¥ E V s K a KOPER — 12. DECEMBRA 1958 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI _______LETO VII. — ŠTEV. 49 P^tmp^fj^ »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 f.Samdolar^Bančni r^črinfin2 iT^T^V ^'f01™™ 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna Naročnina 1000 din ali i,5 am. dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. *3z v5eb vbebine v duhu dejavnega sožitja Koroški Slovenci za svoje pravice Ritem in kastanjete Več za strokovni in kulturni napredek Pisma uredništvu Slovenski Jadran odkriva V Obrovu bodo zgradili opekarno Pred Novoletno jelko Zena na poveljniškem mostu Naloge odborov zadružnlc Dobro izrabiti vse možnosti Utrip kulturnega življenja na vasi Lep napredek telovadbe ob morju Postojna ogroža jesenskega prvaka Barčica v prihodnji Številki VELIČASTNO SLAVJE OB OTVORITVI NOVEGA PRISTANIŠČA V KOPRU JE NAJLEPŠE PRIZNANJE ZA VLOŽENI TRUD IN NAPORE Kakor da se je razgrnila nad Koprom, morjem in vso našo obalo nepričakovana pomlad, v takšnem sončnem dnevu smo v nedeljo dočakali in preživeli zgodovinsko pomembno slavje v koprskem zalivu. Mirno in spokojno se je lesketalo morje; v njem so se zrcalile pastelne jesenske barve prelestne koprske okolice in brezoblačna sinjina neba. Po zalivu so švigali vitki veslaški čolni, vmes se je v elegantnih krivuljah prepeljavala ponosna jadrnica. Med njimi so brnele z zastavicami ozaljšane ladje Obalne plovbe; njihovo snežno belino je za spremembo motil kot kanarček rdeče-rume-ni korenjak Urh, ki mu je bila za ta dan namenjena še pomembna vloga; brez krepkega vlačilca namreč ne sme biti nobeno pristanišče, zato ima tudi novo koprsko svojega. Nekoliko v ozadju je mirno ždel kakor na zrcalu naš stari znanec, zaslužni »Peter Klepec«. Koper je oživel, kakor že dolgo ne. Skupinam domačih delovnih ljudi, ki so se z vseh strani zgrinjale v novo in tokrat pisano in barvito okrašeno pristanišče, so se trumoma pridruževale še druge skupine iz raznih krajev koprskega okraja in od vsepovsod iz Slovenije. Avtobusi so nenehno dovažali vse nove gruče ljudi iz bolj oddaljenih krajev: nihče izmed njih ne bi rad zamudil velike ga zgodovinskega dogodka na naši obali, ki si tudi na tem delu odpira novo pot v svet. V pisan in slikovit mozaik se je zlila zbrana množica z zastavami in zelenjem na prostrani pristaniški ploščadi. Več tisoč parov oči je vznemirjeno in nestrpno iskalo po blesteči morski gladini: »Prihaja! Že prihaja!« Posvetevaije v Kopra Minuli torek je bilo v Kopru posvetovanje aktiva komunistov, ki delajo v trgovini in blagovnem prometu. Posvetovanje je vodil sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir, o stanju v našem blagovnem prometu, o trgovini in o preskrbi pa je re-feriral podpredsednik OLO Koper Franc Klobučar, O njegovih izvajanjih preberite več na deveti strani, medtem ko vam bomo razpravo in zaključke tega posvetovanja posredovali v naslednjih številkah lista. 1 I Tam zadaj izza obzorja se je polagoma luščila rdeče in črno obarvana gmota z belim in srebrnim nastavkom, naša deset ti-soč-tonska čezoceanka »Gorica«. Zbrane ladje so zapiskale s sirenami v pozdrav velikanki, ki se bo prislonila s svojim bokom ob operativno obalo novega pristanišča. Iz smeri Debelega rtiča se je lepa »Gorica« naglo približevala in se vse hitreje večala v čakajočih očeh. Naproti so ji brzeli motorni čolni, veslači in jadrnica in seveda »Urh« — vsi ti so postali nenadoma čisto majhni in nebogljeni spričo mogočne čezoceanke, ki ji je v pozdrav na pristaniški ploščadi igrala godba Ljudske milice iz Ljubljane pod vodstvom Rudolfa Stariča, tisoče grl pa ji je navdušeno vzklikalo. Medtem so na tribuno, kjer so se poprej že zbrali številni domači in tuji novinarji, filmski in televizijski operaterji ter cela gruča fotoreporterjev, začeli prihajati povabljeni gosti. Med njimi smo videli Franca Leskoška, Borisa Kraigherja, Marjana Breclja, Lidijo Šentjurc in Sergeja Kraigherja, Ivana Regenta, Jožeta Vilfana, Aleša Beblerja, Toneta Boleta in Julija Beltrama, Ti-neta Remškarja, Ljuba Babica, generale Djoka Jovanoviča, Rat-ka Vujoviča in Jana Lokovška in druge goste iz vse Jugoslavije, ki so jih sprejeli predstavniki oblasti in političnih forumov koprskega okraja s tovarišema Albertom Jakopičem-Kajtimirom in Albinom Dujcem na čelu. Medtem ko se je »Gorica« približevala, je pozdravljal zbrano L_ ■■-j množico predsednik koprske občine Miran Bertok. Prek mikrofona je imenoma prisrčno pozdravil številne goste — predstavnike in zastopnike vseh področij družbenega življenja in dogajanja v naši deželi. (Nadaljevanje na 4. strani) Z napetim zanimanjem so naši najvišji državni in politični voditelji opazovali pristajanje »Gorice« ob novo operativno obalo GOVOR PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA LRS BORISA KRAIGHERJA Poveljnik »Gorice« Mladen Vlajki se s tribune zahvaljuje za topel sprejem in čestita graditeljem k dobro opravljenemu delu »Tovarišice in tovariši! Ko pozdravljamo na koprski obali mornarje prve prelcooceanske ladje, ki smo jo pravkar privezali na to obalo, in ko s tem otvarjamo in dajemo v promet prvi del naše nove operativne obale koprskega tovornega pristanišča, moramo predvsem ugotoviti, da predstavlja to dejstvo novo, veliko zmago naših delovnih ljudi v premagovanju naše tehnične in gospodarske zaostalosti. V izredno kratkem času je bilo izvršeno veliko delo, veliko gradbeno delo, ki predstavlja velik uspeh naših tehničnih kakor tudi splošnih go- spodarskih zmogljivosti Jugoslavije. Ta uspeh je predvsem rezultat težkih naporov enotne akcije jugoslovanskih narodov v boju za izgradnjo socializma in v borbi za premagovanje naše tehnične in gospodarske zaostalosti. Ta velika zmaga, ki jo danes praznujemo, pomeni pridruževanje Kopra slavljenju tistih velikih zmag, ki smo jih v zadnjih dneh proslavljali po vsej Jugoslaviji ob otvoritvi (Nadaljevanje na 3. strani) GOVOR PREDSEDNIKA OLO KOPER ALBINA DUJCA fazna prelomnica za Koper Po sprejemu »Gorice« stopata v spremstvu drugih visokih gostov s šopki obdarovana predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher in kapitan ladje Mladen Vlajki po pristaniški ploščadi proti slavnostni tribuni »Ta del operativne obale, ki ga danes izročamo pomorskemu prometu, predstavlja važno prelomnico v razvoju Kopra. Koper, ki je bil do sedaj le pomorski pristan manjših ladij, se z današnjim dnem uvršča med pomorska pristanišča, ki povezujejo svetovne pomorske poti, po katerih teče vse živahnejša blagovna izmenjava.« Nato je predsednik okraja po- dal sliko vzrokov za gospodarsko zaostalost koprskega področja in orisal, pred kako težavnimi nalogami so se znašli oblastveni in družbeni organi po priključitvi tega ozemlja Jugoslaviji, če so hoteli te, stoletja zapostavljene in ekonomsko zaostale predele z naglim razvojem dvigniti. Te naloge je podprla Zveza z znatno pomočjo, posebno skrb in pomoč pa (Nadaljevanje na 4. str.) t® Z uporabljanjem in razvijanjem razpoložljivih naravnih možnosti krepimo naše obalno gospodarstvo. K zgraditvi pristanišča kot najbolj priročnega objekta nas naravnost sili gospodarska nuja in svetla perspektiva močnega pomorskega prometnega vozlišča ter gospodarskega in kulturnega središča, v kakršnega bo Koper brez dvoma prerasel že v bližnji prihodnosti. V ta plemeniti namen bomo tudi v prihodnje dali vse od sebe, da zagotovimo v skladu z začrtanim razvojem to svetlo prihodnost. Nedeljsko slavje pri prvem pristanku čezoeeanske ladje ob začetnih metrih operativne obale novega koprskega tovornega pristanišča (na sliki) je jasno in glasno potrdilo naših prizadevanj in močna spodbuda za nadaljnje delo, saj so mu prisostvovali najuglednejši gostje iz vse Jugoslavije in se z nami vred veselili doseženega uspeha Francoska skupščina ima novega predsednika Francoska skupščina je na svojem prvem zasedanju izvolila za svojega predsednika kandidata zveze za novo republiko Jacquesa Chaban-Delmasa, ki je dobil 355 glasov, medtem ko jih je socialistični kandidat Max Lejeune dobil le 132. Mandatna doba predsednika nove francoske skupščine, ki je bil že večkrat minister in do sedaj župan v Bordeauxu, bo trajala pet let. Za predsednika senata pa je bil že šestnajstič izvoljen Gaston Monnerville. Združevanje Afrike Na plenarni seji konference afriških narodov, ki je v glavnem mestu Gane, v Akri, je delegat ZAR Fuad Galal obsodil formiranje francosko-afriške skupnosti in načrte za na pol avtonomno Afriko pod francoskim gospostvom. Tudi minister za gospodarske zadeve gvinejske vlade se je izrazil proti francoski politiki v Afriki, posebno še, ker noče priznati njihove vlade kljub temu, da je De Gaulle obljubil, da Francija ne bo delala ovir za neodvisnost Gvineje. Delegat »Afriškega narodnega kongresa« iz Južnoafriške zveze je obsodil diskri-minacijsko politiko južnoafriške vlade, liberijski delegat pa se je zavzemal proti kakršnemukoli poskusu razdelitve Afrike in dejal, da morajo afriške države najti v skladu s tradicijami najprimernejšo obliko združevanja. Vnßkcyvutah AKRA — V Akri, glavnem mestu Gane je konferenca zastopnikov nacionalnih gibanj afriških narodov. Na njej sodeluje 50 političnih in sindikalnih organizacij iz 25 afriških držav. Prisostvuje ji tudi več opazovalcev iz vsega sveta. Razpravljajo o uresničenju zakonitih pravic in političnih prizadevanj po neodvisnosti in samoodločbi afriških ljudstev. Osnovna težnja te konference, ki bo trajala do konca tega tedna, je ustanovitev unije afriških držav. BAGDAD. — Iz Bagdada poročajo, da so te dni odkrili v Iraku zaroto proti vladi, predsednika Kasema. Zarotnike, so podpirali nekateri krogi iz tujine. WASHINGTON . — V Cape Canaveral so konec preteklega tedna izstrelili raketo »Juno-II«. Smer te rakete, ki je dosegla višino 104 tisoč km in je na po-vratku v zemeljsko ozračje razpadla nad Afriko, je bila Luna. MOSKVA — Raketa, s katero so izstrelili tretji sovjetski satelit, je priletela v gostejše plasti atmosfere in je zgorela. Bila je 2907-krat preletela Zemljo, velika kot železniški vagon in je DJAKARTA — Indonezijski parlament je sprejel zakon o nacionalizaciji . nizozemskih podjetij v Indoneziji. Glasovanja o tem zakonu sta se vzdržali samo katoliška stranka in muslimanska stranka Masdžumi, proti pa ni bil nihče. BUENOS AIRES — Ameriška družba »Standard Oil« in britanska petrolejska družba »Shell« sta sklenili z argentinsko vlado pogodbo o raziskavah in izkoriščanju petroleja v Argentini. Poučeni krogi sodijo, da bosta obe družbi Investirali v Argentini okrog 200.000 milijonov dolarjev. PARIZ — Zahodnoevropska organizacija za ekonomsko sodelovanje — OEEC — je te dni sporočila, da je 12 njenih članic sklenilo odobriti Turčiji kredite v znesku 100 milijonov dolarjev. Tako bo Zahodna Nemčija zagotovila -Turčiji polovico teh kreditov, vtem ko bo Velika Britanija prispevala 10 milijonov, Italija 4 milijone, Švica, Belgija, Nizozemska in Francija pa vsaka po poldrug milijon dolarjev. BONN — V Zahodno Nemčijo so prispele iz ZDA prve rakete tipa »I-Ionest John«, ki so namenjene zahodnonemški vojski. BASEL — Basel je prvo švicarsko mesto, v katerem so ženske dosegle volilno pravico na lokalnih volitvah. Na nedeljskem referendumu so z 9401 glasom proti 5517 sprejeli občinsko odredbo, po kateri imajo ženske aktivno in pasivno volilno pravico. LONDON — Neki sovjetski general je te dni potrdil, da ima tudi Sovjetska zveza podmornico z napravami za izstreljevanje raket in da so te podmornice sposobne pluti pod polarnimi točkami. Ob dnevu človečanskih pravic Ob 10. obletnici Dneva človečanskih pravic je dal generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold novinarjem izjavo, v kateri je med drugim dejal, da je bila proglasitev splošne deklaracije o človečanskih pravicah spričo svoje trajne moči ena najbolj pozitivnih stvaritev organizacije Združenih narodov. Dejal je, naj bi nas 10-letnica te prve svetovne listine o človečanskih pravicah spodbudila, da podpremo in obvarujemo dostojanstvo človeka na način, vreden »razuma in zavesti«, s katerima so, kakor pravi deklaracija, obdarjena vsa človeška bitja. Priporočal je, da bi delovali z večjim spoštovanjem za pravice drugih in tako zgradili trdno podlago za svetovno razumevanje in svetovni mir. V soboto popoldne se je »Galeb«, s katerim potuje predsednik republike Josip Broz-Tito na obisk v nekatere azijske in afriške dežele, približal Port Saidu. Preden je zaplul v njegovo luko v spremstvu rušilca »Split«, ga je sprejelo šest torpednih čolnov in 2 rušilca egiptovske vojne mornarice, s katerih so s topovskimi streli pozdravili predsednika Tita. Nato je »Galeb« v spremstvu vojnih ladij prijateljske države nadaljeval pot in se proti večeru zasidral v luki Port Saida, v me-stu-heroju Združene arabske republike. Prisrčno pozdravljen od množice prebivalstva je predsednik Tito s svojim spremstvom že četrtič stopil na tla tega mesta, kjer ga je pričakal predsednik ZAR Naser s soprogo, ministri vlade in drugimi visokimi državnimi funkcionarji. Ganljivo je bilo srečanje državnih poglavarjev dveh prijateljskih dežel in pristanišče Port Saida se je tre- slo od navdušenih vzklikov zbranih meščanov. Po tem toplem sprejemu, pozdravljen z vsemi vojaškimi in državniškimi častmi, je predsednik Naser zadržal našega predsednika republike in njegovo spremstvo v Port Saidu, kjer je priredil visokim gostom slovesno večerjo, ki je potekala v vzdušju odkritosrčnega prijateljstva. Ta kratki sestanek sta oba predsednika izkoristila za tehtna posvetovanja o vprašanjih, ki so v interesu obeh držav. Predsednik Tito je s svojim spremstvom, navdušen nad snidenjem z dragimi gostitelji, v poznih nočnih urah zapustil Port Said, se vkrcal na »Galeb« ter nadaljeval pot skozi Sueški prekop. Koroški Slovenci za svoje pravice Slovenska prosvetna zveza na Koroškem je poslala avstrijskemu prosvetnemu ministru in koroškemu deželnemu glavarju resolucijo, v kateri zahteva nemoten kulturni in prosvetni razvoj slovenskega prebivalstva na Koroškem. Resolucija terja razveljavljen je protiustavne odredbe o šolstvu, ki je izšla 22. septembra tega leta, in da se uredi vprašanje šolstva na Koroškem na podlagi zakona. Koroški Slovenci zahtevajo tudi nemoten razvoj svojih prosvetnih društev ter kulturnih in drugih ustanov, dalje popolno enakopravnost slovenskega jezi- Hruščev piše Eisenhowerju Demokratski senator Humphrey je izročil Eisenhowerju osebno pismo Nikite Hruščeva, v katerem je izražena želja, naj bi se sporazumeli o prekinitvi jedrskih poskusov. Razgovor med Eisen-howerjem in Humphreyem je bil zelo dolg in senator je kasneje izjavil, da je pismo tehničnega značaja ter govori o ustavitvi jedrskih poskusov, o čemer se sedaj pogajajo v Ženevi. Senator Humphrey je Eisenhowerju sporočil željo Hruščeva, naj bi se se-■ stala v okviru konference najvišjih in da bi rad obiskal ZDA. Na koncu razgovora je senator obvestil predsednika ZDA, da je ugotovil pri voditeljih SZ željo po povečanju trgovinske izmenjave med obema državama. ka z nemškim tam, kjer živi prebivalstvo obeh narodnosti, in da bi pristojni avstrijski organi na podlagi državne pogodbe prepovedali sleherno protislovensko delovanje nemških nacionalističnih organizacij na Koroškem. V Parizu bo šlo za Berlin V nedeljo se bo začela v Parizu konferenca zunanjih ministrov Francije, ZDA, Velike Britanije in Zahodne Nemčije v zvezi z nedavno noto sovjetske vlade o berlinskem vprašanju. Delavci vseh obratov CRDA in Tržaškega arzenala so v četrtek pretekli teden stavkali eno uro v znak solidarnosti z delavci ladjedelnice Sv, Justa. Stavko je napovedala le napredna sindikalna organizacija CGIL, medtem ko je CISL predlagala, naj bi raje dali delavci svojim tovarišem v tej ladjedelnici svojo enourno plačo. Take »miloščine« pa delavci ladjedelnice Sv. Justa ne marajo, saj na tak način ni moč rešiti spornega vprašanja, Gre namreč za obstoj ladjedelnico in za nadaljnjo zaposlitev več kot 300 delavcev in uradnikov. Ker lastnik ladjedelnice ne more dobiti kreditov za zgraditev že naročenih ladij, predlaga sindikat CGIL, da bi v ladjedelnici postavili komisarsko upravo in ji dodelili kredit iz državnih virov. Vladne oblasti se temu predlogu izmikajo, češ da se ne smejo in tudi ne morejo vtikati v zadeve privatnega podjetja. V tej zvezi je treba poudariti, da se za to stavko skriva tudi protest proti nameravani postopni likvidaciji največjih industrijskih obratov v Trstu. Ladjedelnico Sv, Roka v Miljah, ki sodi med najstarejše obrate te vrste na Tržaškem, bodo vključili v sestav Tržaškega arzenala. Po mnenju sindikalnih predstavnikov je za propadanje te ladjedelnice odgovorno osrednje vodstvo obratov CRDA, ki kljub številnim posredovanjem milj-ske občine in sindikatov ni pokazalo dovolj zanimanja za dodelitev naročil in za obnovo obratov. — Kako je postal neposlušen ta slon iz Afrike! Sami mi bo še ves šotor podrl! naš zunanjepolitični kometar V duhu koeksistence, to je mednarodnega sodelovanja, ki priznava vsakomur svojo samostojnost in razvoj, sta se ta teden ponovno srečala predsednik Tito ter predsednik Združene arabske republike Naser. Srečanje med obema državnikoma, ki sta v mednarodnem dogajanju tako izraziti osebnosti mednarodnega sodelovanja in prizadevanja za mir na vsem svetu, je vzbudilo tem večje zanimanje vsega 7nednarodne-ga tiska zlasti zaradi tega, ker sta oba državnika v popolnem soglasju poudarila, da so njuna prizadevanja usmerjena navzlic trenutnim vznemirljivim okolno-stim k stvari miru. Jugoslovanska ladja »Galeb« je zatorej, kakor je bila vedno doslej, oznanjeval-ka vseh tistih dobrih in plemenitih prizadevanj, s katerimi se vedno podaja na pot naš predsednik republike: to je stvar miru in najlepšega sodelovanja med vsemi narodi in državami tega sveta. Jugoslavija, domovina ljudi, ki si ob odrekanju z največjim prizadevanjem gradijo svojo življenjsko raven, se je tudi ob tej priložnosti izkazala kot mednarodni partner, ki si nenehno prizadeva, da bi v duhu koeksistence pripomogla k izboljšanju mednarodnih odnosov. Nekatere veličastne proslave, med njimi posebno otvoritev avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti in novega tovornega pristanišča v Kopru, pričajo o konkretnih sadovih, ki jih sicer zaostala Jugoslavija doprinaša v skupnem razvoju ekonomike vsega sveta. V razvoju mednarodnih odnosov pa smo prepričani, da vsi ti dogodki v domovini ustvarjajo med našimi ljudmi najbolj iskreno razpoloženje odkritosrčnega sodelovanja z vsemi deželami in narodi sveta v duhu, kakor ga nakazuje zamisel o mednarodni koeksisten-ci našega predsednika Tita. Izjave, ki sta jih bila o tem dala predsednik Tito in predsednik Naser, nas prepričujejo, da se mednarodni politični občutek razvija v tej smeri. In to je v skladu z našim prepričanjem, z našimi občutki. