Na konjiču
Mama, zdaj odjašem stran           brž na Dunaj privihram,
preko gričev in poljan,                  tam me cesar sprejme sam.
tja do tete in do strica,                Potlej se obrnem tja,
brza konju je noiica,                    kjer je mesto kraj norjd,
nese me kot veter sam,                 šumno mesto. Trst bogati,
da ne vem prav, kod in kam.       nekaj vam prinesem, mati:
Glejte, zdaj-le sem v Ljubljani,     smokev sladkih polno pest.
lepi beli in prostrani,                    pridite jih k meni jest!
—.   245   m—
H kralj-Matjatu zdaj hitim.          da kot blisk naprej vihra!
da od njega brk dobim,                Malo še pogledam v Rim,
brk košatih šop pod nos;              nič se Lahov ne bojim,
da ne bo konjiiek bos.                  (e bi kdo mi hotel zlo,
njema podkev zlato da.                v Črno stopim bri goro.

¦7Vww se mafo pomtiditn,                   konj po nostt: klep-klep-klep!
potlej se na Klek spustitn,              Jtiz se smcjent /n hitirn,
moj konjiček zarezgeče,                   da vatn to vse sporočim.
čarovnica vsa trepeče,                     Svet je pisan in prostran —
prime metlo — konjskt rep,            zdaj doma smo, dober dan!
E. Gangl