predmetov predvidi samo eno tretjino vseh ur za vsebine STEM. Od te tretjine je polovica namenjena naravoslovnim zna- nostim (kemija, fizika, biologija) in 45 % matematiki. Za tehno- logijo tako ostane samo 5 % v obliki informatike, inženirstva pa na gimnaziji sploh ni. Na podlagi katerih informacij naj se potem- takem gimnazijec odloči študira- ti inženirstvo in visoke tehnolo- gije? Zanimivi so tudi podatki Držav- nega izpitnega centra v Letnem poročilu o izboru dveh predme- tov splošne mature. Dobra tre- tjina dijakov izbere psihologijo, slaba tretjina geografijo, četrtina kemijo, nato s slabo petino sledi- jo fizika, zgodovina, sociologija, biologija in drugi tuji jezik, med- tem ko ostale predmete izbere manj kot 5 % dijakov. Dijakov, ki izberejo oba naravoslovna pred- meta hkrati, je torej le za vzorec, vsekakor pa bistveno manj kot tistih, ki izberejo dva družbo- slovna predmeta. Že tako skro- men bazen naravoslovcev se potem razdeli na študije naravo- slovnih ved ter na inženirstvo in tehnologije. Slabo poznavanje tehnologije in inženirstva med dijaki in v druž- bi na splošno je vzrok tudi za manjšo spoštovanost. Vrhunski znanstvenik ali vrhunski mate- matik se čisto drugače sliši kot vrhunski tehnolog ali vrhunski inženir, čeprav so za visokoteh- nološki razvoj družbe vsi štirje stebri STEM enakovredni. Druž- ba potrebuje vrhunske strokov- njake na vseh področjih, zato poveličevanje bazičnih znanosti in hkratno banaliziranje inženir- skih znanj na servis avtomobilov in razvoj izdelkov, ki jih lahko al- ternativno za pol cene uvozimo iz Kitajske, odvrača mlade za študij inženirstva in tehnologij. Politični odločevalci tu in tam povečajo vlaganja v znanost z namenom povečanja inoviranja in visokih tehnologij, a vedno znova ugotavljajo, da je pri nas najbolj kritičen prenos bazičnih spoznanj iz TRL 3 do industrij- sko zanimivih TRL 6. Fakultete, ki izobražujemo in- ženirje in tehnologe, moramo tu prepoznati svojo vlogo za skrb za kar dva od štirih stebrov STEM. Če vloge promocije ste- brov tehnologije in inženirstva ter pojasnjevanja njunega po- mena ne bomo prevzeli mi, je v sedanjih razmerah ne bo prevzel nihče drug. Seveda pa moramo te dejavnosti najprej ceniti sami, saj lahko le tako spremenimo percepcijo družbenega okolja glede inženirstva in tehnologij, da nameni tem področjem vsaj nekaj pozornosti tudi v gimna- zijskem izobraževanju, in na tak način privabimo več mladih ta- lentov v svoje vrste. Miroslav Halilovič © Avtorji 2025. CC-BY 4.0 Od gimnazijskega maturanta dO inženirja