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškja. Tiska tiskarna CZP Primorski tisk Koper KOLEDAR ZA LETO 1959 czp »primorski tisk« bo tudi letos izdalo svoj običajni stenski mesečni koledar. vse zadruge, urade, gospodarske in druge organizacije naprošamo, naj pošljejo svoja naročila najkasneje do 16. decembra. czp »primorski tisk« koper obnavljanje berlina Temeljito porušen se zdaj tudi temeljito obnavlja, tako zahodni kot vzhodni del mesta. Njuna spojnica, Brandenburška vrata s slovito Qua-drigo, je ob slovitem skupnem sodelovanju znova vstala v vsej nekdanji lepoti. Do 1965 hoče Vzhodni Berlin povsem urediti svoje mestno središče, predvsem Marx-Engelsov trg, Stalinov drevored in cesto Pod lipami. Izredno pozornost posvečajo tudi Muzejskemu otoku. Obnovljeni in znova urejeni bodo vsi muzeji. Sovjetska vlada že vrača umetnine, ki jih je 1915 rešila pred uničenjem. Višek bo obnovitev slavnega Pergamon-skega oltarja v lastnem muzeju. V Vzhodnem Berlinu so doslej odstranili nad 20 milijonov kub. metrov ruševin, s čimer bi lahko postavili 20 Keopsovih piramid. Do 1957 so zgradili oziroma obnovili okrog 126 tisoč stanovanj. Do 1960 jih bodo zgradili še 30.000, Skoraj polovico v osemnadstropnih blokih. V začetku preteklega tedna je bila tridnevna stavka uslužbencev tržaških bolnišnic, ker njihovo vodstvo ni hotelo izplačati akontacije na račun poviškov, za katere se še pogajajo. Minuli petek pa je bila tudi v Trstu, kakor po vsej Italiji, 24-urna stavka novinarjev, ki zahtevajo zvišanje plač. Ce časopisno-založniška podjetja ne bodo sprejela zahtev novinarjev, bodo le-ti ponovili stavko. « t * Predsednik pokrajinske uprave prof. Gregoretti je bil te dni v Rimu, kjer je na raznih ministrstvih posredoval za rešitev vprašanja ustanovitve avtonomne dežele na osnovi osnutka, ki ga je pripravil pokrajinski odbor. Pravijo, da je njegovo posredovanje do neke mere uspelo in da so v Rimu zagotovili upoštevanje teženj Trsta. Ko so namreč začeli govoriti o ustanovitvi avtonomne dežele Julijska krajina—Furlanlja, je prišlo do živahne razprave o obliki samouprave in tudi o tem, kje naj bo sedež deželne uprave. Furlanski demokristjani se, kakor je znano, potegujejo, da bi bil njen sedež v Vidmu, Tržačani pa zahtevajo, naj bo Trst upravno središče. • + • Pretekli petek je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, na kateri je župan Dušan Furlan poročal o delovanju občinske uprave, o najaktualnejših problemih devinsko-nabrežin-ske občine ter o poteku javnih del. Predvsem je poudaril, da je velika razlika med dohodki in izdatki občine. Ta razlika bi se lahko zmanjšala, če bi občini pripadala večja najemnina od njenih kamnolomov, ki jih sicer imajo v zakupu privatniki. Zupan je predlagal uveljavitev novega sporazuma o najemninah, ker le tako bo možno doseči vsaj delno uravnovešenje občinske blagajne. Založba LIPA v Kopru pripravlja V tisku in pred izidom so še nekatera dela izven zbirk, med njimi: Leonard Woolf VAS V DŽUNGLI (po osebnih zapiskih in dnevniku napisana knjiga o življenju bednih ljudi s Cejlona, ki še danes životarijo globoko v notranjosti džungle, kjer se daleč od ostalega sveta bore za vsakdanji grižljaj. Delo je napisano preprosto in pretresljivo ter daje resnično sliko življenja prebivalcev vasi Baddagame). Kari Eskelund MOJA ŽENA fCI-TAJKA (izredno zanimiv po-topis-reportaža danskega književnika, ki nas bo s svojim sočnim pripovedovanjem popeljal na številna potovanja sirom po svetu. V uvodu pravi: »V mojih žilah se pretaka potepuška kri danskih vikin-gov ... Med mojimi predniki je razen francoskega begunca in španskega dezerterja še eden izmed nezakonskih sinov Martina Lutra, vendar o tem v družini rajši ne govorimo. Tudi jaz se nisem izneveril mednarodnemu izročilu svojega rodu: poročil sem se s Kitajko«) in Françoise Sagan TISTI NJEN NASMEH (roman o ljubezni študentke prava na Sor-boni z »zrelim«, izkušenim in poročenim moškim. Strast je nova tematika v primerjavi z njenim prvim romanom DOBER DAN, ŽALOST in sod i med najlepša poglavja v knjigi. Zgodbo bi lahko imenovali bridko romanco, ki jo je doživela Dominique in z njo Luc, \ žalostno, pa vendarle po svoje lepo, sodobno ljubezensko zgodbo). — Vse ie novitete bodo izšle okoli Novega leta. Vsem prijateljem dobre knjige jih toplo priporočamo. prenaglil se je V San Franciscu, Kalifornija, je podjetni Mr. Plato Pigafetta odprl novo trgovino z ribami. Iz blesteče urejenega izložbenega okna Je vabil pisano žareč napis: »Dobite vse, kar plava!« Danes samozavestnega vabila ni več. Zamenjati ga je moral Mr. Pigafetta s skromnejšim, kajti v trgovino je stopil kupec, ki je zahteval slovito plavajočo filmsko divo Esther Williamsovo. GOVOR PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA LRS BORISA KRAIGHERJA OB OTVORITVI NOVEGA KOPRSKEGA TOVORNEGA PRISTANIŠČA ^ ___d ^__ a ___a _ jj ^ io.li e pristamsca resu v (Nadaljevanje s 1. strani) ceste Ljubljana—Zagreb, ob otvoritvi in spuščanju v pogon nekaterih novih tovarn in raznih drugih objektov v Jugoslaviji, ki vsi skupaj predstavljajo dokaz velike moči, velike vztrajnosti in požrtvovalnosti naših narodov v boju za izgradnjo socializma. Tudi s to veliko zmago, ki predstavlja začetek izgradnje tovornega pristanišča v Kopru, dobiva gospodarstvo Jugoslavije oiove spodbude za svoj nadaljnji razvoj. Pristanišče je na področju Kopra izredno važno in lahko odigra izredno važno vlogo ne samo za gospodarstvo celotnega koprskega področja, temveč tudi za gospodarstvo LR Slovenije, za gospodarstvo zahodnega dela Jugoslavije sploh in s tem — kot sem rekel — za jugoslovansko gospodarstvo v celoti.« — je nekako pred štirimi leti govoril tovariš Tito in prvič zelo odločno poudaril potrebo, da pri nadaljnji gospodarski graditvi Jugoslavije ne pretiravamo s tistimi izgradnjami, ki bi pomenile preveliko breme za standard delovnega človeka v današnjem času. Prav tu v Kopru je tovariš Tito poudaril važnost pravilnega odnosa med graditvijo tistih gospodarskih objektov, ki predstavljajo dolgoročnejše naložbe družbenih sredstev, proti reševanju tistih problemov, ki neposredno vplivajo še na standard delovnega človeka v današnjih dneh. Generacija tvorcev nove Jugoslavije, ki je dala največje žrtve v teku narodnoosvobodilnega boja in zlasti v zadnjih petnajstih letih v boju proti vsem zunanjim pritiskom, v boju za svojo suverenost in neodvisnost in v boju za premagovanje gospodarske zaostalosti, je dolžna danes poskrbeti Predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher govori s častne tribune zbranim poslušalcem ob zgodovinski otvoritvi novega pristanišča v Kopru. Predsednik Kraigher je v nadaljevanju svojega govora izrekel posebno z.ahvalo in čestital k veliki delovni zmagi kolektivu Vodne skupnosti in podjetjem, ki so pomagala Vodni skupnosti pri izgradnji tega objekta: »Projekt nizke gradnje« iz Ljubljane, «Brodospas« lz Splita, Zavod za raziskavo materiala in gradbenih konstrukcij iz LJubljane, podjetjem koprskega okraja »Intereuropa«, »Avto-prevozništvo«, »Splošna plovba« Piran, »Obalna plovba« Koper, Rudniku črnega premoga Sečovlje, podjetju »Slovenija-ceste« in drugim. Predsednik Boris Kraigher je poudaril velike uspehe pri gradnji tega dela operativne obale tovornega pristanišča Koper, saj je to ena izmed najcenejših gradenj te vrste v Jugoslaviji, nato pa je dejal, da je samo nenormalnim razmeram v preteklosti pripisati, da se ni že zdavnaj na tem področju začela izgradnja takega pristanišča, saj je to eno izmed področij na severnem Jadranu, ki ima največje možnosti za izgradnjo manipulativno izredno sposobne luke. »Na splošno je znano, da danes reško pristanišče ne zmore več svojega prometa, da je stalno prenatrpano in da nima več velikih možnosti za razširitev svojih pristaniških naprav. Podobno stanje je tudi v Trstu. Zgraditev koprskega pristanišča pomeni zato v tem pogledu samo razširitev in dopolnitev tistih pomanjkljivosti, ki jih ostala pristanišča na severnem Jadranu ne morejo več sama rešiti. Zaradi tega smatram, da bi bilo zgrešeno očitati, da predstavlja zgraditev koprskega pristanišča neko kaprico prebivalcev tega področja v konkurenci nasproti sosednjim pristaniščem. Gre samo za izkoriščanje tistih možnosti in za dajanje v uporabo tistih možnosti, ki Jih splošni geografski položaj tega področja daje za zgraditev takega tovornega pristanišča. Zaradi toga Je normalno, da smo začeli na tem področju graditi tovorno pristanišče in poudarjam, da Je satno posledica nenormalnih političnih razmer v preteklosti, v zgodovini tega področja, da k tem zahtevam lahko pristopimo šele danes. llotcl pa bi v zvezi s tem opozoriti na dejstvo, da moramo seveda, ko pristopamo k temu delu, računati z gospodarskimi zmogljivostmi Jugoslavije ln pristopiti k temu delu skladno s temi zmogljivostmi In v tempu, ki tem gospodarskim zmogljivostim ustreza. Prav v Kopru — na tem področju tudi za to, da bo naš delovni človek tudi že danes vsaj del teh pridobitev neposredno užival in jih neposredno čutil na zboljšanju svojih življenjskih razmer. Zato je tovariš Tito pred leti ravno tu v Kopru poudaril potrebo, da preusmerimo našo investicijsko dejavnost na tista področja, ki lahko v najkrajšem času največ prispevajo k dviga- nju standarda našega delovnega človeka. Analiza naših gospodarskih razmer v Jugoslaviji je pokazala, da se je v tem pogledu predvsem potrebno preusmeriti k dviganju poljedelske proizvodnje, k doseganju boljših rezultatov v proizvodnji dela, boljših hektarskih donosov itd. Na tem področju imamo v Jugoslaviji ogromne možnosti, da v nekaj letih bistveno dvignemo našo poljedelsko proizvodnjo, pokrijemo naše potrebe ter postavimo ponovno tisto, kar Jugoslavija na področju pljedelstva po svojem najosnovnejšem bogastvu je in mora biti, da postanemo na pod-dročju poljedelstva ponovno izvozna država, ki se bo tudi tu lahko močno uveljavila v svoji zunanji trgovini in prispevala tudi s tem k dviganju življenjskih pogojev našega delovnega človeka. Kavno na koprskem področju imamo v tej smeri lepe možnosti za vključevanje v celotno perspektivo gospodarskega razvoja Jugoslavije. Koprsko področje je bogato kmetijsko področje. Ima ugodno klimo, izredno ugodne pogoje za izboljšanje kmetijske proizvodnje na osnovi utrjevanja socialističnih odnosov, na osnovi kooperacije z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Koprsko področje ima ogromne možnosti, da z relativno cenenimi melioracijami, z namakalnimi napravami občutno poveča svojo kmetijsko proizvodnjo in bistveno prispeva k reševanju splošnih jugoslovanskih gospodarskih problemov. Ravno iz te težnje je tudi nastala ideja za graditev koprskega tovornega pristanišča, saj se gradi vzporedno z izsuševanjem Škocjanskega zaliva in s pridobivanjem novih kmetijskih površin celotne doline Kižane. Izgradnja tovornega pristanišča je zato ob reševanju melioracijskega problema in problema namakalnih naprav najcenejša, ker jo rešujemo vzporedno. Ker je celotno naše gospodarstvo računalo s temi možnostmi in temi perspektivami gospodarskega razvoja koprskega področja, je tudi omogočilo, da je koprsko področje za reševanje teh problemov dobivalo Izdatno pomoč v mehanizaciji iz trlpartit-ne pmoči, ki jo je dobila Jugoslavija. Ravno ta pomoč nam je omogočala, da smo ob primernem usmerjanju lastnih sredstev, sredstev podjetij in gospodarskih organizacij koprskega področja in njegovega zaledja in pa z usmerjevanjem družbenih sredstev koprskega okraja, republike Sloveni- Prisrčen prizor ob pristanku »Gorice«: koprski pionirji pozdravljajo predsednika Izvršnega sveta LRS Borisa Kraigherja. Darovali so mu tudi prelep šopek nageljnov, on pa se jim je za njihove želje toplo zahvalil in jim s svoje strani zaželel veliko uspeha pri učenju in sreče v življenju. je in sredstev Federacije lahko začeli reševati ta resen problem nadaljnjega razvoja koprskega področja, Oanes, ko jo na prvem delu koprskega tovornega pristanišča pristala prva ladja, ne smemo izgubljati izpred oči osnovne naloge naše gospodarske politike, to je razvijanje naše kmetijske proizvodnje, razvijanje go- koprskega tovornega pristanišča. Vse te organizacije lahko usmerijo svoja sredstva za nadaljnjo gradnjo tudi tega pristanišča, za potrebna skladišča, potrebne pristaniške mehanizacije, žerjave itd. Tak razvoj, ki ga bo dalo tako vsklajeno gospodarstvo, ki ga bodo dale naše gospodarske organizacije, bo omogočil razvoj, ki bo Pogled na del množice na pristaniški ploščadi minulo nedeljo dopoldne med govorom predsednika Kraigherja, Desno miruje varno privezana ob novo obalo »Gorica« spodarske proizvodnje na tem področju v talci smeri, ki nam daje v skladu s celotnim našim družbenim načrtom največje možnosti za nadaljnji razvoj celotnega jugoslovanskega gospodarstva in v zvezi s tem za nadaljnji razvoj koprskega področja, ki nam daje največje možnosti za intenzivno skrb v borbi za izboljševanje življenjskih razmer delovnega človeka. Kolikor moremo ob tem razvijati in širiti koprske tovarne, bomo s tem bistveno prispevali k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju celotnega koprskega zaledja, kakor tudi samega koprskega področja. Vendar je ta naloga v okviru perspektivnega razvoja Jugoslavije podrejena osnovni ideji, ki jo je — kot sem rekel — ravno v Kopru izrekel pred štirimi leti tovariš Tito, in ta nam nalaga, da rešujemo vse naše gospodarske načrte, vse naše perspektivne plane v najtesnejši zvezi z reševanjem neposrednih problem,ov dviganja in izboljševanja življenjskih razmer delovnega človeka, z usmerjanjem naših investicij tja, kjer nam lahko najhitreje dajo rezultate. V zvezi s to mislijo tovariša Tita se v našem gospodarskem planu postavlja kot eno osnovnih načel, da ob največji koncentraciji naših sredstev razvijamo kmetijsko proizvodnjo, razvijamo našo industrijo, razvijamo vsa ostala področja, lcot je tudi področje prometa, predvsem v skladu z načeli najelconomičnejšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti. Zato se v zvezi z nadaljnjo gradnjo koprskega pristanišča postavlja kot osnovna naloga v največji meri izkoristiti doslej ustvarjene zmogljivosti in vskladiti to delo z našimi gospodarskimi možnostmi in potrebami za izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. V skladu s tem je treba vključiti v to delo vse tiste gospodarske organizacije, katerih nadaljnji uspeh je najbolj odvisen od dobre organizacije prometa, od razvoja tovornih pristanišč na severnem Jadranu in v skladu z našimi gospodarskimi zmogljivostmi tudi v bodoče, tako kot je dosedanja gradnja tega pristanišča v največji meri izkoristila vse razpoložljive zmogljivosti in do največje mere zagotovila rentabilno izgradnjo in rentabilno izkoriščanje sred- S/K 9L. L "-<" * Prelestna paša za oči: vlačilec »Urh« ob čezoceanski velikanki na zrcalni gladini v novem pristanišču PRISRČNO SREČANJE stev. Taka skladna rast koprskega Tovornega pristanišča bo omogočila, da bomo preprečili kakršnokoli raz-sipništvo z investicijskimi gradnjami, da bomo lahko najgospodarneje uporabljali razpoložljiva sredstva, da bo gradnja prvega dela koprskega pristanišča postala primer za vse naše nadaljnje gradnje in seveda za nadaljnjo gradnjo tega pristanišča samega. Nadaljnja gradnja koprskega pristanišča je v interesu Jugoslavije, v interesu LR Slovenije in predvsem v interesu koprskega področja. V interesu delovnega človeka koprskega področja je, da danes predvsem rešuje največji problem, to je zviševanje življenjske ravni prebivalstva tega področja, ta pa je povezan z vzporednim reševanjem težkih komunalnih problemov, ki jih hiter in buden razvoj koprskega področja iz dneva v dan postavlja vse bolj v ospredje. To je povezano z reševanjem tehnične opreme naše trgovske mreže, z izboljševanjem turizma Itd. V skladu z vsem tem se mora — in prepričani smo, da bo koprsko ljudstvo znalo to tudi ustvariti — razvijati tudi pomorska aktivnost koprskega področja. Dovolite mi, da še enkrat čestitam graditeljem za njihovo veliko požrtvovalnost in predvsem za njihovo veliko skrb, da z najmanjšimi sredstvi dajo čim večji prispevek za razvijanje moči in gospodarske zmogljivosti Jugoslavije. S tem so uspešno prispevali k naporom za dvig proizvodnosti dela, k! je predpogoj za izboljšanje življenjskih razmer delovnega človeka v socialistični Jugoslaviji.« GOVOR PREDSEDNIKA OLO KOPER ALBINA DUJCA OB OTVORITVI NOVEGA KOPRSKEGA TOVORNEGA PRISTANIŠČA MINULO NEDELJO I i (Nadaljevanje s 1. str.) so izkazovali republiški organi — njihovi pobudi in materialni pomoči se moramo tudi zahvaliti, da otvarjamo danes prvo podeta-po te operativne obale. V prikazovanju velikega razvoja, ki ga je napravil koprski okraj v tako kratkem času, je tovariš Duje navedel naslednje: »Če primerjamo raven proizvodnje in blagovnega prometa iz leta 1954 z današnjim stanjem, vidimo, da se je le-ta skoro podvojil. Narodni dohodek se je po enem prebivalcu povečal za pre- Tovariš Dujc je nadaljeval: To nam pove tudi primerjava razvoja pomorskega prometa nasproti predvojnemu stanju. Pred vojno se je naložilo in izložilo povprečno po enem metru operativne obale okoli 25 ton blaga, danes se jc ta količina že 4-krat povečala in že presegla 100 ton povprečno po enem metru. Zato teh 135 metrov operativne obale in tudi vsa etapa v dolžini 400 m predstavlja koristen prispevek za obvladanje vedno večjega pomorskega prometa. Lokacija koprske luke pa ima ¡«M. n 1« it Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper Albin Dujc govori s častne tribune zborovalcem ob otvoritvi novega pristanišča o doseženih uspehih in o perspektivah nadaljnjega razvoja pomorstva na naši obali ko 60 odstotkov in se je že močno približal republiškemu povprečju. Z dograditvijo še nedokončanih objektov in z izgradit- Z mogočnimi vrvmi je bila »Gorica« pripeta za bitvo na novi operativni obali koprskega tovornega pristanišča minulo nedeljo. Prvo je tjakaj nadel predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher in s tem simbolično povezal novo pristanišče prek čez-oeeanskih ladij s širnim svetom. vijo objektov družbenega standarda, predvsem potrebnega števila stanovanj, pa bodo dani vsi pogoji, da se po učinkovitosti proizvodnje dvignemo med razvitejše okraje. Smatramo, da je vključitev te operativne obale v gospodarsko dejavnost okraja prišla ravno ob pravem času, saj so se ostale veje gospodarstva že primerno razvile, predvsem pa podjetja za pomorski in suhozemni promet.« S tem v zvezi je predsednik okraja orisal že kar lepe zmogljivosti INTEREUROPE, Splošne plovbe in podjetja Pristanišče Koper, zmogljivosti, ki bodo brez dvoma pripomogle k znatno povečanemu dotoku neblagovnih deviz. Izredno ugodne perspektive nadaljnjega povečevanja naše prekomorske blagovne izmenjave in tranzitnih poslov pa nas opozarjajo, da bodo vedno bolj problematične naše dosedanje pristaniške kapacitete. prednosti, ki so edinstvene na vsej obali severnega Jadrana. V koprskem zalivu, ki je del Tržaškega zaliva, se morje najgloblje zajeda v evropsko celino ter so torej tudi relacije iz izhodiščnih točk, od koder se blago giblje k morju, oziroma v obratni smeri, izredno ugodne. Raziskave so ugotovile, da je gradnja luke v Kopru razmeroma zelo poceni — mnogo cenejša kot gradnja na katerikoli drugi točki naše obale. Koper je povezan z zaledjem z moderno avtocesto velikih zmogljivosti, za povezavo z železnico pa je treba zgraditi le 36 km železniške proge brez tunelov, viaduktov in podobnih objektov. Navedeni tehtni razlogi so vplivali na odločitev, da se v Kopru zgradi pomorska luka primernih kapacitet za prekomorski promet, ki naj bi se v tesni povezavi in sodelovanju z drugimi našimi pomorskimi lukami, predvsem pa z našo matično luko Reko specializirala zlasti za tako blago, ki zahteva mnogo prostora za manipulacijo. Do sedaj je imela naša luka samo krajevni pomen. Toda že letos se je pokazala bistvena sprememba strukture pristaniškega prometa. Dobra tretjina letošnjega pristaniščnega prometa odpade na uvoz, izvoz in tranzit. Če upoštevamo primitivne pogoje, v katerih se je ta promet razvijal, je to dokaz, da so sredstva, ki smo jih vložili v novo operativno obalo, pravilno in koristno naložena. Pričakujemo, da bo v prihodnjem letu znašal promet v našem pristanišču preko 1.00.000 ton, od tega večji del v uvozu, izvozu in tranzitu. Struktura prekomorske-ga prometa neposrednega zaledja našega pristanišča nam kaže, da mora koprska luka v bodoče računati pri uvozu predvsem na industrijske surovine, pri izvozu pa poleg lesa in lesnih izdelkov zlasti na finalne proizvode. Ko bo izveden celotni program izgradnje dela operativne obale v dolžini 400 metrov in ko bodo organizirane vse ostale pristaniške naprave, bomo dosegli, skupno z drugimi našimi manjšimi pristanišči, približno 500.000 ton prometa, Gospodai-stvo našega neposrednega zaledja, ki je po zakonih prometne gravitacije usmerjeno na našo obalo, nam zagotavlja najmanj toliko tovora. Z vključitvijo tega dela pristanišča v pomorski promet pa pridobi na pomembnosti tudi mesto Koper. 2e do sedaj se je Koper naglo razvijal, kar nam dokazuje tudi nagel porast prebivalstva, še hitreje se bo pa razvijal sedaj; predvsem v svoji gospodarski moči. To pa nam nalaga, posebno še občini Koper, težko odgovor- nost za pravilno usmerjanje gospodarstva in za njegov skladen razvoj, zlasti pa še za potrebe prebivalstva. Koper ni samo gospodarski, marveč tudi kulturno-upravni center južne Primorske in Slovenske Istre, kar je potrebno upoštevati pri razvoju mesta. Koper bo postajal v bodoče še vse bolj pomembno pomorsko središče, kjer se bodo razvijale tudi ostale panoge pomorskega udejstvovanja. Posebno bo treba skrbeti za sodobnejši razvoj prometa, trgovine, gostinstva in obrti. Vse to pa zahteva hitrejši in za obalno področje prilagojeni razvoj kmetijstva, Operativna obala, ki jo danes izročamo pomorskemu prometu, je predvsem delo kolektiva Vodne skupnosti. To je prvi objekt te vrste, zgrajen na morski obali naše republike. Mladi kolektiv je v izgradnjo tega objekta vložil izredno mnogo truda, požrtvovalnosti in upornosti. Kvaliteta izvršenega dela pa dokazuje visoko strokovno znanje. Časovno razdobje, v katerem so bila izvršena vsa dela, vštevši podmorska, je bilo kratko,« Predsednik Dujc je nato izčrpno orisal zgodovino del okrog novega pristanišča od projekta do izročitve prve podetape svojemu namenu. Pri tem je navajal tehnične podatke opravljenega dela in njegove izvajalce. Nato je zaključil: »Končno mi dovolite, da v imenu okrajnega ljudskega odbora in v imenu političnih organizacij našega okraja ter v svojem lastnem izrečem graditeljem in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k hitri izgradnji te operativne obale, iskreno zahvalo, zlasti še Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LR Slovenije, vsemu kolektivu Vodne skupnosti pa naj velja še naše posebno priznanje za opravljeno delo. Na koncu, drage tovarišice in tovariši, vas obveščam, da smo na to slovesnost povabili tudi podpredsednika Izvršnega sveta Ljudske skupščine FLRJ tovariša Edvarda Kardelja, ki nam v svojem pismu sporoča, da se zaradi drugih obveznosti žal današnje otvoritve pivega dela koprskega tovornega pristanišča ne more udeležiti, V zaključku svojega pisma pošilja koprskemu delovnemu ljudstvu svoje tople čestitke ob tej pomembni delovni zmagi in nam želi novih uspehov v socialistični graditvi.« (Nadaljevanje s 1. strani) »Gorica« — vsa v soncu in obdana z vencem poztlravljajočih jo plovil — se je čedalje počasneje bližala obali in kmalu kakor gora zastrla pogled proti obzorju. Na njej so se pripravljali mornarji, da bodo vrgli vrvi. Skupina visokih gostov s predsednikom Izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije Borisom Kraigherjem na čelu je stopila s tribune in šla pristajajoči ladji naproti. Bil pa je iz previdnosti potreben daljši pristajalni manever, vendar to ni zmotilo slovesnega razpoloženja; naglo je posredoval korenjaški »Urh« in že se je velikanka varno prislonila k betonski ploščadi nove operativne obale. Na koncu pomola jo je že čakal predsednik Kraigher in jo z ogromno vrvjo simbolično privezal na prvo rdeče opleskano bitvo. Skupina visokih gostov se je nato odpravila proti sredini ladje, kjer so v tem že spustili ladijske stopnice. Po njih je prvi priliitel na kopno njen poveljnik Mladen Vlajki. Najprej si je segel v roke s pristaniškim kapitanom Stojanom Plesničarjem, takoj nato pa so oba pomorščaka obkolili gosti, mornarji, novinarji in pionirji, ki so sprejeli kapitana »Gorice« z lepim šopkom. Hkrati so obdarili s cvetjem in prav lepo pozdravili predsednika Kraigherja, ki se je pogumnim malčkom prisrčno zahvalil za njihove želje. Ob igranju državne himne je legla spokojnost čez vse pristanišče. Utihnili so tudi stroji na »Gorici«. Opravljeno je zgodovinsko dejanje, izpolnjen je stoletni Čezoceanka »Gorica« nad pisanim valovjem človeških glav je bila v nedeljo med veličastnim zborovanjem v novem pristanišču za spremembo zanimiva slika tudi za ■vsega vajene pomorščake. sen naših ljudi. S pristankom čez-oceanske ladje smo s svobodne slovenske obale odprli naši domovini novo okno v svet. Vsa mirna in ožarjena v dopoldanskem soncu je stala »Gorica« v pristanišču. Kot gora visoko se je vzpenjala in zastirala razgled po zalivu, prav toliko dolga kot prva tretjina operativne obale novega pristanišča. Po slavnostnem sprejemu »Gorice« se je začelo veliko manife-stativno zborovanje, ki ga je odprl predsednik občine Miran Ber-tok. Poveljnik »Gorice« se je iskreno zahvalil za topel sprejem in čestital graditeljem pristanišča k uspešnemu delu. Nato pa je burno pozdravljen stopil pred mikrofon predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher in v klenih besedah pozdravil zbrano množico in prireditelje, pohvalil graditelje za uspešno in s skromnimi sredstvi opravljeno veliko delo ter govoril o naših tekočih nalogah glede na našo splošno gospodarsko politiko in njena načela, govoril je o razvijanju gospodarstva koprskega okraja glede na naše možnosti in pogoje. Govor tovariša Kraigherja objavljamo na 3. strani. Za Borisom Kraigherjem, ki mu je ob zaključku govora zbrana množica navdušeno pritrjevala in ploskala, je govoril še predsednik koprskega okraja Albin Dujc. Prisrčno pozdravljen je v svojem izvajanju najprej poudaril velikanski pomen slavja in izrekel priznanje in pohvalo vsem za zgraditev pristanišča zaslužnim delovnim ljudem. Hkrati je orisal blestečo perspektivo razvoja in nadaljnje rasti Kopra kot pristaniškega in industrijskega mesta, orisal je pogoje in možnosti nadaljnje graditve novega pristanišča za čezoceanske ladje. Tudi njegova izvajanja podrobneje posredujemo našim bralcem na naslednjih straneh lista. V najlepšem sončnem vremenu se je približala zgodovinska slovesnost koncu. V nadvse prisrčni manifestaciji, ob vzklikanju in navdušenju so odposlali vsi ti tisoči zbranih delovnih ljudi in predstavniki naših najvišjih državnih in političnih forumov iskrene pozdrave predsedniku republike Titu na ladjo »Galeb«. Brzojavka se je glasila: »Predsedniku republike tovarišu Titu, motorna ladja »Galeb« -Z množičnega zborovanja ob svečani otvoritvi tovornega pristanišča v Kopru, ki odpira naši socialistični domovini nove koristne poti v svet, Vam pošiljamo naše najlepše pozdrave. Želimo Vam, da bi imeli na Vaši pomembni poti v daljne prijateljske dežele čim več uspehov v Vaši zgodovinski graditvi tvornega sožitja med narodi, ki si z nami vred najiskreneje želijo predvsem krepitve miru na svetu.« Tudi ta pomen smo imeli v mislih, ko smo v nedeljo tehtali bodočnost novega pristanišča — njegovo funkcijo namreč kot novih, pomembnih vrat na svetovna pota, na katerih se bomo sreča-vali z drugimi narodi, si podajali roke in izmenjavali naše izkušnje, si pomagali v težavah in skupaj gradili dejavno sožitje, skupaj gradili sodelovanje in prijateljstvo, skupaj varovali mir. Le pod takimi pogoji je namreč zagotovljen napredek človeštva, za take pogoje in odnose v svetu prilaga tudi naša domovina pomemben delež, tudi v tem smislu bo lahko koristno naše novo pristanišče v Kopru. Zato je po končanem slavnostnem sporedu in govorih to naše razpoloženje in misel najlepše označila in potrdila Inter-nacionala, katere znani zvoki so vso množico na pristaniški ploščadi spomnili na našo veliko dolžnost do človeštva. V spoštljivem miru je misel vseh prisotnih nehote za hip poletela za »Galebom«, ki nosi na svoji palubi našega ljubljenega Tita na obisk k prijateljem, s katerimi se bo pogovarjal prav o tej občečloveški nalogi. Po zvokih himne je nato predsednik občine Miran Bertok zaključil veličastni sprejem prve čezoceanke v Kopru in s tem množično zborovanje. Tisočera množica se je primaknila prav h »Gorici«. Vsak je hotel videti velikanko prav od blizu, jo pobožati in vrh prstov odnesti s seboj silni vtis velikega in tako globoko občutenega dogodka, ki se je dojmil vseh udeležencev, da ne bodo zlepa pozabili nanj. Bil je dostojen uvod v svetlo prihodnost delovnih ljudi na naši obali, s katere se je s tem odprla v širni svet naši deželi nova pot, polna še nedoglednih možnosti in velikih pričakovanj. O njih je že začela ugibati velika zbrana množica, ki se je le počalsi razlivala iz pristanišča po koprskih ulicah. Vse mesto je bilo živo, razgibano, radostno, ljudje vedri in nasmejani: v svojih srcih so ponesli domov mogočno doživetje nedeljskega praznika na naši obali, za katero se je s tem zgodovinskim dogodkom zdaj tudi v pomorskem gospodarstvu in življenju odprla nova stran za lep in močan razvoj. KULTURA PROSVETA it KULTURA FROSVETA * KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA P Wmi- r Vf/ W OB VEČERU ŠPANSKIH PLESOV IN PESMI PEPITE PEREZ IN MANOLA MONTEZ Letos 11. decembra je minilo 40 let, odkar je umrl v Ljubljani (19IS) eden največjih slovenskih pisateljev, doslej največji dramatik — danes še mitični in z legendo opredeni IVAN CANKAR, umetnik, bojevnik, zasmehovalec, glasnik in stvarnik; mojster resnice, nravstvene neizprosnosti in slovenske besede. Umetnik, do zadnjega zvest sebi, domovini in razredu, kateremu je pripadal po rojstvu in prepričanju. Veliki mojster slovenske besede, doma s Klanca pri Vrhniki, je fanatič-jto veroval v nezlomljivo moč ponižanih in razžaljenih ljudskih množic, bil je glasnik slovenskega delovnega ljudstva. Zgodovina je pozneje pokazala, da je bila njegova vera upravičena: v na-rodnoosvobodilnem boju in v socialistični revoluciji ga naše ljudstvo ni razočaralo in je izpolnilo njegova pričakovanja in napovedi OBZORNIK 58, št. 12 Iz vsebine: Miml Malenšek: potopljeni čoln, Carlo Loffredo: Pol stoletja jazza, Jelena Jovanovič: Tvoje oči, Prem-čand: Pančajat, Karel Brasen: Hiša na stropu, Pearl S. Buck: Visoka plima, Oh. K. Chesterton: Kaj sem našel v svojem žepu, Žarko Petan: Ljubezen med šahisti, Dulap McNair: Zmote in neuspehi tehnike, Vitko Musok: Temno poglavje o Holly-woodu, Karel Čapek: Tolažba v nesreči, M. H, Thompson: Pravljična dežela zmrznjene vode, André Maurois: Semenj v Neuillyju. — Mark Twainovo mesto ob Mississippi ju, Zmaga življenja ob polamiku. Predstavljamo vam . . ., Humor in anekdote, O kurjenju in o pečeh, Sodobno čiščenje obleke, Kratke zanimivosti. Ivan Cankar: POLIKARP Štirideseta obletnica Cankarjeve smrti je bila samo zunanji povod, da je Radio Ljubljana spet uvrstil v spored (v torek, 16. t, m. ob 20.30) eno izmed del našega največjega pisatelja. Vzroki za posredovanje Cankarjevih del po radiu so globlji. Pri tem ne gre predvsem za Iiterar-no-zgodovinske kriterije ali pa za ljudskoizobraževalno vlogo radia, tudi ne le za intimno posredovanje magične Cankarjeve besede, ki jo prav radio dovoljuje, marveč obstajajo globlje zveze. Mnogo je namreč Cankarjevih del, ki lahko v slušni interpretaciji z velikimi zvočnimi možnostmi, ki jih radio ima, dobe posebno impresivnost. Cankarjeva dolina šentflorjanska, resnična in obenem neresnična, smešna in žalostna hkrati, lepa in klavrna, groteskna in poetična nudi iznajdljivemu radijskemu prireje-valcu in režiserju neslutene oblikovne možnosti. Novela »Poli-karp«, ena najboljših in najmočnejših med »zgodbami iz doline šentflorjanske«, se nam zdi danes, štiriinpetdeset let po njenem prvem izidu, s svojo pretresljivo vsebino in mračnim humorjem presenetljivo moderno napisana, surrealistični elementi te Cankarjeve proze pa jo posebno usposabljajo za radijsko obdelavo. Grozljivo zgodbo o srečanju med mrtvim potepuhom, ki je bil ob krstu zaznamovan z imenom Po-likarp, virom vseh nesreč v njegovem življenju, in starim župnikom, ki je povzročil Polikar- povo trpljenje, je za radio priredil Mitja Mejak. Delo je zrežiral Mirč Kragelj, Glavni vlogi interpretirata Saša Miklavc in Stane Sever. Glasbo je napisal Marjan Vodopivec. Pred dobrimi tremi leti so nam v Kopru prvič obetali »Večer španskih plesov in pesmi«. Bil je to ponesrečen poskus, da bi nam »Spanci« iz Beograda pod krinko privabljajočega španskega imena prodali šansonizi-rano potvorbe nekih španskih plesov in vodeno kopijo operetnega baleta, persiflažo, preračunano na naivnost občinstva. Vse drugače pa je bilo zdaj, ko smo imeli v naših krajih KONCERT ŠPANSKIH PLESOV IN PESMI v izvedbi umetnikov PEPITE PEKEZ in MANOLA MONTEZ. Bila je to dragocena izpolnitev zaradi globoko in pristno doživetih španskih plesov in pesmi, ki sta jih podala oba umetnika s takim zanosom, da je čez ram-po zavel temperamenten in prikupen ritem Španije, tista njena izrazita in značilna folklorna glasba, vročekrvna in polna barvitosti. Malokje sta ples in pesem tako tipično pogojena v ritmu in tako pristna ljudska umetnost, kot v Španiji. Tudi tisto, kar je v zvezi z zvenečimi glasbenimi imeni, kot so Gra-nados, Albeniz, Monreal, Grant in drugi, je v tesni povezavi z ljudskim glasbenim izročilom in izrazom. Ta glasba je poudarjena značilnost španske pokrajine, njenih ljudi in svojevrstnega ciganskega plemena. To Španijo sta nam predstavila gosta — plesalka Peplta Perez in pevec Manolo Montez. Perezova je s svojim plesom pokazala koketno Andalužan-ko, plemenito Valencljanko, bojevitega toreadorja (La Corida), pa zopet temperamentno Španko iz 17. stoletja. Čudovito lahkotno in graciozno je zaživel pred nami španski kolorit. Prav posebno pa je zablestela Pepita Perez v solo točkah s kastanjetanil, koncert kastanjet s klavirjem, bi to lahko imenovali. V tem izvajanju Perezova gotovo nima tekmeca na vsem svetu, saj s svojim virtuoznim izvajanjem izvabi iz tega preprostega lesenega instrumenta čudovite ritmične in dinamične odtenke z bogato in mnogostransko izrazno močjo. Sicer so kastanjete zveste spremljevalke španskih plesalcev, ne pomenijo pa navadno več, kot poudarek ritma. Perezova pa jih je povzdignila v samostojen glasbeni instrument. Kastanjete so bile prav gotovo največje doživetje tega večera. Manolo Montez se nam je predstavil kot temperamenten interpretator V »GLEDALIŠČU« OB RADIJSKEM SPREJEMNIKU Ob Siirideselletnici Cankarjeve »iti ciganskih pesmi, kot rutiniran šan-sonjer z velikim smislom za barvitost in ritem. Skupno sta nastopila oba umetnika v tipični andaluzijski sceni s pesmijo in plesom (Pepa Ban-dera) in v duhoviti plesni humoreski o prepiru med cigani (La Cunga). Španska umetnilca-gosta je spremljala pri klavirju pianistka Zdenka Lukec-Car iz Ljubljane. Bil je to zahteven nastop (na ne preveč dobrem klavirju), da je mlada pianistka lahko pokazala svoje tehnične vrline, muzlkalno tenkočutnost in prilagodljivost, kar je za spremljevalca zlasti važno. V njenih solo točkah (Liszt in Chopin) pa sta prišli do izraza predvsem prvi dve lastnosti. Na koncu velja omeniti še pohvalno dejstvo, da španska umetnika Pepita Perez in Manolo Montez ne nastopata v duhu zvezdniške ambicioznosti le v večjih mestih, ampak tudi v manjših krajih, v delavskih središčih. Pojeta in plešeta po naših odrih večer za večerom, že tedne In mesece. Pri tem ju vodi zanos in ljubezen do rodne Španije, čeprav sta emigranta, navezanost na njeno bogato preteklost. Pri nastopih sta deležna spontanega priznanja polno zasedenih dvoran, za nas pa je to lepa poživitev našega kulturnega življenja. Z. L. OBČNI ZBORI NAŠIH SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV Za živahnejše udejsti/ovanje v Hrpeljah Na improviziranem letnem občnem zboru DPD Svoboda v Hrpeljah, ki je bil neposredno pred praznikom Dneva republike, so člani marsikaj kritičnega pripomnili glede pomankljivega delovanja društva. Na lanskem občnem zboru so bili sprejeti nekateri sklepi, za katerih izvršitev nosi odgovornost sedanji upravni odbor, katerega funkcijska doba traja dve leti. V prvem letu ni bilo nič storjenega. Zaradi neza-interesiranosti članov so se izjalovili poskusi priprav za uprizoritev dveh odrskih del, s pevskim zborom pa ne samo da je ostalo pri starem, marveč se je disciplina kljub prizadevanju pevo-vodje še poslabšala. Zato je pevski zbor v zasedbi maloštevilnih pevcev mogel nastopati pri raznih prireditvah in proslavah le s starim, že neštetokrat prepetim repertoarjem. Ni in ni bilo mogoče organizirati rednih pevskih vaj. Spričo takega stanja upravni odbor ni pripravil kakega izčrpnej-šega obračuna dela za pivo polovico svoje funkcijske dobe. Tako je bil pod naslovom občnega zbora, brez delovnega predsedstva in ostalih predpisanih formalnosti, le sestanek članstva, ki je naposled izzvenel v nekaj pozitivnega. Odločen sklep, da se mora Svoboda predramiti iz sramotnega mrtvila, je nedvomno temelj za bodoče delovanje društva. Nekateri člani društva so kritično ocenili delo šole oziroma učiteljskega zbora, ki bi moral Dmi pred otvoritvijo novega koprskega pristailišča je bila v atriju našega Okrajnega muzeja odprta razstava slikarja-amaterja VLADIMIRA BORSTNARJA. Mladi pomorščak je razstavil 17 del, temper in akvarelov iz pomorskega življenja. Razstavo je otvoril v imenu Kluba pomorščakov v Kopru tovariš Anton Dular, medtem ko je ravnatelj muzeja tovariš Janez Kramar toplo in z razumevanjem spregovoril o Borštnarjevem slikarskem prizadevanju. Pohvalil je zlasti izvirnost motivov in pri nekaterih slikah barvno razgibanost (Piran. Morski psi). Borštiiarjevo delo kaže precejšen talent, zlasti če upoštevamo, da nima nobenih slikarskih šol ali akademij. Do zdaj je Vladimir Borštnar že z uspehom razstavljal v Piranu in ob Dnevu 7nomarice v Klubu pomorščakov na Reki. Na sliki: z otvoritve razstave v Kopru, slikar-pomorščak Borštnar je zadnji na desiii strani. biti tudi izven šolskega okvira nosilec kulturno prosvetnega dela v občini in najkrepkejša opora Svobode. Šola bi morala že v pionirski organizaciji vzgajati otroke za bodoče aktivne člane Svobode in sodelovati v izvajanju kulturnega poslanstva. Res je, da šoli primanjkuje za tako sodelovanje moralnih in materialnih sredstev. Niti ena šola v občini ne premore telovadnice, mlademu učiteljskemu kadru pa povečini primanjkuje izkušenj v množičnem prosvetnem delu. Razen tega zmanjšuje voljo učitelj stvu do prostovljnega sodelovanja v iz-venšolskem prosvetnem udejstvo-vanju tudi problem primernih stanovanj in zadovoljive ureditve življenjskih razmer sploh. To so vsekakor okolnosti, ki do neke mere opravičujejo »pasivno rezi-stenco« učiteljstva. Manj opravičljivo pa je dejstvo, da za to delo ni dovolj razumevanja pri nekaterih vodstvih šol. Zboroval-ci Svobode so razpravljali tudi o »tihem sporu« med učiteljskim zborom in mladinsko organizacijo okoli proslave Dneva republike. Člani učiteljskega zbora so sklenili, da bodo za 29. november pripravili kulturen program za proslavo, če jim prepuste tudi plesno dvorano. Mladinska organizacija pa se je temu uprla, češ da bo proslavo in ples organizirala sama. Do kompromisa za skupno akcijo ni prišlo. Tako učitelj stvo na množični proslavi državnega praznika sploh ni sodelovalo. Končno bo le potrebno VILMA BUKOVČEVA BO PELA V SCALI Sopranlstka ljubljanske Opere Vilma Bukovčeva bo gostovala januarja v milanski Scali kot Marinka v Prodani nevesti. Njen partner bo znameniti tenorist DI Stefano, dirigiral pa bo Lovro Matačič. DESET LET MARIONET Preteklo soboto so v Mestnem lutkovnem gledališču v Ljubljani svečano proslavili deseto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so uprizorili marionetno igro »Zlatolaska« Josefa Kainerja. Delo je režijsko pripravil Jože Pengov. NOVOSADCANI GOSTUJEJO V LJUBLJANI Te dni gostuje prvič v Ljubljani Drama Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada. Na predstavah v Drami in Operi SNG ter v Mestnem gledališču bodo pokazali ljubljanskemu občinstvu značilna dela iz svojega repertoarja: Jaro meščanko (Jovana Sterije Popoviča), Stradijo (Radoja Do-manoviča), Nebeški odred (D. Le-boviča in A. Obrenoviča) in Tetovirano rožo (Tenneesseja Willi-amsa). KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA RTV LJUBLJANA V veliki Unionski dvorani v Ljubljani je na svečani proslavi Dneva republike nastopil z daljšim sporedom Mladinski pevski zbor Radia-televizijd Ljubljana pod vodstvom dirigenta Janeza Kuharja. Spored je zajemal mladinske pesmi od klasičnih preko partizanskih do današnjih. V dveh pesmih Je sodeloval basist Ladko Korošec. prenehati s prakso, da je namen takih prireditev dobiček. Zato naj bi se mladinska organizacija ne omejevala samo na prirejanje plesov s točenjem alkoholnih pijač, ali pa tudi brez njih, marveč je skrajni čas, da se vključi tudi v bolj vzgojna in bolj kulturna izživljanja. Nastop mladincev na odru v Hrpeljah pri proslavi Dneva republike je dokazal, da je naša mladina dostopna tudi za udej-stvovanje v prosvetnih ciljih Svobode. Potrebno je znati mladino za to le pridobiti in ji nuditi priložnost, da uveljavi svoje sposobnosti. To pa je naloga političnih organizacij. Občni zbor Svobode je še sprejel sklep, da v okviru društva organizirajo zasebno nižjo glasbeno šolo, za sedaj za pouk klavirja in violine, potem pa še harmonike in drugih instrumentov. Učne moči za ta pouk so zagotovljene. Razen tega naj bi bil v okviru Svobode tudi mali orkester, ki bo v kratkem pričel z rednimi vajami. Novo dramsko družino bodo sestavljali večinoma mladinci. Na ta način si bo Svoboda prizadevala izpolniti zevajoče vrzeli v izpolnjevanju svojega kulturnega poslanstva. J. Z. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja Piše: Coro škodlar (Nadaljevanje) Vsekakor ne prihajajo kot pobudniki v poštev niti pariški, še manj Hotbel-novl lesorezi. Je popolna stvar slikar-jevih osebnih nazorov, da sta motivu, ki je bil drugim komaj dosti pomemben za cerkveni ali pokopališki zid, prisodila odlično mesto, kar velja za Janeza Kastavca še prav posebno. Severna stena je v vsej cerkvi največja enotna ploskev. Prvotno je bila brez okna in zares vabljiva priložnost za slikarsko izživljanje. Pohod treh kraljev iz Jeruzalema v Betle-liem. Tri skupine, vsaka s kraljem In njegovim spremstvom,v vsakem spremstvu muzikantje, trobentači, lovci s sokoli, strelci, vse na konjih, v bogatih, eksotičnih oblačilih. Na začetku Herodov grad, bržkone njegovo slovo od kraljev, prizor, ki je zaradi vlage In kristaliziranega apnenca do nejasnosti poškodovan, za tretjim kraljem prazna lisa kasneje za okno predrte a sedaj zazidane stene in na lcraju Marija v zlatem prestolu z deloma še ohranjenim Jezusom. Naročeno slikarsko delo, kolikor je imelo opravka z božjim namenom, je bilo s tem večidel opravljeno. Kaj pa po Človeški plati? Slikar si je zanjo odmeril svoda obeh stranskih ladij in precejšen del spodaj vzdolž celega pohoda kraljev. Vsakega od obeh svodov jc razdelit na sedem krogov, bogato ornamenti ranih, na sedem medaljonov, v katere Je kom-poniral prizore Iz življenja domačega, preprostega človeka, ki vsak simbolizira zaporedni mesec v letu. Sil 1 IlSff! Oh, ti trpka Istra! Kaj se je le spremenilo v stoletjih? Prav takšno obrezovanje trte, prav takšne češnje, žetev, mlačva, mastenje grozdja, oranje, zaklana praseta in koline. Prizor v trinajstem medaljonu ni jasen zaradi poškodb, štirinajsti pa prikazuje Kronosa s peščeno uro, pesek se je že iztekel v spodnjo polovico; meseci so vkraj, letni čas se je iztekel. Za konec dela je še nezadržno predrl na dan slikarski humor In pristna gotska hudomušnost (čeprav je humorja tudi na drugih prizorih: poba-llni, ki kažejo fige, kanoni, iz katerih streljajo v Krista, goloritniki, ki jih je treba zaničevati itd.). Takšni tempe-ramentnosti seveda ne kaže odmerjati posebnih ploskev, treba jo Je vsekakor nekam podtakniti in spodaj pod tremi kralji je bilo kar zadosti prostora za lovske, ribiške In podobne prizore iz življenja »misera plebs«. Prav ti prizori, podtaknjeni pod kopita kraljevskih rejenili konj in gi-zdavega spremstva so izredno impresiven, namerno postavljen, kompozicijsko samovoljen in samostojen figuralni frlz, ki s svojo reallstiko ne zgreši namena. 2e v medaljonih Imamo morda najstarejše slovenske slike iz kmečkega življenja, ki pa je bolj simbolično ponazorjeno. V figuralnem frizu pa Imamo človeka naravnega, neideali-ziranega, nepotvorjenega, Icarakterizl-ranega do skrajnosti v izrazu in dejanju. Tu so prvič z vso pristnostjo naslikani naSI ribiči pri ribolovu, lovci v borbi z medvedi in pošastnl- (Konec na 10. strani) občni zbor sindikalne podružnice TOS v iirpeljah h Preteklo soboto so se zbrali na rednem letnem občnem zboru svoje sindikalne podružnice delavci in uslužbenci industrijskega obrata TOS v Hrpeljah. Občnemu zboru so prisostvovali tudi sekretar matičnega podjetja iz Ljubljane tov. Japelj, predsednik delavskega sveta tovariš Kos in predstavniki občinskega javnega in političnega življenja. Na občnem zboru je bilo sporočeno, da je tovarna optičnih in steklopihaških izdelkov s sedežem v Ljubljani v svojih treh obratih dosegla 10-odstotno zvišanje proizvodnje in 20-odstotno povečanje bruto dohodka. Hrpelj-ski obrat je v steklopihaškem oddelku že presegel letni plan, steklarna pa ga letos verjetno ne bo, ker je pričela nova topilna ¡ia{ fvkJt^ffl* cUugod... > <*t»v»»a» IIiUITl »brala Pia»» acila 35 MILIJONOV ZA OTOCEC Upravni odbor Jugoslovanske investicijske banke je na svoji zadnji seji odobril vrsto investicijskih posojil za rekonstrukcijo in razširitve gostinskih objektov, predvsem hotelov. Med drugim je odobril tudi občinskemu ljudskemu odboru Novo mesto posojilo 35 milijonov dinarjev, ki bo porabljeno za preureditev gradu Otočec na Krki v turistični objekt. Idealna lega gradu, ki je bil letos spomladi obnovljen in ga je do zdaj uporabljal glavni štab MDB na avto cesti, njegova čudovita okolica, neposredna bližina avtoceste, dostop na njo in najmodernejša bencinska črpalka na obeh straneh nove ceste tik nad Otočcem, vse to so izredni pogoji. da bo urejen grad že prihodnjo pomlad najprivlačnejša tujskopro-metna točka med Zagrebom in Ljubljano, peč obratovati šele v začetku drugega polletja. V ta obrat je bilo doslej vloženih okrog 70 milijonov dinarjev osnovnih ter obratnih sredstev, to je približno 600,000 dinarjev na enega zaposlenega. Vrednost letne proizvodnje bo sicer presegla navedeno višino vloženih sredstev, vendar so se pojavile nepredvidene okolnosti, ki zmanjšujejo razpoložljivi del dohodka. Namesto da bi podjetje v večji meri uporabljalo lastna sredstva v dopolnjevanju tehnične opreme, v stanovanjsko gradnjo in za podobna izboljšanja delovnih pogojev, da bi se zvišal obseg proizvodnje, mora utirava podjetja kriti izgubo in škodo, ki jo delavci povzročajo z neodgovornim odnosom do materiala in proizvajalnih sredstev, ki so splošna ljudska imovina. Temu dejstvu je nedvomno v znatni meri pripisati tudi nedavni požar v steklopihaškem oddelku, ki je povzročil milijonsko škodo. V sindikalnem delu je bilo doslej v tem obratu mnogo praznine, ki jo bo treba v bodoče izpopolniti. Kljub temu, da je bilo ustanovljenih več sindikalnih komisij z določenimi nalogami, sindikalno delo ni zaživelo, saj so komisije večinoma ostale le na papirju in je bila premajhna povezava med sindikatom in upravo podjetja. Za strokovno izobraževanje delavcev, za njihovo kul- V £ N $ PRED USTANOVITVIJO ZAVODA ZA POŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Okrajna komisija za izobraževanje odraslih, ki že dalj časa obstaja, se je doslej ukvarjala v glavnem z načelnimi vprašanji pošolskega izobraževanja. Pretekli teden pa je sklicala širše posvetovanje, na katerem so se pogovorili tudi o konkretnih problemih v zvezi z izobraževanjem. Predsednik komisije Anton Nosan je v daljšem poročilu opozoril na nekatere probleme izobraževanja in prebral predlog o ustanovitvi Zavoda za pošolsko izobraževanje kot samostojne proračunske ustanove. Njegova dejavnost naj bi se razvijala v treh smereh, in sicer v družbenopolitično vzgojo državljanov, strokovno izobraževanje in splošno izobraževanje, V predlogu je bilo rečeno, naj bi zavod proučeval celotno problematiko pošolskega izobraževanja. Pomagal naj bi drugim ustanovam, ki se ukvarjajo s šolanjem odraslih ter izdajal potrebna skripta, skrbel za predavatelje itd. O predlogu bo razpravljal še okrajni svet za šolstvo in potem predlagal njegovo ustanovitev okrajnemu ljudskemu odboru, Ce bo predlog sprejet, lahko upamo, da bo zavod začel z delom že v začetku prihodnjega leta. V Obrovu ima Rudolf Bubnič gostilno. Kako jo vodi, o tem naj spregovorijo njegovi gostje. Nas pa bolj zanima, kaj je z njegovo mesarijo. Obrtnega dovoljenja zanjo nima, pa vendar že več let pridno mesari. Meso nabavlja pri Kmetijski zadrugi v Podgradu ter ga na drobno prodaja svojim odjemalcem. Tako je letos do 10. novembra nabavil za milijon 215 tisoč dinarjev mesa, ga razprodal po »primerni« ceni, dohodka od tega nezakonitega poslovanja pa ni prijavil, Zamisliti se velja ob ugotovitvi, da je bilo njegovo »mesarjenje« dolgo neopazno, čeprav je že zdavnaj zajelo tak obseg, ki kliče po doslednem uveljavljanju tistih členov kazenskega zakonika, ki odločno preganjajo nedovoljeno trgovino, Zaradi kršenja dogovora o najvišjih odkupnih cenah za vino in tro-pinovo žganje, ki ureja nabavo z vinom pridelka 1950 in 1957, se bo moralo zagovarjati šest gostinskih podjetij, ker so preplačevala večje količine vina, To preplačevanje — do 30 din pri litru — je seveda nujno vplivalo na maloprodajno ceno. Katera so ta gostinska podjetja pa bomo povedali prihodnjič, ko bodo zbrani točni podatki o tem. za koliko je posamezno podjetje oškodovalo potrošnika in kakšna je njegova udeležba pri izigravanju gospodarskih predpisov. Vsega obsojanja vredna je tudi uprava Kmetijske zadruge v Hreno-vicah. Ne samo, da je preplačevala vino, pač pa ga je prodajala, si pri tem zaračunala maržo, čeprav trgovanje z vinom ni v skladu s predmetom poslovanja te zadruge., 215 tisoč dinarjev mesa. ga razprodal po »primerni« ceni, dohodka od tega nezakonitega poslovanja pa ni prijavil, Zamisliti se velja ob ugotovitvi, da je bilo njegovo »mesarjenje« dolgo neopazno, čeprav je že zdavnaj zajelo tak obseg, ki kliče po doslednem uveljavljanju tistih členov kazenskega zakonika, ki odločno preganjajo nedovoljeno trgovino, Zaradi kršenja dogovora o najvišjih odkupnih cenah za vino in tro-pinovo žganje, ki ureja nabavo z vinom pridelka 1950 in 1957, se bo moralo zagovarjati šest gostinskih podjetij, ker so preplačevala večje količine vina, To preplačevanje — do 30 din pri litru — je seveda nujno vplivalo na maloprodajno ceno. Katera so ta gostinska podjetja pa bomo povedali prihodnjič, ko bodo zbrani točni podatki o tem, za koliko je posamezno podjetje oškodovalo potrošnika in. kakšna je njegova udeležba pri izigravanju gospodarskih predpisov. Vsega obsojanja vredna je tudi uprava Kmetijske zadruge v Hreno-vicah. Ne samo, da je preplačevala vino, pač pa ga je prodajala, si pri tem zaračunala maržo, čeprav trgovanje z vinom ni v skladu s predmetom poslovanja te zadi-uge. □□[□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnonr ... če bi občinski ljudski odbori posvetili več pozornosti pravilnemu načrtovanju razvoja uslužnostnih obrti družbenega sektorja in se ne izogibali njihovemu ustanavljanju; ... če bi občinski ljudski odbori ostreje nastopili proti šušmar-jem, ki za svoje storitve zaračunavajo prav toliko kot podjetja družbenega sektorja, ne odvajajo pa družbi dajatev od zaslužka; ...če bi potrošniški sveti v Kopru s sodelovanjem pristojnih Q oblastnih organov pošteno stopili na prste tistim trgovskim pošlo- Q vodjem in prekupčevalcem, ki nekontrolirano višajo cene osnovnim živilskim predmetom. Tako bi kmalu zatrli n. pr. prodajanje jajc po 30 dinarjev; ... če bi v bodoče temeljito premislili, kako in kam naj bodo v □ kmetijstvu naložena razpoložljiva finančna sredstva, ker so primeri, D da posamezne velike površine povsem ne opravičujejo visokih naložb. [-] Zato bi bilo bolje, če bi bile investicije le kratkoročnega ali kvečjemu □ srednjega trajanja. S inDaanoDnnDnDGaGnnDoccoDoaaDaiJoaGDDnnnnnnnnnnc^ Vzgleden primer krvodajalca je Andrej Miklavčič st. v Postojni, ki je 29. novembra letos, prav na Dan republike, slavil svojo šestdeset-leiriico življenja. Kri je začel dajati 25. marca 1948 in jo je doslej (dal že 45-krat ali skupaj nad dvajset litrov! Za svojo človekoljubno dejavnost je bil odlikovan z zlato značko Pisma uredništvu= Kopalci ¥ Izoli kritiziralo JESENISKI IZOBRAŽEVALNI CENTER ZAČEL Z DELOM Izobraževalni center, ki deluje na Jesenicah v sklopu občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev, je že pričel z rednim delom. Razen administrativnega tečaja delujejo še jezikovni in strokovni tečaji ter predavanja za odrasle. Prvo predavanje o metalni higieni je bilo v četrtek, decembra, zvečer v Delavskem domu. Govoril je lov. Andrej Dolinar in vzbudil pri poslušalcih izredno zanimanje. — Predavanja v okviru šole za starše in ostala predavanja se bodo vrstila poslej vsak teden. Z LESTVIJO SO ULOVILI ZAJCA Preteklo nedeljo so lovci ljutomerske lovske družine odstrelili zajca, ki pa se je odvalil v Jašek rudnika. Lovci so se morali poslužiti lestve najbližjega posestnika, da so lahko zajca naposled res ulovili. Vredno je omeniti ta dogodek v Postojni, ki je pokazal precej dobrih, pa tudi nekaj slabih strani. Razveseljivo je predvsem, da so postojnski krvodajalci v nedavni krvodajalski akciji darovali 55 litrov krvi. Posebno razve- turno prosvetno vzgojo je bilo premalo storjenega. Delavec iz steklarskega oddelka je grajal pomanjkanje tovariške povezave med posameznimi oddelki. Govora je bilo tudi o slabem vzdrževanju reda in čistoče, Obrat je brez kopalnice pa tudi higiena na splošno ni na višini. Po plodni razpravi so sprejeli več konkretnih sklepov, v prvi vrsti glede izboljšanja delovne storilnosti, notranje organizacije dela ter tesnejše povezave med političnimi organizacijami v obratu. J. 2. tomos na sejmih Glede na veliko zanimanje tujih držav za motorje tovarne TOMOS bo to podjetje razstavljalo prihodnje leto svoje izdelke v Izmiru, Damasku, Tunisu, Poznanju, Plovdivu, Barceloni in v Južni Ameriki. Vprašanje zimskega kopališča v Izoli je bilo zadnja leta stalna spotika in izredno zanimanje državljanov. Glede na razmere v obalnih mestih je bila ta skromna zahteva nedvomno opravičena. V preteklem mesecu je končno le uspelo tudi to kočljivo vprašanje odstraniti z dnevnega reda. Kopališče je sodobno zgrajeno in tudi zadošča za trenutne potrebe, izjemoma v sobotah, ker je— kar je tudi razumljivo — nekaj ko-valcei' več kot običajno. Kopališče je zgrajeno, vendar državljani opravičeno kritizirajo razmere, ki v njem vladajo. Kopališče ima 9 kabin, vsaka je oštevilčena. Kopališče je odprto vsak dan dopoldne in popoldne, razen v po- seljivo je, da so se te človekoljubne akcije v veliki meri udeležili tudi prebivalci bližnjih vasi in to predvsem kmetovalci iz Bukovja, Strmce, Planine, Landola in Smihela. Prav posebno pohvalo pa zaslužijo mladi delavci pod- nedeljkih. Na hodniku v blagajni je uslužbenka, ki ti prijazno izroči oštevilčen listek od 1 naprej, v čakalnici — res je vzorno urejena — pa je čistilka. Dne 6. decembra 1958 med 16. in 17. uro sem tudi jaz obiskal omenjeno kopalnico, vendar so me tamkajšnje razmere nepričakovano razočarale. Pri blagajni sem dobil zaporedno številko 54. Številka na listku se mi je zdela previsoka za čakanje, zato sem uslužbenko zaprosil za pojasnilo, ki pa mi je s težavo pojasnila (verjetno slabo razume slovensko), da bom moral precej časa čakati. Popolnoma razumem, da je v sobotah več kopalcev kot običajno, zato sem se tudi sprijaznil s tako jetja LIV v Postojni, ki so rešili čast postojnskih meščanov. Zelo lep odziv na krvodajalsko akcijo je bil tudi med Žagarji v Belskem, med delavci podjetja Gradnje, pripadniki Ljudske milice in med zdravstvenimi delavci. Ta akcija bi še lepše uspela, če bi bila bolj množična. Skoraj težko je doumeti, da so se ji nekateri izognili z najrazličnejšimi izgovori in pri tem niso niti najmanj pomislili, kako velikega pomena je tudi zanje, če so bolnišnice dobro preskrbljene s krvjo za prvo pomoč ali za transfuzije krvi med operacijami. Danes, ko je človek zdrav, si ne zna predstavljati vrednosti, ki jo ima kot bolnik, ko mu kri sodržavljana rešuje življenje. Toda kadar je potreben pomoči, pričakuje takojšnjo pomoč. Ta pomoč pa je možna le, če je tudi priprava nanjo vsestranska in če se vabilu za krvodajalsko akcijo odzove vsak, ki lahko odda kri, ter če je med nami čim več takšnih požrtvovalnih krvodajalcev, kot jih je lepo število tudi v Postojni. visoko številko, nikakor pa se nisem mogel sprijazniti s tem, da te potem nihče več ne opozori, kdaj prideš na vrsto, čeravno je tam postavljena odgovorna oseba. Kopalcev je bilo trenutno okrog 25, tako da sem bil primoran biti stalno pozoren na tiste, ki so že bili tam, in tiste, ki so na novo prihajali, ker je vsak šel k eni izmed kabin in čakal na srečo. Nekateri so bili zelo iznajdljivi, zato so tudi kmalu prišli na vrsto. Verjetno so že zdavnaj spoznali razmere v tem kopališču. S temi sem se tudi jaz kmalu sprijaznil ter mi je uspelo priti na vrsto okrog 17. ure. Ko sem odprl vodo v kabini, sem doživel drugo presenečenje, ki pa je obsojanja vredno. Voda je bila popolnoma mrzla. Iz sosednjih kabin je bilo slišati jadikovanje in zgražanje nad takim ravnanjem odgovornih ljudi. Kljub mrzli vodi sem se okopal, misleč da gre za izjemen, mogoče celo za opravičen primer. Ko sem spet prišel v čakalnico, so mi nekateri kopalci povedali, da je to že ustaljena praksa v tem kopališču. Res je, da v zimskem kopališču v Izoli še ni tradicije, vendar menim, da bi bilo lahko bolje. Danilo Ivančič AH mu && us^eča 1 Mile Šarič, šofer pri transportnem podjetju »Intereuropa«: »Z osebnim avtomobilom Opel - Karavan, last podjetja »Intereuropa«, sem v enem letu prevozil 60.000 kilometrov brez najmanjše okvare. Prve gume sem menjal šele pri 50 tisoč kilometrih. Avtomobila ves čas nisem dal nikomur iz rok in prav to je vzrok, da imam danes vozilo v takem stanju. Prepričan sem, da ne bo potrebno generalnega popravila do 120.000 kilometrov ...« Marsikdo bi podvomil v .te besede in obljubo vestnega šoferja, toda! kdor se je le enkrat vozil s Šaričem, bo rad potrdil, da tako skrbnega ravnanja z avtomobili mnogi naši šoferji niso vajeni. Avto Opel-Karavan, ki so mu ga zaupali pred dobrim letom, je še danes, kljub prevoženim 60 tisoč kilometrom kot nov. Šofer Mile — kot ga vsi imenujejo — pravi, da je le s skrbno nego ter dobrim vzdrževanjem moč računati na trajnost vozila. Pred vsako vožnjo ga pregleda in po vožnji temeljito očisti. Ko so pred nekaj dnevi imeli člani kolektiva »Intereuropa« sestanek, je izrekla posebna komisija javno pohvalo za dobro vzdrževanje osebnega avtomobila in kamionov Miletu Sariču, Ivanu Rijavcu, Antonu Curku, Marjanu Lebanu, Ivanu Marušiču, Andreju Mišku, Antonu Mircu, Ediju Bizjaku, Ivanu Zubinu, Mirti Skamperletu, Jožetu Frolu, Mirku Grlu in Umbertu Črneki. Vsem prizadevnim šoferjem čestitamo in želimo, d-a bi jih posnemali vsi stanovski tovariši. Bb Skupina krvodajalcev z bolniškim osebjem v Postojni, fotografirana ob zadnji krvodajalski akciji a n D Te dni so bili predloženi republiški komisiji za revizijo investicijskih programov v proučevanje in odobritev načrti za izgradnjo industrijske opekarne v Ja-zerini pri Obrovu. Gradnja te opekarne je predvidena v perspektivnem okrajnem in občinskem družbenem planu. Investicijski program navaja, da je zaloga kvalitetne gline v Jazerini tolikšna, da bo zadostovala za 119 let pri predvideni porabi 21.000 ton letno. Zmogljivost opekarne zagotavlja proizvodnjo 9,890.000 enot opečnih izdelkov na leto v prodajni vrednosti 82 milijonov dinarjev. Inve- 2.400 METROV DOLG JEZ ZA HIDRO CENTRAL O »VRTAČ« bodo :ačeli graditi prihodnjo pomlad. Ta jez bo omogočil akumulacijo 175 milijonov kubičnih metrov vode za potrebe hidrocentrale Pe-ručice. To bo eden izmed največjih jezov v naši državi. Letna proizvodnja te hidrocentrale bo okrog 1150 milijonov kWh električne energije, kar je za tretjino več kakor v hidrocentrall Jablanica. PRVI PREMIČNI MOST V JUGOSLAVIJI so te dni izročili prometu v Kuli in povezuje bregova prekopa Bezdan—BečeJ. Vodna skupnost baekih prekopov v Somborn bo zgradila še tri take mostove. Novi most je dolg 26 metrov in je širok 9 metrov. Je velikega gospodarskega pomena za nadaljnjo gradnjo hidrosistema Donava—Tisa—Donava. PRI DUBROVNIKU BODO ZACELI GRADITI NAJVEČJO ELEKTRARNO V NASI DRŽAVI. Ta elektrarna bo uporabljala vodno moč velike kraške reke Trebiš-njice. Vodo bodo zajeli tako, da jo bodo dovajali do elektrarne po 0,5 km dolgem predoru. Dubrovnika elektrarna bo letno proizvedla 600 milijonov kWh električne energije, kar predstavlja večjo kvoto, kot jo doslej dajajo dravske elektrarne. prve domaČe lanene plošče izdeluje tovarna «Lanara« v Češki vasi pri Petrinju. Za sedaj bo proizvajalo to podjetje okrog 2 tisoč kubičnih metrov lanenih plošč, za katere se zelo zanimajo gradbena podjetja. SE TISOC TRAKTORJEV ZA NASE KMETIJSTVO BO IZDELALA Industrija traktorjev in kmetijskih strojev v Beogradu do konca leta. Dosedanji traktorji tipa Ferguson imajo 120 različnih priključkov. 19,528.000 KVADRATNIH METROV TKANIN SO IZDELALE SEPTEMBRA jugoslovanske tkalnice, medtem ko Je obsegala proizvodnja tekstilne industrije v prvih devetih mesecih letošnjega leta 159,615.000 kvadratnih metrov tkanin. Ti podatki dokazujejo, da bo ta industrija močno presegla letošnje planske naloge. MILIJARDO 200 MILIJONOV DINARJEV DEVIZNIH SREDSTEV JE DOLOČENIH za nadaljnji razvoj obrti. S temi sredstvi bomo prihodnje leto uvozili sodobne stroje za opremo zlasti storitvenih delavnic. Tako bomo uvozili stroje za 30 pralnic in llkalnic perila, za 30 čistilnic tkanin in za 30 čevljarskih popravljalnic. 8114 kg SREBRA PRIDOBIMO POVPREČNO NA MESEC, kar kaže, da bo letošnje pridobivanje srebra znatno preseglo lanskoletno, ko smo ga pridobili nekaj več kot 80.500 kg. na koprskem učiteljišču V planu dela aktiva Ljudske mladine na koprskem učiteljišču je med drugim tudi ideološko-politična vzgoja njegovih članov. Ta plan pa že uresničujejo, saj so doslej pripravili dve predavanji. Na prvem je govoril sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kaj-timir o kmetijstvu in socializaciji vasi, na drugem pa .šolski nadzornik Franc Munih o perspektivah šolstva v naši državi. Dijaki so z zanimanjem sledili obema predavateljema, saj sta v prikupni obliki tolmačila vprašanja, ki zbujajo splošno pozornost. —o— ^ Koprski učiteljiščniki so v kratkem času priredili tri proslave. Prva je bila 24. oktobra v počastitev Dneva združenih narodov, druga ob 41. obletnici oktobrske revolucije in tretja na Dan republike v 4, mestni četrti Te prireditve so dokazale, da dijaki — bodoči prosvetni delavci — z velikim veseljem delajo na ljudsko-prosvetnem področju in se tako ?e v Soli usposabljajo za širjenje kulturnega življenja med prebivalstvom. sticijski stroški gradnje in opreme opekarne,' vključno gradnja odvozne ceste, bodo verjetno znašali 232,846.000 dinarjev, namesto 300 milijonov, kolikor je predvideval prvotni program. Občina bo z garancijo okrajnega ljudskega odbora za gradnjo opekarne najela posojilo iz zveznih sredstev na natečaju za odobritev posojil za gradnje in rekonstrukcije objektov za proizvodnjo gradbenega materiala, ki bo v kratkem razpisan. Investicijski program obravnava v glavnem proizvodnjo votle opeke predvsem za potrebe grad- piranska podjetja V torek je v Piranu ves dan zasedal občinski zbor proizvajalcev in s predstavniki gospodarskih podjetij občine razpravljal med drugim tudi o poročilu o pregledu zaključnih računov za leto 1957 in o finančnem stanju posameznih gospodarskih organizacij. Sledila je zanimiva razprava, na kateri so izglasovali sklep, da bi za večjo povezavo med komuno in podjetji prispevala podjetja dve tretjini iz svojega sklada za skupno uporabo za izboljšanje družbenega standarda. Glasovanja o tem sklepu so se vzdržala le podjetja Konstruktor, Tovarna mila, Piranske soline in Delikatesa. Na seji so tudi razpravljali o storilnosti in delovnih odnosih v posameznih podjetjih ter o zadružništvu. mf beništva na področju istrsko-pri-morskega bazena, pa tudi za druge predele naše republike. Po sedanjih kalkulacijah bodo »votla-ki« iz nove opekarne po kakovosti in ceni uspešno tekmovali z »votlaki«, izdelanimi v drugih opekarnah. V začetku bo opekarna zaposlila 56 ljudi, in sicer 6 visoko-kvalificiranih, 19 kvalificiranih, 18 polkvalificiranili in 13 nekvalificiranih. Z dograditvijo opekarne bo občina Hrpelje dobila tretji industrijski obrat. Priprave za gradnjo industrijske apnenice v Podgorju z zmogljivostjo dveh vagonov apna na dan pa so tudi že pred zaključkom. J. Z. Ob letošnjem Dnevu republike so v Divači 28. novembra slovesno izročili svojemu namenu novo zgrajeno šolo. V njej je pet učilnic in več drugih šolskih prostorov s potrebnimi pritiklinami ter dvoje družinskih stanovanj. priprave za proslavo dneva jla Pred praznikom naše armade Pripadniki garnizije JLA ter prebivalci Postojne bodo tudi letos kar najbolj svečano proslavili 22. december, Dan Jugoslovanske ljudske armade ter se ponovno spomnili zgodovinskega dne pred 17 loti, ko je maršal Tito predal zastavo Prvi prole-tarski brigadi, ki je bila temeljni kamen naše narodnoosvobodilne vojske in sedanje JLA — zaščitnika socialistične izgradnje in svobode ter neodvisnosti naših narodov. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije je te dni organiziralo za okrog 160 svojih članov dvodnevno poučno ekskurzijo v Koper. Ogledali so si pristanišče in se temeljito seznanili z raznimi njegovimi gradbenimi in gospodarskimi problemi. V soboto popoldne pa so se zbrali v veliki gledališki dvorani, kjer so poslušali štiri referate. Direktor okrajnega zavoda za plan v Kopru ing. Peter Aljančič je govoril o splošnem gospodarskem stanju našega okraja s posebnim ozirom na pomorstvo, inž. Miloš Gnus je poročal o dosedanjem in bodočem projektiranju koprskega pristanišča, šef operative Vodne skupnosti Josip Kramarič je orisal pregled dosedanjih izvršenih del na severni obali Kopra, podpredsednik koprskega občinskega ljudskega odbora M. Rai-ner pa je seznanil navzoče poslušalce s problemi stanovanjske in komunalne izgradnje ter z urbanističnimi problemi Kopra glede na bodoči razvoj pristanišča. tudi v postojni kinoskop Kinopodjetje v Postojni je preuredilo svojo kino dvorano in projekcijske naprave za predvajanje kinoskopskih filmov. Otvoritveni predstavi, na kateri so predvajali ameriški barvni film »Trije novčiči v vodnjakuso prisostvovali zastopniki oblasti in političnih organizacij. Pred pri-četkom predstave je profesor Akademije za igralsko umetnost France Brenk, ki se je udeležil kot član mednarodne filmske žirije letošnje razstave v Bruslju, govoril o svojih vtisih z ocenjevanja 12 najboljših filmov vseh časov. Govoril je tudi o tehničnih pridobitvah na področju kinematografije ter s svojimi izvajanji vzbudil vsesplošno pozornost. Ština Poseben pripravljalni odbor za izvedbo proslav je že začel z delom. V enotah JLA se odvijajo tekmovanja v nogometu, odbojki, strelstvu, namiznem tenisu in v šahu za pokal komandanta garnizije v Postojni, v naslednjih dneh pa bodo tudi posebna tekmovanja v športnih disciplinah med pripadniki JLA in raznimi športnimi in telesnovzgojnimi društvi s področja postojnske občine. Na večer pred Dnevom JLA bo v Postojni akademija, na kateri bodo sodelovali prvaki ljubljanske opere, orkester garnizije ter pevski zbor DPD Svoboda iz Postojne. Na tovariškem večeru za starešine garnizije, rezervne oficirje in podoficirje ter člane ZB pa bo nastopil zabavni orkester Radia Ljubljana s pevkama Ma-rijano Deržaj ter Beti Jurkovič. Komandant garnizije bo 22. decembra priredil sprejem za predstavnike oblasti, množičnih političnih in družbenih organizacij ter za druge goste iz postojnske občine. V Domu JLA bo sprejem za pionirje, ki si bodo ogledali življenje in delo v tamkajšnjih vojašnicah. Podobne proslave bodo tudi v Planini. Hrušcvju, Prestranku in Bukovju. Te proslave bodo organizirale osnovne organizacije ZB. Dijaki višjih razredov gimnazij pa bodo te dni pisali nagradne naloge iz zgodovine NOB in JLA, Mladinske organizacije pripravljajo kulturno-prosvetne prireditve za vojake. Uprava Zavoda Postojnske jame bo organizirala za pripadnike JLA brezplačen množičen ogled jame, v kateri se bo- naš gospodarski komentar Vzpostavili smo novo vez s širokim svetom Prvo okno v svet smo odprli pred stoletji, ko so na naši zemlji, z dclonn rok naših očetov in s pusto-š en jem kraških gozdov, začeli graditi temelje enega izmed bodočih največjih pristanišč v svetu— Trsta. To pristanišče je raslo in se razvijalo, čeprav v okviu drugačnih razmer, vedno le na našem ozemlju in prek tega ozemlja so vodile v>se poti s celine Srednje in Vzhodne Evrope in še dalj, do njega in narobe. V njem se je krepil naš živelj, se utapljal, vendar končno dosegel pred prvo svetovno vojno tako moč, da je bil Trst takrat dejansko naše, to je slovensko največje mesto, oziroma mesto, v katerem je živelo največ Slovencev, tesno povezanih z matično zemljo. Svetovna vojna je prekinila ta razvoj, časi med njo in drugo vojno pa so uničili sadove tega razvoja in z ekonomskega gledišča se je takrat za nas če ne zaprlo, pa vsaj tesno priprlo okno v svet, ki je ostalo tako do danes. To se je zgodilo v času, ko je Trst kot pristanišče dosegel razvoj, ki ga je postavil v vrsti desetih največjih pristanišč v svetu na sedmo mesto. Ob zaključku prve eiape del za gradnjo koprskega pristanišča postavimo že lahko trditev, ki jo dokazujejo vse številke in zlasti perspektivni načrti, to je da gre za pristanišče, ki vstaja sveže in polno velikih pričakovanj za nadaljnji in uspešni razvoj. Primerjave s Trstom glede prometa ne gre postavljati, saj je lani dosegel promet v tržaški luki skoro pet milijonov ton, medtem ko bo v koprski, ko bo po dveh letih popolnoma dograjena, dosegel komaj pol milijona ton. Toda podatki nam tudi povedo, da se Trst kot pristanišče bori za obstanek, da ga davijo Benetke, s katerimi je bitko že izgubil, in da se mu vedno bolj postavljajo po robu tudi jugoslovanska pristanišča. Tako odvzema na primer reško pristanišče vedno več prometa, usmerjenega iz Avstrije in v Avstrijo, ki ji to pristanišče nudi vse ugodnosti. Z lanskoletnim prometom 4,2 milijona ton se je Reka povzpela med tri največja jadranska pristanišča. V gospodarskem razvoju ni skokov, če ne nastopijo kaki posebni razlogi za to. Organski razvoj narekuje postopno rast. Ce gledamo s tega stališča ne. razvoj koprske luke, pa smo lahko sprva bolj optimistični, kakor bi sicer mogli biti. Pri tem naj navedemo, da je v prvih osmih mesecih letos pristalo v Trstu za skoro 205.000 ton ladij z jugoslovansko zastavo in da je tako Jugoslavija po tonaži za Trst med tujimi ladjami na drugem mestu. Ni dvoma, da bo večji del naših ladij, ki so doslej pristajale v Trstu, pritegnil nase Koper. To bo še pomembnejše, ko bo dograjena še železniška zveza tega pristanišča z zaledjem, kar postaja vedno večja gospodarska nujnost. Vsekakor je to eden izmed temeljnih pogojev za uspešen razvoj koprskega pristanišča. Pomen otvoritve prvega dela operativne obale v koprskem pristanišču in gradnjo celotnega pristanišča bomo lahko ocenjevali šele kasneje. Ze danes pa lahko ugotovimo pomen, ki ga ima pristanišče za vsak narod in državo, kar najbolj čutijo tiste dežele, ki so uklenjene v meje celine. Pomen tega daleč presega samo ekonomske razloge, čeprav so ti postavljeni na prvo mesto. ~dt- do seznanili z veliko partizansko sabotažno akcijo, ko je bilo leta 19-14 uničeno nemško skladišče bencina. V veliki koncertni dvorani v jami bo koncert partizanskih in narodnih pesmi. Vojaki si bodo ogledali tudi film »Edini izhod ki prikazuje sabotažno akcijo v Postojnski jami. Ta film je izdelalo filmsko podjetje JLA '■Zastava film- s sodelovanjem pripadnikov postojnske garnizije. Zveza borcev in Združenje rezervnih oficirjev bosta v počastitev 22. decembra organizirala obisk partizanskih mater in otrok padlih partizanov. Pripadniki predvojaške vzgoje bodo imeli vaje in najboljši izmed njih bodo pohvaljeni ter nagrajeni. Vse izložbe v Postojni bodo tiste dni bogato okrašene s slikami iz življenja in dela JLA, raz hiš pa bodo visele zastave. Posebno pozornost bo brez dvoma zbudila tudi razstava zgodovinskih dokumentov NOB, ki bo v mestnem muzeju. Posebne svečanosti bodo tudi na grobovih padlih borcev s polaganjem vencev in z žalnimi ko-memoracijami. Tako se pripravljajo v Postojni na Dan JLA. ki je vsako leto ena izmed tamkajšnjih največjih množičnih prireditev. Drobne novice T&/M&SM nove stiskalnice Pred nekaj dnevi so pričele obratovati v Tovarni motornih koles TOMOS v Kopru velike stiskalnice za vlečenje blatnikov, delov okvira in drugih pločevinastih delov, ki jih uporabljajo za izdelavo motornih koles. Stiskalnice sta dobavili podjetji Schulcr in IWK. Opremljene so s fotocelicami, ki izključujejo vsako možnost nesreče pri delu. motorji za čolne Delovni kolektiv tovarne TOMOS pripravlja presenečenje vsem ljubiteljem vodnih športov, pa tudi ribičem in motonavtikom. Pred kratkim so namreč že izdelali prototip cenenega domačega izvenkrmnega ladijskega motorja. Moč motorja, ki ga strokovnjaki še preizkušajo, znaša 1,8 KS. Predvideno je, da bodo začeli ta motor serijsko izdelovati že prihodnjo pomlad. novo mladinsko vodstvo v postojni Prejšnji teden se je v Postojni sestal občinski komite LMS Postojna, ki je bil izvoljen na nedavni skupni konferenci mladinskih organizacij postojnske in pivške občine. Na tej prvi seji so izvolili 19-članski sekretariat občinskega komiteja in občinski štab mladinskih delovnih brigad. Za novega predsednika občinskega komiteja je bil izvoljen dosedanji sekretar Bruno Adam. Konstituirano je bilo tudi novo vodstvo Mladinske ljudske univerze za pivško dolino ter predsedniki petih komisij pri občinskem komiteju LMS Postojna, M. ŽENA IN DOM ^ ZDRAVSTVO IN VZGOJA iVŽENA SN DOM ZDRAVSTVO !N VZGOJA tV ŽENA SN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA za starše pred praznikom novoletne jelke GOBOVA JUHA Z MLEKOM •1 dkg masti, 3 strolii česna, lh litra gob (sivk), '/s litra vode, 2 žlici moke, 1 liter mleka, sol, zelen peteršilj, 2 stari zemlji. Na masti prepražimo na drobno sesekljan česen, dodamo očiščene, na kocke zrezane gobe, prllljemo 2 žlici vode in dušimo 15 minut, DuSene gobe potresemo z moko in prepražimo, prilijemo vode, kuhamo 5 mfnut, prilijemo vrelo mleko, ponovno prevremo, osoli-mo in dodamo sesekljan zelen pe-teršilj. Preden odnesemo juho na mizo, denemo vanjo na kocke zrezane posušene žemljice. PEČEN OHROVT 3 ohrovtove glavice, slan krop Omaka: 3 žlice olja, 2 rezini slanine, 3 žlice moke, 3 dl mleka, 10 dkg trdega sira, sol, muškatni orešček, 2 rumenjaka. Na olju prepražimo na drobno zrezano slanino, ji dodamo moko, še to malo prepražimo, zali jemo z mlekom, prevremo, dodamo na-riban trd sir, sol, nariban muškatni orešček in rumenjaka. Dobro premešamo, Z omako prelijemo v slanem kropu kuhane odcejene in razpoiovljene ohrovtove glavice, ki smo jih zložili v kožico. Pečemo 15—20 minut. KOSTANJEV PUDING V s kg olupljenega surovega kostanja, '/j litra mleka, 5 dkg surovega masla ali margarine, 3 rumenjaki, sneg iz 3 beljakov, 10 dkg sladkorja, 1 zavitek vanilina; maščoba in drobtinice za model. Surovemu olupljenemu kostanju prilijemo mleko in počasi kuhamo, da se zmehča. Kuhan kostanj pretlačimo, primešamo surovo maslo ali margarino, rumenjake ter dodamo trd sneg iz beljakov, v katerega ismo vtepli sladkor in va-nilin. Vse skupaj narahlo premešamo, testo stresemo v dobro namazan in z drobtinami potresen pudingov model ter počasi kuhamo Vi ure. Kuhan puding stresemo na krožnik in ga oblijemo s poljubnim toplim sadnim sokom, dejala pred dnevi, ko se je poslavljala od svojih prijateljev v Kopru, kjer je zadnji čas službovala, Nemirna kri jo je usmerila v Anglijo, kjer želi izpopolniti znanje angleškega jezika. Kot pravi sama, je to njen poslednji poizkus, da ji ta običajni jezik pomorščakov ne bo delal težav. »Torej računaš na ponovno vkrcanje, če ti je toliko do popolnega znanja angleškega jezika? In to kljub vsemu, kar ti je zadnji čas grenilo življenje!?« vprašamo Savo, »Da, to je moj življenjski cilj, čeprav so mi po uspešno opravljenem strokovnem izpitu rekli pri podjetju, da žena ne more opravljati "častniških dolžnosti na ladjah dolge plovbe,« se je razbu- Okrajni odbor zveze zadruž-nic predlaga, naj bi zadružnice sklicale v najkrajšem času občne zbore oziroma množične sestanke vseh žena na svojem področju. Na tem sestanku naj pregledajo delo v pretekli sezoni in napravijo program za letošnjo jesen in zimo. Na ta sestanek naj povabijo upravnika KZ, ki naj govori o načrtu dela zadruge v bodočem letu, tako da bodo lahko žene vzele tisti del, pri katerem so najbolj prizadete (na primer pitanje bekonov v kooperaciji). In sploh naj program dela temelji na nalogah kmetijske zadruge. Na takem množičnem sestanku naj zadružnice razpravljajo tudi o pravilih svojega odbora in naj jih sprejmejo. Program dela naj obsega tudi' družbeno politični del, ki ne bo vezan na zadrugo, pač naj bo to organizacija raznih tečajev, predavanj, ustanavljanja servisov, pobude za izlete in za večje sodelovanje žena v raznih organih. Vso skrb je treba posvetiti najrazličnejšim oblikam izobraževanja kmečkih žena, To je izvedlji- vo zlasti v zimskem času in v sodelovanju z drugimi organizacijami. Ker so se v zadnjem času razne manjše zadruge združile z večjimi in je postalo področje zadruge obsežnejše, bo nujno ustanoviti po vaseh krožke zadružnic. Voditeljica krožka naj bo članica odbora pri zadrugi. Glavna naloga odborov pa bo še vedno vključevanje žena v članstvo kmetijske zadruge, tako da ob prihodnjih volitvah ne bodo predstavljale žene le deseti del vseh članov. Pri konkretnem načrtu izobraževanja naj zadružnice razpravljajo o krojnih, gospodinjskih in splošnoizobraževalnih tečajih — zlasti pa ne smejo pozabiti na zdravstvena predavanja, pri katerih naj žene zvedo, kaj je to kontracepeija. Podprejo naj tudi akcijo za razvoj hranilno kreditne službe in naj že otroke navajajo na razne oblike varčevanja. To so priporočila okrajnega odbora Zveze zadružnic, na vaških odborih pa je, da to izpopolnijo in prilagode svojim razmeram. morda še niste vedele... o da je treba dati jajce pri kuhanju v mrzlo vodo in jo potem počasi segrevati, dokler ne zavre, o da bodo omlete veliko sočnejše, če dodamo testu malo mrzle vode. o da lahko trdo kuhana jajca lepo režete na kolesca s sukancem in ne z nožem. o da bo paradižnikova omaka veliko bolj pikantna, če ji dodate, ko je že gotova, kocko sladkorja in žličko gorčice. o da bo »biitek« sočnej.ši in lepo zapečen, če ga predhodno namažete z obeh strani z oljem. o da bo ostal trdi sir svež in ne bo plesnel, če ga zavijete v vrečko iz plastične mase skupaj s koščkom jabolka. o da boste svež in vroč kruh lepo rezali z nožem, ki ste ga pomočile v vrelo vodo. o da ni dobro obleke, ki se težko lika, poškropiti z vodo, ampak jo zavijemo v mokro krpo in pustimo tako nekaj ur. Po tem bo likanje zelo olajšano. o da vam bo lfkalnik bolje grel, če ga boste dajali na opeko, kot pa če ga dajete na kovinsko mrežo. o da zarjavelo dno likalnika lepo očistite z voskom ali čistim parafi-nom ter mehko krpo. o da pasteriziranega mleka nikoli ne smete držati v odprtih steklenicah in na toplem, Pasterizirano mleko moramo imeti na mrzlem prostoru, kjer ni ostrih duhov drugih jedi ali kisline. Če boste imele za bodočo zimsko sezono novo večerno obleko, vam bo morda dobrodošel tale kroj: je kombinacija starega in novega, namreč širokega krila in spodaj zavezanega »balona«. Krilo, kot ga vidite na sliki, vas ne bo oviralo pri hoji ali plesu, kljub temu pa je moderno. In še eno prednost ima: tako lahko modernizirate svojo staro obleko ke, gospodinjski predmeti. Mehanizirane igrače: liavijalni avto, majhen flanelograf ali vinilograf. Škatla z orodjem: kladivo, žaga, klešče in žeblji, Škatla s šivalnim priborom, majhno gledališče lutk ali senc. Slikanice s konkretno vsebino: vas, mesto, gasilci, partizani in podobno. Pesmi dobrih mladinskih pesnikov, knjiga pravljic s slikami. Otrok že želi pisati dedku Mrazu o svojih željah. Navdušen je tudi, če ga dedek Mraz obišče. Zelo rad prisostvuje prireditvam in doma posnema program, o od G do V leta: sanke, drsalke, smuči, kolo. Žoge, razni obroči, vrvi za skakanje. Igrače, ki jih žene veter — mlin na vodi, mlin na veter. Gradbeni material, leseno konstrukcije in lažje kovinske sestavljanke (Mehanotehnilia št. 1). Punčka — pionir, punčka s šolsko torbico, nadaljnje izpopolnjevanje punčlcine garderobe. Garniture raznih likov, kot mornarji, gasilci, vojaki. Igrače, ki povezujejo neko vsebino — tovarna, garaža, skladišče itd. Prometna sredstva na pero. Oprema za razne igre: trgovina, pošta, železnica, vojska Itd, Domino, mlin, hišni kino, nadaljnje lutke za domače gledališče. Knjiga pripovedk in pesmi za otroke. Otrok ima popolnoma jasne pojme o svojih željah in je zelo razočaran, če ne dobi tistega, kar si želi. Celo pretirava v bahanju s svojimi darili. Zelo rad obiskuje prireditve v zvezi z Novoletno jelko in je ponosen, če sodeluje pri programu. Zanima se za pomen tega praznika, zato naj mu odrasli to razlože. Lepo razmeščene igračke pod drevescem bodo otroka navdušile. Ne odlašajmo nakupovanje za zadnji dan. Veliko lahko napravimo tudi sami doma, n. pr. hišico za punčke, majhno trgovino s pultom, obleke za punčke, domači kino ali lutkovno gledališče itd. Marsikdaj pri novi obleki nihamo med željo biti moderna in hkrati imeti nekaj trajnejšega, kar bomo lahko oblekle še drugo leto. Torej vam priporočamo tale model: moderno linijo kaže obleka v pasu, ki je nizek in vzbuja spredaj videz dvodelnosti, ter v vratnem izrezu. Pozneje je ne bo težko spremeniti: dale boste drug ovratnik, odstranile pas in naredile nekaj posnetkov, pa bo imela obleka klasično, oprijeto Unijo. Iz garderobe današnje • delovne žene je dolga domača halja skoraj popolnoma izginila. Gotovo ste se že prepričale, da za pranje ali pospravljanje stanovanja res ni primerna. Nadomestila jo je kratka domača obleka ali pri mlajših hlače jin bluza. Tak model vidite tudi na naši sliki. Enobarvne hlače in zavihki iz pisane flanele, iz katere je še bluza. Model lahko uporabite tudi pri pižami naloge odborov zadružnic Vključevanje w zodrage in Izobmžewcinfe o Od 18 mesecev do 2 let: sanke, konjiča za jahanje, večjo žogo ali punčko, piramide in kocke v barvah, lahko leseno kladivo, lončke in kožice s pokrovi, boben, slikanice. V tej starosti je otroku že v veliko veselje lepo okrašeno drevesce, ki naj bo razsvetljeno. Darila damo pod drevesce. V tej dobi si otrok že sam želi določeno darilo. Poskusimo zvedeti njegovo željo. Otrok se rad hvali s svo- večina doživetij kmalu zbledi, vendar zlepa ne bom pozabila dramatičnega reševanja neke francoske ladje, ki je sredi oceana izgubila vijak. Prepuščeno milosti valov smo nesrečno ladjo vlekli dva dni do Azorov in jo rešili najhujšega. ■ Če pa hočem omeniti moje najlepše doživetje, ne morem mimo slovesnosti, ki smo jo imeli v New Yorku, ko je našo ladjo obiskal tovariš Kardelj z nekaterimi zastopniki naše domovine pri OZN. In nevšečnosti? Ej, neprijetno in hkrati osmešeno sem se počutila, ko so me vlekli iz Mississipija na splav, s katerega sem padla zgolj po svoji nerodnosti...« Naše prve žene-pomorščaka resda začasno ni med nami in vsi, ki so delali z njo, čutijo vzr-zel v svojih vrstah. Njen vedri smeh in iskreno tovarištvo bodo pogrešali ves čas njene odsotnosti. Sava jih je razumela, zato je rekla ob slovesu: »Računajte name — kmalu se vrnem!« Boro B. Približuje se dan otroške radosti, Novoletna jelka in dedek Mraz. To je pojem, v katerem so zapopadene na stotine bleščečih in prlčakujočih oči, na stotine malih srčec, ki hitro bijejo v velikem pričakovanju, na stotine želja in hrepenenj. Na eni strani so vprašanja: »Kaj nam bo prinesel dedek Mraz, na drugi pa premišljevanje »Kaj bomo darovali«. Poskusimo se o tem pogovoriti, da bodo zadovoljni veliki In mali. o Za majhne otroke v prvem letu življenja: do treh mesccev ropotuljice vseh vrst v pisanih barvah in s čistim, cingljajočim glasom. o Od 3 do fi mesecev: majhne gumijaste igračke, ki jih lahko peremo in lii po možnosti tudi piskajo, prav tako igračke iz voščenega platna. o Od G do 12 mesecev: razne raztegljive igračke — pisane kroglice iz plastične mase, ki jih veže gumijast trak, gumijaste punčke ali živali. Kozarčki, skodelice in druge posodice iz plastične mase, žoga, igračke za vodo kot je račka, ribica, labod in podobno. Majhen boben ali košarica za perilo s pisanimi kvačkami. o Od 12 do IS mesecev: otroku so potrebne igračke, ki jih poriva ali vleče za seboj. Voziček za punčko, razne živali na kolescih, kamion s kockami, ki jih otrok naklada 111 razklada. Večje in manjše žoge. Pisane kockice za zidanje, piramide iz obro-čev. Punčke in živali iz mehkega materiala z izvezenimi očmi — medved, zajec, mačka itd. Slikanice, ki na vsaki strani prikazujejo en sam lik — žival ali znani predmet iz otrokove okolice. jimi darili in sploh o njih veliko govori. Ne pozabimo ga peljati tudi na kako otroško prireditev. o Od 5 do G leta: sanke, triclkel, kotalke. Gradbeni material in enostavne leseno razstavljive konstrukcije. Nova punčka — dojenček v blazinici in zamorčki. Obleke za punč- ženskam ne zaupa Avstralija, najmanjša celina, je resnična posebnost v prav mnogih ozi-rih tako v živalstvu in rastlinstvu kot tudi v ljudeh ter njihovih navadah in nazorih. Izjema niso niti njihove ustanove in podjetja. Na spremnih listih za bizovozno blago po avstralskih železnicah stoji n. pr. naslednja omejevalna pripomba: »Če so pošiljke naslovljene na postajo ali postajališče, kjer ne vrši službe nihče ali jo opravlja ženska, odpade vsaka odgovornost železniške uprave za varnost voznega blaga.« o Od 2 do 2 in pol leta: punčka iz polivinila, ki jo lahko umiva, voziček in posteljica za punčko. Kuhinjska posoda, ki je ni mogoče razbiti. Majhen likalnik, telefon, štedilnik, kocka v kocki, avtomobili, kamioni, vlaki. Ne pozabimo na slikanice, o Od 2 in pol do 3 let: pravi trici-kel, pihalnice v obliki pipe, s katero dela mehurčke, mastne pastelne barvice, čopiče in barvne svinčnike. Ksilofon, boben. o od 4 do 5 let: majhno kladivo in pisane žcbljiče, gradbeni material, nove punčke dopolnjujejo stare in nastajajo cele družine punčk, medvedkov in podobno. Obleke za punčke — stara punčka dobi novo obleko. Predmete iz gospodinjstva, za trgovino, bolnico. Barvice, pastelne, vodene in svinčnike, otroške škarjice s topimi konicami in barvni papir. Slikanice z znanimi pravljicami, pesmicami in komično vsebino. Lutke za domače lutkovno gledališče. ŽENA MI POVELJNIŠKEM MOSTU Pred devetimi leti je končala med prvimi absolventi Pomorski tehnikum v Piranu in skoraj ves naš tisk je poročal o prvi ženi-pomorščaku v naši državi. No, Sava Kaluža se je izgubila v vsakdanjem vrvežu in postala — kot nekateri trdijo — »žrtev« svoje skromnosti. Zatorej ni čudno, da poznajo mlado Postojn-čanko bolje v tujih pristaniščih, kjer je vzbujala veliko pozornost in nemalokrat požirala radovednim fotoreporterjem. Skratka — Sava je postala pomorščak. Vsa odločna in do ušes zaljubljena v morje ni niti enkrat izrazila obžalovanja ali negodovanja, čeprav se je na vsakem koraku srečala z velikimi napori in odgovornim delom. »Imam občutek, da sem rojena za morje in pomorski poklic,« je rilo dekle-poročnik. »In kaj meniš ti o sposobnosti žene v tem težkem poklicu?« smo poskušali zvedeti vzroke, zaradi katerih se je za toliko časa odpovedala širnemu morskemu prostranstvu. Vzkipela je: »Predvsem vam želim povedati, da nobeno natolcevanje in podcenjevanje ne bo omajalo mojega prepričanja: iz lastne 'izkušnje vem, da lahko tudi žena uspešno kljubuje vsem naporom pomorskega poklica.« »Znano nam je, da si plula na ladjah Jugolinije na progi Reka —Bližnji vzhod in pozneje na liniji v ZDA. Povej nam kak zanimiv dogodek s teh potovanj!« smo izkoristili to priložnost, saj nam vse dotlej ni uspelo zvedeti kaj več o njenih osebnih doživetjih. »Da, bila sem kadet na »Hrvatski« in »Titogradu«, kjer je bilo zanimivih dogodkov vsak dan na pretek. Prav zaradi te pestrosti S POSVETOVANJA AKTIVA KOMUNISTOV, KI DELAJO V ' brati vse možnosti BLAGOVNEM PROMETU □ □ V Kopru je bilo na pobudo Okrajnega komiteja ZKS Koper minuli torek drugo posvetovanje članov aktivov komunistov, ki delajo v blagovnem prometu s kmetijskimi pridelki. Podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Franc Klobučar je na tem posvetovanju obravnaval problematiko prometa s kmetijskimi pridelki in kmetijske proizvodnje ter ugotovil, da je bila večina sklepov prvega posvetovanja izvršena, je pa še vrsta možnosti, da bi izboljšali stanje v blagovnem prometu. Priporočal je, naj bi bila tudi v bodoče stalna oblika dela občinskih ljudskih odborov za izboljšanje stanja v blagovnem prometu intervencija na tržišču s sadjem in zelenjavo s pomočjo VSE OKROG NOV 2ELEZNI3KI PREVOZNI BROD Direktno železniško zvezo evropskega Juga s severnoevropstetmi deželami posreduje železniški brod, ierry-boat, med vzhodnonemško luko Sassnitz na otoku Rujanu, Rügen, In južnošvedslc.m pristaniščem Trälle-borg. Ladja prepelje cel vlak z ene obale na drugo. Doslej je opravljala ta posel na Švedskem zgrajena prevozna ladja TRAELLEBORG, nedavno pa j.i Je pr,plula na pomoč sestra po gradnji in obli:'k_. Spustili so jo v morje v vzhodnonemški ladjedelnic!: Neptun v Rostocku. DobJa je Orne SASSNITZ. 7000-tonska prevoznica lahko naenkrat prepelje 888 potnikov, 36 železniških tovornih vagonov ali 14 D-vlakovnth voz in še 30 avtomobilov. P/l »BIHAČ« je 11. decembra priplula v Perzijski zaliv, kjer razklada tovor. Pil »DUBROVNIK« je v Rdečem morju in pluje v Perzijski zaliv, kamor bo prispela predvidoma 18. decembra. M/l »GORENJSKA« je 7. decembra priplula v Šibenik, kjer raztovarja. P/l »GORICA« je 8. decembra odplula iz Kopra, kjer je minulo nedeljo sodelovala pri otvoritvi novega tovornega pristanišča. P/l »LJUBLJANA« je 3. decembra odplula iz Ždanova v °deso, kjer naklada tovor. M/l »MARTIN KRPAN« je 10. decembra odplula iz Remontne ladjedelnice Splošne plovbe v Piranu, kjer so ji popravljali vijak. P/l »NERETVA« je 4. decembra odplula iz Remontne ladjedelnice Splošne plovbe v Piranu v Rašo, kjer je naložila premog. P/l »POHORJE« je 8. decembra odplula iz Gdynje s tovorom za Buenos Aires. P/l »ROG« je 1. decembra priplula v Gdynjo, kjer naklada tovor za Grčijo. P/l »ZELENGORA« je 3. decembra plula skozi Gibraltar na poti v ZDA ter prispe 17. decembra v Baltimore. PRIZNANJE NAŠIM POMORŠČAKOM Na spodnji tretjini vzhodne istrske obale se poleg zaliva reke Kaše za-, Jeda v kopno zaliv Koramačna z istoimenskim. naseljem na korenu zaliva. Tja se je nedavno namerila po cement motorna ladja BRITAIN, last Phoeiiicia Steamship Co. iz Malte. Njen kapitan D. T. Mackinnon pa ni razpolagal z nobeno pomorsko karto Jadranskega morja. Nesrečno naključje, Ze na poti v Ravenno mu je priskočila na pomoč neka Jugoslovanska potniško-tovorna ladja. Od tam je bil dirigiran v Koramačno. In spet je dobil pomoč, tokrat na našem parniku KORDUN. Nobeden od obeh naših kapitanov nI Iiotel sprejeti kakršnekoli odškodnine za odstopljene Pomorske karte. To jo malteški kapitan sporočil Izpostavi Jadranske po-morske agencije v Koramačnem z daljšim zahvalnim pismom, ki v njem Poudarja, da v 25 letih svojega klatenja po morju še nikdar ni naletel na ijubeznlvejše ljudi in ni našel tako svetlega primera bratstva In solidarnosti med pomorščaki kot ob srečanju z jugoslovanskima ladjama. Med gosti sta bila tudi Sergej Kraigher (na levi) in Lidija Sent-jurc (v sredini), ki ju tovariš Kaj-timir (desno) po končanem slavju na pristaniški ploščadi vabi v m/č »Pinlco Tomažič«, s katerega so si visoki gosti ogledali Koper s pristaniščem in se nato odpeljali v Ankaran. trgovinskih podjetij in kmetijskih zadrug iz drugih okrajev. Pri tem pa bi morali občinski ljudski odbori paziti, da se ne bi ta intervencija prelevila v nelojalno konkurenco.. Vsekakor je treba pri odločanju o intervencijah na tržišču s sadjem in zelenjavo vsklajevati interese potrošnikov z interesi preskrbovalnega podjetja. Vzgleden primer, kako naj bi občinski ljudski odbori poskrbeli za preskrbo prebivalstva s kmetijskimi proizvodi, je ustanovitev preskrbovalnega podjetja za področje obalnega pasu. To podjetje že ima nekaj prodajaln v Kopru, Piranu in Portorožu, Ker pa je še v prvi fazi svojega razvoja, bo potrebno, da mu priskočijo na pomoč poslovne zveze in kmetijske zadruge, ki naj usmerjajo kmetijsko proizvodnjo v okraju tudi po potrebah potrošnikov. Vsekakor ne moremo biti zadovoljni z letošnjimi odkupi kmetijskih pridelkov. So primeri, da kmetijske zadruge niso bile sposobne zadovoljivo obvladati odkupa in je zato blago često zastalo pri proizvajalcu, kar velja predvsem za zgodnja jabolka, hruške in nekatere druge kmetijske pridelke. Nekatere KZ niso pravočasno našle kupcev za pridelke, ki so jih odkupile, drugod proizvajalci sami onemogočajo odkup, ker vodstvom kmetijskih zadrug ni uspelo prepričati kmetovalce, da bi svoje pridelke prodali. Vse obsodbe vredni pa so primeri, da kmetijske zadruge pridelkov, ki so jih že odkupile, nočejo prodati in jih same zadržujejo, da bi pomanjkanje blaga na tržišču privedlo do zvišanja sedaj določenih dogovorjenih cen. Še vedno je opaziti težnjo nekaterih KZ, da bi obveljali nerealni, previsoki proizvodni stroški in tako tudi nerealne odkupne cene, po drugi strani pa težnja po ustvarjanju akumulacije na račun tretjega, kar ni v skladu z odnosi, ki bi nujno morali obstajati med proizvajalci in potrošniki. Na splošno je treba ugotoviti, da je še vse premajhna aktivnost komunistov, ki so neposredno ali pa posredno zadolženi za pravilen odkup kmetijskih pridelkov. Potrebno pa bo tudi tesno sodelovanje med kmetijskimi organizacijami in trgovskimi podjetji, če hočemo, da bomo dosegli izboljšanje v prometu s kmetijskimi pridelki. Še vedno je občutiti pomanjkanje sistematičnega poglabljanja in proučevanja splošnih problemov blagovnega prometa. Skrb za pravilno odvijanje blagovnega prometa in posebno še prometa s kmetijskimi pridelki odpira široko področje odgovornih nalog, o katerih bi morali aktivi zveze komunistov kot subjektivni činitelj razpravljati z večjo odgovornostjo in tudi o njih sklepati s predpostavko, da bodo ti sklepi dosledno izvajani. Pri tem imajo odgovorno nalogo tudi organi družbenega upravljanja v kmetijstvu, organi občinskih ljudskih odborov za blagovni promet, delavski sveti v gospodarskih organizacijah in potrošniški sveti. Ob zaključku svojega poročila je podpredsednik OLO Franc Klobučar nakazal vrsto nalog, ki jih morajo sprejeti nase tako organi oblasti in gospodarskih organizacij kakor tudi člani aktivov komunistov, ki delajo v blagovnem prometu, da bi dejansko izkoristili vse možnosti za preskrbo s proizvodi široke potrošnje, predvsem s kmetijskimi pridelki. Pisali smo že o prizadevanjih koprske Vodne skupnosti za izboljšanje preskrbe z vodo na našem področju. Naša slika kaže strokovnjake Vodne skupnosti, ko so pod Tinjanom iskali v suši izvirek, ki je sicer bogat z vodo, ne pride pa v poštev za zajetje, ker ob suši voda 'izgine PROSVETNO DRUŠTVO »VREMŠClCA« O Q o O Člani PD »Vremščica« so raztreseni kar v šestih vaseh Vrem-ske doline. To je nemara eden izmed objektivnih razlogov, ki zavirajo živahnejše življenje društva. So pa še druge težave: prostorov ni, pa tudi volje je včasih premalo. Če vse to združimo, potem res ni mogoče pričakovati, da bi bilo poročilo o delu društva v minulem letu bogatejše, kakor je bilo. Edina svetla točka v poročilu predsednika je odstavek, ki govori o delu dramske družine. Skupina mladincev in mladink je naštudirala dramo V. Ocvirka »Ko bi padli oživeli« ter z njo nastopila na proslavi dneva JLA 22. decembra 1957 in kasneje v Divači na občinski prosvetni reviji. To je pravzaprav lep uspeh, posebno še zato, ker so bili skoraj vsi igralci novinci in da je imela učiteljica Anica Švagelj polne roke dela pri oranju ledine. Škoda, da je tako hitro propadel poskus ustanovitve mladinskega pevskega zbora, ki se ga je z veliko vnemo lotila učiteljica Vilma Godina. Če bo še kdaj prišlo do takega poskusa, bo treba več discipline in resnosti. Končno je bila ustanovitev zbora obveznost, ki jo je mladina prostovoljno sprejela. In mladipa mora KOPRSKI OBALNI POMORŠČAKI SO USTVARILI SINDIKALNO PODRUŽNICO Sindikat naj bo močne opora pri delu Minulo soboto, torej na večer praznika otvoritve koprskega pristanišča, je kolektiv pomorskega podjetja Obalna plovba Koper izvolil na ustanovnem občnem zboru vodstvo svoje sindikalne podružnice. Prisrčne slovesnosti, kjer se je zbralo nad 60 pomorščakov in uslužbencev podjetja, sta se udeležila tudi predsednik OSS Tone Kodrič in član občinskega komiteja ZKS Rado Pišot-Sokol in zastopnik Luške kapitanije kapitan Stojan Plesničar, Izvoljeni odbor bo zaradi specifičnih pogojev dela in posebnega položaja pomorskih podjetij, kjer težko sklicujejo redne sestanke, moral posvetiti vso skrb zadovoljivi koordinaciji v sindikalnem delu. Da bi zagotovili sindikalni podružnici pomorščakov v Kopru uspešno delo, so izvolili v odbor člane posameznih skupin ladij, ki bodo lahko zastopali interese svojih članov in poročali o potrebah in željah ter o sindikalnem delu posameznih posadk. Članom kolektiva Je spregovoril tudi direktor po'djetja Vladimir Medvešček, V kratkem poročilu je nazorno opisal razvojno pot podjetja, seznanil člane kolektiva s perspektivami in obsežnimi bodočimi nalogami, ki zadevajo podjetje pri razvoju obalne plovbe na našem področju. O nalogah sindikata pa je članom kolektiva spregovoril predsednik OSS Tone Kodrič. Tovariš Kodrič je predvsem poudaril važno vlogo sindikata, ki ima v razvoju slednjega podjetja velik delež in je često pobudnik številnih akcij ter tvorec solidarnosti in medsebojnega razumevanja, brez katerega ni moč misliti na pro-cvit in napredek podjetja. Tudi o klubu pomorščakov v Kopru, ki druži vse ljubitelje morja v veliko družino, je spregovoril pred zaključkom ustanovnega občnega zbora član odbora kluba pomorščakov tov. Anton Dular, Pozval je člane kolektiva, da se vključijo v vrste novih čla- nov, ker bomo le tako približali naše svobodno morje najširšim množicam v zaledju. Člani kolektiva Obalne plovbe Koper so velik dogodek zaključili s prijetnim družabnim večerom, ki so se ga udeležili tudi nekateri gostje, Bb spoštovati sprejete obveznosti, ker pomenijo toliko kot častna beseda. Vprašanje knjižnice je tesno povezano z vprašanjem prostorov. Ker so bili knjižnični prostori preurejeni v stanovanje, je sedaj 250 knjig nezaklenjenih v neki učilnici. Vendar pa ni vse črno. Mnogo upanja dajejo sklepi, ki so bili sprejeti na občnem zboru in ki predstavljajo program za bodoče delo. Dramska družina bo zopet oživela pod vodstvom učitelja tovariša Zdenka Švaglja. Knjižnico bodo skušali urediti. V Rudniku črnega premoga bodo ustanovili skromen godbeni ansambel, ki naj bi pritegnil nove člane. Končno so sklenili ustanoviti še strelsko sekcijo. Bilo je načeto tudi vprašanje prostorov. Uprava rudnika se zelo zanima za ureditev dvorane v nekdanjih skladiščih. Dvorano bi uredili s prostovoljnim delom, občinski svet Svobod in prosvetnih društev pa bo že letos prispeval 200.000 dinarjev. -er »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorjal NAMIZNI TENIS Kakor smo že poročali, se bo v soboto začelo v Ljubljani državno prvenstvo v namiznem tenisu, Primorsko bo zastopal Koper z moško in žensko ekipo ter z mladinci in pionirji. Da bi si pridobili nekaj izkušenj, so Koprčani odpotovali na Reko in v Opatijo ter se pomerili s tamkajšnjimi igralci. Moška ekipa je izgubila obe srečanji z 2:5, pri čemer sta Kopru priborila točke Škabar in Vesel. Poraz ni prav nič sramoten, saj igra Opatija v zvezni ligi, Reka pa ne zaostaja daleč za njo. Pri tem je zanimivo pripomniti, da so v moštvu Opatije le mladinci, ki pa s svojo izvrstno igro nad-kriljujejo marsikatere članske ekipe. Razen dvoboja članov so se pomerili tudi mladinci Kopra ter Opatije in Reke. Koprčani so obe srečanji izgubili z 0:5, Obe obmorski mesti imata namreč toli- ZANIMIVO PREDAVANJE Minuli ponedeljek je v Zagorju na Pivki na povabilo tamkajšnjega prosvetnega društva »Miroslav Vilhar« predaval Maks Smrdel iz Pivke o svojem nedavnem potovanju po Grčiji. Zanimanje za to predavanje je bilo tem večje, ker je predavatelj prikazal svoje potovanje tudi z barvnimi diapozitivi. Več kot 90 ljudi je z zanimanjem sledilo temu predavanju, ki je bilo prvo v letošnji zimski sezoni, ko dobrega naraščaja, da se jim težko zoperstavijo tudi večja na-miznoteniška središča države. Kljub vsemu sta Koprčanom dvoboja mnogo koristila, v nedeljo pa jim želimo čim več uspeha! PRIPRAVE ZA PROSLAVO DNEVA JLA tudi v izoli Letošnje praznovanje Dneva JLA pripravlja v Izoli občinski odbor Zveze rezervnih oficirjev. Proslave bodo obsegale kulturne in športne prireditve. Akademija bo v veliki dvorani DPD Svoboda, v kinodvorani pa plesna in zabavna prireditev. Vsa športna tekmovanja bodo v novem športnem centru. Rezervacije za prireditve sprejemata občinska odbora ZROJ in ZB v Domu sindikatov v Izoli. -čič- ODBOJKA uspeh tomosovcev Na čast otvoritve koprskega tovornega pristanišča je bil v Kopru športni troboj sindikalnih podružnic Tomosa, Vodne skupnosti in Slavnika. Največ uspehov so imeli športniki Tomosa, ki so osvojili prvo mesto v namiznem tenisu, odbojki in šahu ter drugo mesto v nogometu in streljanju. Drugo mesto je osvojila Vodna skupnost. Največje presenečenje so pripravili nogometaši Vodne skupnosti, ki so premagali izkušeno moštvo Tomosa s 4:2. M (Nadaljevanje s 5. str.) ml ptiči, potovec z jajci in piščanci — figura, ki še ni povsem izginila iz našega življenja — kmet z ulovljenim zajcem na gorjači, ki ga popade pes in kmetu od strahu hlače ne vzdrže pa tako dalje. Vse te prizore spremljajo drug za drugim se podeči zajci, jeleni, lisice, psi. Dovolj je tega in takega naštevanja. Vse to je že v naši kulturni in umetnostni zgodovini. Z vso pravico pa bo prišlo delo Janeza Kastavca tudi v svetovno umetnostno zgodovino, po zaslugi dveh majhnih slik, ki sla skoraj neopazni prav pri tleh. a zato toliko pomembnejši. Dve sličici, dve tihožitji, spodaj ob tleh na desni in levi steni loka, ki loči osrednjo apsido od stranskih, povsem samostojno komponiranl, brez sleherne idejne ali kompozicijske povezanosti z ostalimi slikami. Poznano je, da se je likovna gotika ukvarjala zgolj s človekom, s predmeti le toliko, kolikor so bili v nujni zvezi ž njim. Tu pa imamo v poznogotskem slikarstvu tihožitji kot docela samostojno slikarsko zvrst, kar umetnostni zgodovini v tem času ni poznano. Obe hrasto-veljski tihlžitji velikosti približno 50 X 10 cm sta kakor moderni sliki izpred tridesetih let. Poglejmo, kaj pravijo o predmetu umetnostnozgo-dovinslci priročniki: Tihožitje, podajanje mrtvih ali vsaj negibnih stvari, ki so tiho pred nami in nimajo nikakih medsebojnih mi-mičnih odnosov; cvetje, sadeži, mrtve živali in najrazličnejši predmeti vsakdanje uporabe od najpreprostejšega vse do najdragocenejšega v pestri sestavi, ki je praviloma slikar take ni nahajal, temveč šele po vidikih estetične učinkovitosti sam določil ali postavil. Po pretežnosti določenih predmetov razlikujemo cvetlična tihožitja, tihožitja s sadeži, lovska tihožitja, kuhinjska tihož.tja, tihožitja s posodami itd. Ni izključena prisotnost živih ali gibljivih bitij, je pa podrejenega pomena: pes, ki voha po ulovljeni divjadi, muhe, hrošči, ki lezejo po šopku, ptiči v kletki in podobno. Ime kot oznako slikarskega motiva je prvič uporabil nizozemski umetnostni historiograf Houbraken v začetku 18. stoletja kot »stilleven«, kar so prevzeli tudi Nemci. Francoska »nature morte« (poitalijančena natura inorta) se pojavi šele okrog 1800. Tihožitje v malem obsegu se pojavi najpoprej, a le priložnostno v poznoantičnem slikarstvu (Pompeji, Rim). Srednjeveška umetnost ga ne pozna, ni se zanimala za predmete, le za človeka. Veselje za prikazovanje predmetov zaradi njih samih je opazno v skromnih nastavkih šele v slikarstvu poznega 14. stoletja, od 1430 pa se je hkrati z novim opazovanjem narave močno razgibalo. Posebno na slikah nizozemskih slikarjev nahajamo zakladnico tihožitnih nadrobno-sti. Komaj na začetku 10. stoletja pa se pričenja razvoj tihožitja kot samostojne zvrsti slikarstva, čeprav so bile take slike še izredna redkost. Kot veliko posebnost hrani starejša monakovska Pinakoteta sliko Jacopa de Barbarija, na kateri je naslikan mrtev ptič (1504). Od Lucasa Cranacha starejšega (1472—1553) in Albrechta Durerja (1471—1528) so ohranjene risbe in študije v barvah, ki so že tihožitja, čeprav še ne v smislu polnove-ljavne tabelne slike. Močno pripravljeno po nizozemskem slikarstvu poznega IG. stoletja se pojavi tihožitje kot samostojna, vsestransko gojena slikarska zvrst najpoprej pri Nizozemcih 17. stoletja ter najde koj vrsto specialistov za različne predmete: posodje, cvetje, mrtve ribe itd. Izkaže se, da je posebno tihožitje tisto, ki spodbuja obravnavanje kolor,stičnih problemov. V poznem 19. stol., v času, ko je šlo slikarstvo s posebno vnemo za takimi problemi, so bila / * / • 2-SOBNO STANOVANJE s pri-tiklinami v Kopru na Kalafa-tijevem trgu št. 2/II (za sodiščem) zamenjam za dvo-ali trosobno stanovanje v Se-medeli. Tovarišica NADA MIHELlC, Pi-. ran, Ulica 29. novembra l/III (pri Delfinu), lepo prosi najditelja ročne ure, ki ji je padla iz stanovanja skozi okno dne 8. decembra 1958, da ji uro vrne proti lepi nagradi. Trgovsko podjetje »JADRO« Piran proda naslednja osnovna sredstva: prodajne mize, police ter razno opremo za trgovski lokal. Informacije pri upravi podjetja v Piranu, tel. 51-13. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove in rabljene Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. * * OBVESTILO Zaradi letnega zaključka referat potrošniških kreditov v dneh od 23. decembra 1958 do 5. januarja 1959 za stranke ne bo posloval. Komunalna banka Koper tihožitja močno v veljavi: Courbet, Manet, Cezanne, Schuch, Corint In drugi so nam dali pomembne umetnine, Odslej priljubljenost te zvrsti ni nikdar več popustila in še na sodobnih razstavah sodimo kolorlstične sposobnosti slikarja največ po razstavljenih tihožitjih. Laiku je to manj razumljivo. Treba je vedeti, da se poslužuje slikar takih motivov zato, kar tu ni nič slu-čajnostnega, nič, kar bi bilo odvisno v kompoziciji oblik In barv, lter je vse samostojno sestavil ln postavil. Predmet je mogoče opazovati nemoteno v skoraj enakih nespremenjenih svetlobnih pogojih poljubnb dolgo. To pa so za vesten študij predmeta najugodnejši slikarski pogoji. Zato pravimo: na tihožitju je poznati, kaj slikar zna! Sedaj, ko nam je poznana vrednost dela Janeza iz Kastva, posebno še obeh njegovih tihožitij, bi bilo prav, da to objavimo tudi zunanjemu svetu in se s tem afirmiramo kot narod, ki je čeprav skromno, vendar po svoje prispeval v zakladnico umetnostnega razvoja in napredka v svetu. Predvsem pa Je potrebno, da pride to dejstvo v lastno kulturno zavest. Tedaj nam ne bo treba biti žal denarja, kar ga je bilo doslej Izdanega za obnovo te pomembne umetnine in kar ga bo še potrebnega za dokončno restavracijo in zaščito. KMETIJSKO POSESTVO II RUŠEVJE proda 3-tonsko DVOOSNO PRIKOLICO ZA TRAKTORSKI PRIKLJUČEK in DVOBRAZDNI PLUG NA PRIKLJUČEK ZA TRAKTOR »FIAT« Cena po dogovoru Podjetje »Elektro-Kojier« Koper proda v dobrem stanju osebni avto znamke »DKAV« model 1953 Ogled vozila v Kopru, Vojkovo nabrežje št. G MESEČNO POROČILO Mestne hranilnice Izola—Koper za mesec november 1958 Hranilne vloge so se povečale na din 37,753,054 ali za din 11,530.404 od 1. januarja 1958. Tekoči računi so se povečali na din 4,377.156 (din 1,908,928). Računi stanovanjskih najemnin so se zmanjšali od din 12,420.000 na din 10,800.997. Bančni kredit je bil odplačan od din 25,84G.549 na din 12,500.875. Potrošniška posojila so se zmanjšala na din 30,075.306. Dotok hranilnih vlog se povečuje v primerjavi z letom 1957, kakor tudi v primerjavi z oktobrom 1958. Naraščanje hranilnih vlog in rahlo padanje posojil v celoti (za din 809,607 od 1. I. 1958) potrjuje tudi v našem obmorskem področju rahlo, toda stalno dviganje življenjske ravni. Tedenska promstM kroniki Nekaj minut pred eno uro v ponedeljek ponoči se je pripetila na cesti med Bertoki in Skocjanom pri Kopru svojevrstna in zapletena prometna nesreča s težkimi posledicami, Iz gostilne v Bertokih se je vračala proti Kopru zelo dobro razpoložena skupina desetih delavcev Vodne skupnosti. Za njo je pripeljal z motorjem Leopold Valentič iz Cezarjev 16 ter se zaletel vanjo. Pri trčenju je bil težko poškodovan Sulejman Bajramovič in medtem, ko so mu priskočili na pomoč tovariši, je Valentič takoj zajahal motor in zbežal neznano kam. Vtem ko so reševali težko poškodovanega Bajramoviča, sta pripeljala drug proti drugemu nasproti motorist Ivan Markočič iz Kopra in neki osebni avtomobil. Voznika obeh motornih vozil sta pravilno zasenčila luči, a ker je motorist opazil omenjeno skupino šele na 5 do 7 metrov, je tudi on zavozil vanjo. Pri tem je bil težko poškodovan Nu-rij Alibegič, ki je za posledicami po-poškodb naslednjega dne umrl v izolski bolnišnici, lažje telesne poškodbe pa je dobila Marija Menhart. Na kraj dvojne nesreče so takoj prispeli preiskovalni organi Ljudske milice, ki so se znašli pred težavno nalogo: ugotoviti je bilo potrebno identiteto prvega motorista, ki je pobegnil v smeri proti Cežarjem. S pomočjo dela gumijaste ročke, ki je bila odlomljena od krmila in obroča žarometa izginulega motorja je preiskovalcem uspelo že v nekaj urah zaslediti krivca v osebi omenjenega Leopolda Valentiča. S kraja nesreče je pobegnil tudi motorist Edvin Cendak, potem ko je v nedeljo ponoči podrl na cesti med Koprom in Izolo pešca Riharda Zor-ka, Brezvestni Cendak se ni zmenil za težko poškodovanega ponesrečenca in je tudi to pot veljalo preiskovalne organe LM več ur trdega dela, da so odkrili storilca, ki je vozil z Vespo brez vozniškega dovoljenja in vozniških izkušenj. V nedeljo popoldne je Ernesto Zac-cigna iz Trsta zavozil z motorjem s ceste Piran—Beli križ. Navzoči sprehajalci so mu priskočili na pomoč ter mu pomagali spraviti motor na cesto. In niso še dodobra utihnili komentarji o tej nezgodi, že je zopet zaropotalo. Zaccigna se je zopet znašel z motorjem vred v obcestni grapi, vendar je bil ta padec zanj bolj usoden kot prvi: med drugim si je zlomil levo nogo. Komisija za razpis direktorskih mest pri Občinskem ljudskem odboru Sežana razpisuje mesto U P R AV N I K A SPLOŠNO KOVINSKE DELAVNICE V SEŽANI Pogoji: visokokvalificiran ko-tlar, klepar ali mehanik z najmanj petletno prakso aH kvalificiran kotlar, klepar ali mehanik z najmanj desetletno prakso Rok prijave do 20. decembra 1958 — Plača po tarifnem pravilniku Nastop službe 1. januarja 1959 ali po dogovoru Pravilno kolkovane pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema komisija za razpis direktorskih mest pri ObLO Sežana KOPER — 12., 13, in 14. decembra ameriški barvni film ČLOVEK BREZ ZVEZDE; 15, in 16. decembra jugoslovanski film KO PRIDE LJUBEZEN; 17, in 10. decembra angleški barvni film SMRT NA CESTI. IZOLA — 12. decembra italijanski film NJIHOVE ZABLODE; 13, in 14. decembra jugoslovanski film KO PRIDE LJUBEZEN; 15, in 16. decembra angleški barvni film SMRT NA CESTI; 17. in 18. decembra mehiški film MIDVA, PIRAN — 13. in 14. decembra francoski film OČKA, MAMICA, MOJA 2ENA IN JAZ; 14. in 15. decembra jugoslovanski film GIM-NAESTRADA; 16. decembra italijanski film RIM OB 11; 17, in 18, decembra jugoslovanski barvni film ZEMLJA. P0RT0K02 — 13. in 14. decembra italijanski film UMBERTO D; 15. in 10. decembra jugoslovanski lilm GIMNAESTRADA; 17. decembra italijanski film RIM OB 11; 18. in 19. decembra jugoslovanski barvni film ZEMLJA. SEČOVLJE — 13. decembra jugoslo-vansko-francoski barvni film MI-IIAJLO STROGOV; 14. decembra italijanski film SLEPA S SOR-RENTA; 18. decembra ameriški barvni film ZGODBA O JOLSONU. ŠMARJE — 13. decembra italijanski film SLEPA S SORRENTA; 14, dc-cembra jugoslovansko-francoski film MIHAJLO STROGOV; 17. decembra ameriški barvni film ZGODBA O JOLSONU. ŠKOFIJE — 13. decembra italijanski film NJIHOVE ZABLODE; 14, decembra ameriški barvni film ZELJA; 17. decembra jugoslovansko-francoski barvni film MIHAJLO STROGOV. DEKANI — 13. decembra ameriški barvni film ZELJA; 14. decembra Italijanski film NJIHOVE ZABLODE. SEŽANA — 13. in 14. decembra angleški film SEMENJ 2ELJA; 16. in 17. decembra ameriški film DOBRA ZEMLJA; 18. in 19. decembra angleški film ABDULA VELIKI. NEDELJA, 14. decembra 8.00 Kmetijska oddaja: »Nagrajevanje po enoti proizvoda na kmetijskem posestvu Skocjan-Ankaran* —. 8,30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Nedeljska reportaža: »Eno noč s pomorsko milico iz Kopra« — 13.30 Za našo vas — 14.15 Priljubljene melodije na harmoniki — 14,30 Sosedni kraji ln ljudje — 15.00 Vesti — 15,15 Glasba po željah. PONEDELJEK, 15. dccembra 7.15 Glasba za dobro Jutro — 7 30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14,40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti — Dopisniki poročajo. TOREK, IG. decembra 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Odlomki iz oper — 14.20 Sola in življenje; »V koprsko pristanišče je priplula prva čezoee-anska ladja« — 14.40 Lahka glasba — 15.00 Vesti. SREDA, 17. decembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7 30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.45 Filmska glasba — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Poskočne in narodne. ČETRTEK, 18. decembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7 30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci; Govori predsednik OLO Koper Albin Dujc — 14,40 Zabavali vas bodo Marcel Fabris, Ines Tadio, Perry Como, Jo Stafford in Low Van Burg — 15 00 Vesti. PETEK, 19. decembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: »Vzgled stanovanjske skupnosti iz Izole«. SOBOTA, 20. decembra 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik — 15.00 Vesti — 15.20 Dalmatinske pesmi. 3. št. „Košarkarja" V Postojni je izšla tretja in zadnja številka ciklostiranega glasila košarkarskega centra za okraj Koper, ki je v Postojni. Ta tretja številka »Košarkarja« je po svojem obsegu obširnejša od prejšnjih dveh. Priobčuje letno poročilo košarkarskega centra, komentarje k bogatim košarkarskim dogodkom v zadnjih treh mesecih na Primorskem, kroniko tekmovanj ter vrsto drugih prispevkov. Cena izvodu je 20 dinarjev. A. KMETIJSKA ZADRUGA LOKEV PRI DIVAČI razpisuje javno licitacijo O PRODAJI AVTOMOBILA ZNAMKE »FORD« Licitacija bo 13. decembra 1958 ob 13. uri v prostorih zadružnega doma — Licitacije se lahko udeleže vsa državna podjetja, kmetijske organizacije ter zasebniki »P R O J E K T - K O P E R« Podjetje za projektiranje visokih in nizkih zgradb v Kopru razpisuje prosto delovno mesto NORMIRCA Zaželena je popolna srednja šola in večletna praksa Saj menda veste, dragi moji (če pa le ne veste, potem preberite spredaj), da je bil največji dogodek preteklega tedna nedeljsko slavje ob otvoritvi novega pristanišča v Kopru. Al' je bilo ljudi ta dan v naši metropoli! In kakšna sakramenska fina organizacija je bila! Pohvalo zasluži posebno tisti, ki se je za vreme dogovarjal, saj je pripravil pravo pomlad na koprske ulice in je bilo tudi morje kot olje, čeprav to ni njegova navada v tem času. Ljubljančani kar niso mogli nazaj v svojo meglo — zato se ni nič čuditi tistemu, ki je v Dnevnik zapisal, da je po deževnih in meglenih dneh bil prekrasen dan na našem morju. Pozabil je namreč pristaviti, da velja tista megla le za Ljubljano. Sicer pa mu ni zameriti, če ne pozna naših razmer. Posekal ga je namreč njegov kolega, ki je nekaj pred tem zapisal pod sliko preplavljene ceste med Koprom in Semedelo, da je morje zaradi zadnjega deževja tako naraslo, da je stopilo čez cesto. Ce-linci so se čudili tej sliki, obmor-ci in drugi, ki o morju kaj vedo, pa so se za trebuhe držali in šli na koledar gledat, če ni že prvi april, da je v sicer resni ilustrirani reviji mogoča taka potegavščina, saj se pri nas že otroci v šoli učijo o plimi in oseki in kako jug lahko potisne morje na kopno. Vendar pa je mojo Juco le prepričala, da mi jo je zmagoslavno pomolila pod nos in mi zabrusila: »Kaj boš ti s svojo luno in jugom morje premikal! Tukaj si oglej uradno in strokovno tolmačenje — jaz sem pa le vedela, da se mora takšna obilica padavin nekje poznati!« Seveda sem bil potem proti trditvi tistega Tovariša brez moči in sem se moral ukloniti Jucinim argumentom — že zaradi ljubega miru v hiši. Ne bom se hvalil, da je moje »žgečkanje« za koprsko stolpno uro kaj pomagalo, ker se je lahko zgodilo, da so jo zaradi nedeljskega praznika spravili k pameti — dejstvo pa je, da od zadnje sobote lepo pametno in disciplinirano odbija pravi čas ter opozarja uradnike v svoji okolici, kdaj je treba v Ložo ali De-likateso. Pokazali so mi pisemski ovoj, ki kaže, kako domiselni so naši poštarji. Oddano na pošto 27. XI. 1958 v Košani pri Pivki je prišlo v Koper 4. XII. 1958, še vmes pa je bilo za spremembo v Komnu na Krasu. To pa zato, ker je bilo poleg idice s hišno številko in jasnega Koper zapisano Še, da naslovljenka stanuje p. Volčič (pri Volčiču). Brihtna glava je to podčrtala in pod tem zapisala: Volčji Grad P. Komen. Sele tamkaj so to prečrtali, spodaj pripi- sali še en Koper, kar je končno le zaleglo in je pismo po enem tednu le priromalo na pravi naslov — še hitreje kakor iz Amerike. Iz Pirana so mi že prejšnji teden poročali o cenikih na tamkajšnjem živilskem trgu in v trgovini z zelenjavo. Na njih je na primer maksimirana cena fižolu na 80 dinarjev. Kljub temu pa ga spet na primer v prodajalni kmetijske zadruge Sv, Lucija prodajajo po 95 dinarjev za kilogram. Pravijo, da si to razlagajo tako, da 7iihče izmed prodajalcev ne gleda na cenik, ki visi nekaj metrov proč od vrat, gospodinje pa so tako lahko vesele, če ob tem pomanjkanju do fižola sploh lahko pridejo. V Semedeli pri Kopru imajo stanovalci Slavnikovih blokov svojo zabavo — s strelovodom. Pravzaprav le s strelovodarjem. Že strašansko dolgo imajo namreč izkopane luknje za ozemlje-nje in še dalj so dogovorjeni, da bo strelovod postavljen. Pa glej ga zlomka: poleti je sonce preveč razgrelo streho, da ni bilo moč delati na njej, zdaj pa je preveč mraz in sploh ni nevarnosti, da bi strela lahko kaj škodila, ker pozimi bojda počiva. Tako bomo pričakali spet poletno vročino, nato spet zimo in tako dalje; stanovalci pa se tolažijo in upajo, da se strela le ne bo splašila in udarila v katerega izmed blokov. No, za ta teden smo spet pri kraju. Do prihodnjič vas prav lepo pozdrvalja vaš Vane T I L I S M A VZ J A * ŠPORT * § * TELESNA VZGOJA * ŠPORT ir § * TELESNA VZ razv telovadna akademija tvd partizan koper ad V sklopu svečanosti, ki so bile ob otvoritvi koprskega pristanišča, je te lesu o vzgojno društvo Partizan Koper priredilo v soboto zvečer v gledališki dvorani v Kopru telovadno akademijo. Koprčani so ob tem večeru dokazali, da radi obiskujejo telovadne akademije, saj so gledališko dvorano polno zasedli. Pri izvedbi programa so kot gostje sodelovali člani reprezentančne vrste Slovenije: Miro Corar, Marino Urbane, Nevenka Pogačnik in Zdenka Prusnik, vsi člani TVD Partizan Ljubljana-Narodni dom. Goste je vodil znani mednarodni tekmovalec in iuštruktor-amater za vaje na orodju Boris Gregorka. Na tej akademiji je nastopilo 110 članov koprskega Partizana. Akademija je pokazala lep napredek društva. Ugotoviti moramo, da ni bilo več zadnjih akademij društva izvedenih s posebnim uspehom. Ta akademija je namreč presegla vsa pričakovanja ne samo glede dobre organizacije in izvedbe programa, ampak zlasti glede smiselnega prikaza društvene redne dejavnosti, ki je nudil gledalcem vtis, da je redno delo v telovadnicah na pravi poti. Seveda pa z eno samo predstavo na odru ni moč prikazati vseh uspehov, ki jih društvo dosega. Zato bi bilo priporočljivo organizirati več takšnih prireditev, zlasti iger z žogo. Mar ne bi bila zanimiva elts-hibicija v namiznem tenisu ali metanju žoge v košarkarski koš in v rokometna vrata s sistematičnim prikazovanjem, kako se osvajajo te vrste tehnike? Primer skoka v višino s sistemom vadbe in raznimi stili je pokazal, da gledalci z zanimanjem spremljajo takšne prireditve. Pripomniti moramo, da je prav ta točka sporeda žela največje priznanje. Uspela je tudi zamisel, da so talno telovadbo pokazale najprej pionirke in takoj za njimi mladinke in članice. Podoben razpored nastopajočih je bil tudi pri moških. Gledalci so pri Na akademiji so nastopile tudi pionirke koprskega TVD Partizan in s skladnimi gibi izvajale proste vaje s trakom, za kar so žele kot vsi nastopajoči lepo priznanje številnih gledalcev, ki so napolnili minulo soboto zvečer gledališko hišo. teh točkah lahko videli, kaj vse je primerno in kaj že zmore otrok do 14 let, obenem pa tudi, kako nastajajo težke prvine: premeti naprej, nazaj na roke, prosti premeti in mostovi. Ni dvoma, da so so vsi izvajalci izredno potrudili za čimboljši uspeh same prireditve. Vendar smo pri mo- Navdušeno priznanje za vrhunske vaje na dvovišinski bradlji sta želi posebno obe gostji iz Ljubljane, Nevenka in Zdenka. ških skupinah pogrešali telovadno skladbo. Medtem ko so dekleta pokazale pet prostih vaj in telovadnih skladb, so moški v tem odpovedali. Mislimo, da se ne sme zapostavljati prostih vaj, saj bi lahko sestavili tipično skladbo iz gibov vaj za ogrevanje in vaj za lepo držo, ki bi jo tudi primerno dozirall. Pomanjkanje izvajanja teh vaj pri rednih urah v telovadnici se je tudi pri nastopu moških skupin občutno pokazalo. Njihova drža telesa, nog in rok je bila skorajda pri vseh tekmovalcih slaba. V tem pogledu so bili pionirji nekaj boljši. Prav zaradi tega so lepi in drzni preskoki članov izgubljali na učinku. Estetika orodne telovadbe je po vsem svetu enaka in jo morajo .upoštevati tudi telovadci koprskega društva. Posebej moramo pohvaliti nastope ženskih skupin, ki so razen talne telovadbe, preskokov čez kozo in vaj na dvovišinski bradlji pokazale vaje z venčki, vaje s trakovi, z obroči in dve telovadni skladbi: »Biljano« in «Tango«. S takim sporedom so nosile glavno breme akademije. Kot gostje so nastopili na konju in bradlji Miro Cerar in Marino Urbane, na gredi in dvovišinski bradlji pa Nevenka Pogačnik in Zdenka Prusnik. Vsi skupaj so izvajali tudi talno telovadbo. Gostje so navdušili gledalce s svojim vrhunskim nastopom. Bilo je nekaj spodrsljajev na gredi, kar pa gre na račun orodja, ki ga ni bilo mogoče utrditi tako, da bi lahko izvajalke pokazale svoje vaje z goto- vostjo, ki jo sicer imajo. Posebej moramo omeniti Mira Cerarja, ki je izvedel vajo na konju, s katero je dosegel 3. mesto na svetovnem prvenstvu v Moskvi in vajo na bradlji, ki ne zaostaja za najboljšimi izvajanji v svetovnem merilu. Marino Urbane je svojo držo telesa, zlasti nog zelo popravil in pokazal velik napredek; s tem nas je prepričal, da se bo ponovno uvrstil med reprezentante Jugoslavije, kar mu po osmih mednarodnih tekmah tudi iskreno želimo. Nevenka Pogačnik je pokazala svoj železni repertoar vaj, Iti ga z lahkot-, in gotovo izvaja. Prav tako lepo j« nastopila Zdenka Prusnikova, ki bo pa morala v svoje vaje uvrstiti težje prvine, če bo hotela obdržati naslov mladinskega prvaka Jugoslavije. M. S. IS i. telisvadni akademiji TVD Partizan Koper v čast otvoritve novega koprskega pristanišča minulo soboto zvečer v gledališki hiši je nastopila tudi vrhunska vrsta iz Ljubljane: državna reprezentdmta Marino Urbane in Miro Cerar ter Nevenka Pogačnik in Zdenka Prusnik zaključek primorskega nogometnega prvenstva V zadnjem delu jesenskega dela nogometnega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Branik : Sidro 0:1, Koper : Tolmin 3:1, Primorje : Nova Gorica 2:2, Postojna : Tabor 3:0, Anhovo : Rudar 3:0 in Adria : Ilirska Bistrica 5:2. Vsa srečanja so bila zelo pomembna za čezzimsko uvrstitev na lestvici. Zato je prišlo do borbenih in ostrih srečanj, ki pa so se kljub temu končala skoraj brez presenečenj. Nekoliko nepričakovan je le neodločen rezultat v Ajdovščini in prazna torba Branika na domačih tleh. Najbolj zanimivi srečanji sta bili v Ajdovščini in Postojni, kjer so se pomerile kar štiri ekipe z vrha. Ajdovci so z borbeno in požrtvovalno igro osvojili dragoceno točko, Postojna pa je le imela nekoliko lažje delo, kot so pričakovali. Za razvrstitev v sredini tabele je bilo pomembno tudi srečanje v Kopru. Koprčani so sicer zmagali s 3:1, vendar bi glede na dogodke na igrišču Tolmin zaslužil najmanj neodločen rezultat. Gostje so namreč prvi polčas vodili z 1:0, v rahli premoči pa so bili tudi v drugem polčasu. Kopru je pripadala le zadnja tretjina drugega polčasa, ko sta razpoložena Rozman in Kava-lič s hitrimi prodori odločila tekmo. Za borbeno in požrtvovalno igro je treba pohvaliti tudi Sidro, medtem ko lahko za druga srečanja rečemo, da so se končala z bolj ali manj pričakovanimi rezultati. Ako b i na kratko ocenili igro primorskih moštev jeseni oziroma sploh primorski nogomet, potem moramo na prvem mestu poudariti, da smo zabeležili napredek. Primorska ima v Izoli dostojnega zastopnika v republiški ligi, v primorski ligi pa se je število moštev povečalo od osem na dvanajst. Kakovost igre se je v primerjavi z lanskim letom zboljšala. Pri večini moštev lahko opazimo dobršno mero smisla za kombinacije in borbenost. Najbolj šibka stran pa je tehnika igranja, kar pomeni, da moštvom primanjkujejo dobri trenerji. Težave so tudi zaradi pomanjkanja igralcev. Posameznim moštvom se zelo maščuje, da niso pravočasno mi- Razgibana šahovska sezona Članice koprskega TVD Partizan izvajajo vaje na dvovišinski bradlji minulo soboto zvečer na slavnostni akademiji v gledališču. Šahovsko življenje v Kopru je v letošnji zimski sezoni zelo pestro. Pravkar sta bila zaključena dva polfinalna turnirja za prvenstvo SD Koper. Rezultati so naslednji: A skupina: L—3. Renko, Vilfan, Želcar 10 in pol točke; 4.—5. Božič, Valič 7 in pol točke; 6.—7. Kodarin, Mesaric 7 točk; S. Erja-. vec 6 i?i pol točke; 9.—10. Bajd, Miklavčič 5 točk; 11. Mozetič 4 in pol točke; 12. Pečarič 4 točke; 13. Matjac 2 točki; 14. Lavrenčič 1 in pol točke. B skupina: Sfiligoj 13 točk (100 odstotkov); 2. Kovač 11 točk; 3. Oblak 10 točk; 4.—6. Jelen, Klajn-šček, Kravos 9 točk; 7. Plasič 7 točk; 8. Kolnik 6 in pol točke; 9. Poznič 5 in pol točke; 10. Vlasič Barbara 4 in pol točke; 11. Glu-šič 3 točke; 12. Mitar 2 točki; 13. Rotar 1 točko; 14. Cvitkovič nič točk. Zanimivo je, da je v tej skupini igrala tudi stalna in zelo uspešna igralka klubskih prvenstvenih tekmovanj Barbara Vlasič in pustila za seboj več igralcev, Turnirja sta bila borbena in se do zadnjih partij ni moglo predvidevati, kateri tekmovalci bodo zasedli prua štiri mesta, ki dajejo pravico igranja za prvenstvo kluba. Večina igralcev, ki je imela neposredno pravico sodelovanja ODBOJKA priprave za sindikalni turnir v kopru V soboto se bo začel v Kopru tradicionalni turnir koprskih sindikalnih podružnic v odbojki. Do sedaj so se prijavila naslednja moštva: Tomos, Poklicni gasilski vod, TNZ, Prosvetni delavci, Radio Koper, Slavnik in Elektro Koper. Zmagovalec bo prejel prehodni pokal, drugoplasirano moštvo pa žogo, ki jo je podarila Odbojkarska podzveza koprskega okraja. na prvenstvu, je po kratkem teoretičnem seminarju pretekli mesec odigrala dvokrožni tema turnir. Po dveh še prekinjenih partijah vodita I-Iabič in Zavec. V ponedeljek pa je bilo odigrano prvo kolo turnirja za prvenstvo ŠD Kopra. Zaradi dokaj-šnje izenačenosti moči udeležencev turnirja je pričakovati zagrizeno borbo za prva mesta. Rezultati prvega kola so: Zekar-Klajn-šček 1:0, Sfiligoj-Jevnikar 0:1, Renko-Vilfan 1:0. Ostale partije so prekinjene: Habič stoji bolje proti Kovaču, Zavec-Omladič sta v remi poziciji, dočim ima Ger-želj proti Verku kmeta več. Koprsko šahovsko društvo namerava v kratkem organizirati turnir brezkategornikov. Vsi, ki želijo na njem sodelovati, naj se prijavijo tehničnemu vodji v ponedeljkih ali četrtkih od 19,30 dalje v igralni sobi hotela Triglav, kjer je prvenstveni turnir. i MALI ROKOMET zaradipremehke igre in nekoliko tudi zaradi pristranskega sodnika poraz v crikvenici Koprski rokometaši, ki tekmujejo v slovensko-hrvatski obmorski rokometni ligi, so v nedeljo gostovali v Crikvenici in izgubili srečanje s 14:19. Domačini so igrali tehnično sicer slabše od gostov, vendar so si z ostrejšo igro priborili prednost. Sem pa tja so se poslužili tudi grobosti, ki jih je sodnik toleriral in tako Koprčanom res ni kazalo drugega, kakor iti praznih rok domov. Prav bi bilo, da bi vodstvo tekmovanja poskrbelo za objektivne sodnike, saj to ni bil prvi primer, da je bilo gostujoče moštvo ob hrvatski obali oškodovano. Med tednom pa so Koprčani dosegli pomemben uspeh na domačem igrišču. Z Bujami, ki so eden glavnih konkurentov za prvo mesto v tej ligi, so igrali neodločeno 17:17. slila na naraščaj, Verjetno pa bodo glede kadra že prihodnje leto skoraj povsod na boljšem, saj so mladinske enajstorice prikazale zadovoljivo Igro. O jesenskem prvaku Novi Gorici lahko napišemo mnogo pohvalnih besed. Prvo mesto so zasluženo osvojili, saj so pokazali najbolj zrelo igro in tudi najbolj stalno formo. V zadnjih dveh srečanjih so sicer izgubili dve točki, kar pa seveda še ne pomeni, da ne bi imeli tudi spomladi glavne besede. Drugo mesto je prepričljivo osvojila Postojna. Njena Igra je približno na isti ravni kot lani in če ne bi bilo trenutne krize (Koper in Tolmin!), bi verjetno dosegli delitev prvega mesta. Postojna ima še tekmo z Ilirsko Bistrico na dobrem in v primeru zmage jo bosta ločili od prvaka le dve točki, Za pomlad so torej še zmeraj lepi izgledi in se splača dobro pripraviti! V vrhnji del lestvice spadajo še Tabor, Sidro, Koper, Primorje in Tolmin. Igra teh moštev je približno enaka, prav tako pa tudi forma, ki je zelo nestalna (poraz Kopra v Mir-nu, dva poraza Sidra na domačem igrišču itd.). Treba pa je podčrtati, da je v primerjavi z lanskim letom najbolj napredovalo Sidro, da ne govorimo o Tolminčanih, ki so pravo presenečenje tekmovanja. Svoje pristaše pa je najbolj razočaral Koper, ki s ponosnim naslovom primorskega prvaka čepi šele na petem mestu, v primeru zmage Sidra nad Ilirsko Bistrico pa bo zdrknil celo na šesto mesto. Koper je sicer začel v zadnjih kolih nabirati točke in tudi pomladi se mu obeta ojačanje, žal pa so »zamudili urce« in v boj za prvo mesto ne bodo mogli poseči. Spodnji del lestvice sestavljajo Anhovo, Adria, Rudar, Branik in Ilirska Bistrica. Medtem ko uvrstitev Anhovega in Adrie ustreza moči teh moštev, pa moramo reči za nekdanja člana ljubljansko-primorske lige Rudarja in Branika, da sta v hudi krizi. v obeh moštvih zamenjujejo starejše igralce z mlajšimi, pri Braniku pa je razen tega še vprašanje domače rlvalitete. Upajmo, da gre le za prehodne slabosti in da si bosta obe enajstorici kmalu priborili izgubljeni sloves. Na zadnjem mestu je Ilirska Bistrica, Čeprav imajo le eno točko, so pokazali precej borbenosti in tudi znanje nogometne igre ni tako slabo, kot kažejo rezultati. Brez izkušenj pa seveda ni moč doseči uspehov, Pomislimo samo na lanske poraze Sidra in na letošnje uspehe I LESTVICA Nova Gorica 11 9 2 0 54:17 20 Postojna 10 7 n 1 29:8 16 Tabor 11 7 1 3 31:21 15 Primorje 11 5 3 3 29:21 13 Koper 11 6 1 4 24:28 13 Sidro 10 5 2 3 22:10 12 Tolmin 11 4 4 3 33:23 12 Anhovo 11 4 1 B 20:23 9 Adria 11 S 1 7 18:37 7 Rudar U 2 1 8 27:41 5 Branik 11 2 I 8 12:29 S Hirska Bistrica 9 0 1 8 12:53 1 Tudi Primorska se bo udeležila tekmovanja za jugoslovanski pokal Odbojkarska podzveza koprskega okraja bo organizirala tekmovanje za zimski pokal FLRJ v odbojki za oba primorska okraja za moške in ženske ekipe. Tekmovanje se bo začelo prihodnji mesec, rok prijave pa je do 31. decembra. Zaključek tekmovanja bo 15. maja 1959. Finalist koprske podzveze bo igral s finalistom ljubljanskega dela tekmovanja, zmagovalec tega dvoboja pa s prvakom mariborske podzveze. Pravico prijave imajo vse ekipe, ki jih prijavijo klubi, TVD Partizan, šole, tovarne, ustanove, enote JLA, podjetja itd. — Naj bo, Janez, če misliš, da ti bo to pomagalo pri tvojem študiju medicine! Znamenito figovo drevo, ki ga je po nasvetu osvajalca Hernandeza Cortesa pred začetkom osvajanja Peruja zasadil Pizzaro leta 1535, še danes raste in »čudežno« živi med zidovjem vladne palače v Limi. Ob drevesu stojita noč in dan dva stražarja, ki budno pazita, da se mu kaj ne zgodi. Ljudsko izročilo namreč pravi, da bodo domači Indijanci pokončali belce, kadar se bo drevo posušilo. O tem so skoraj prepričani vsi belci vi državi (okrog 250 tisoč), zato drevo skrbno negujejo in ga vzdržujejo celo s klorofilnimi injekcijami Jiigolinija Jugoslovanska linijska plovba, kratko Jugolinija, na Reki, naše največje brodarsko podjetje, je novo-osnovanim pomorskim podjetjem v' teku zadnjih let odstopila 32 svojih ladij in se iz mešanega linijsko-tramperskega preusmerila v izključno linijsko podjetje, ki se večidel ukvarja s prevozi na rednih progah. Oddani plovni park nadomešča z novimi enotami. Lani so ji naše ladjedelnice izročile šest ladij po 10.000 DWT, letos dobi še dve po 2500 DWT, kar vse ji pripada še po prejšnjem investicijskem programu. Po novem programu investicijske izgradnje za leta 1959—1963 ima dogovor za 16 novih ladij, in sicer šest po 10.000 DWT, prav toliko po 6500 DWT, tri po 3000 DWT in eno s 15.000 DWT. Scena iz filma »Sabska kraljica«, ki je ne bomo nikoli videli. Snemana je bila namreč še s pokojnim Ty-ronom Powerjem (zgornja slika desno). Gina Lollo-brigida (levo) bo s filma-njem nadaljevala, le da bo zdaj njen partner kot kralj Salomon karakterni igralec Yul Brynner. Medtem pa ima Gina dovolj časa, da se med snemanjem lahko posveča svojemu nekaj nad 1 leto staremu sinku Milku (slika spodaj) KAKO GRE VINO V SLAST Noetov trs in njegov sok nista povsod enako cenjena. Evropa n. pr. se v tem močno loči od Amerike, predvsem od ZDA. Tam prava, čista vina niso tako zaželena in iskana kot druge opojne pijače, ki so specialni ameriški izdelek in ki jim je naravno vino le skromen dodatek. Med Američani, ki se alkohola ne branijo, jih je skoraj polovica, ki pravega vina sploh še niso okusili. Po statistiki popijo največ vina Francozi: na posameznika letno 17G litrov, daleč za njimi so Portugalci s 96 litri na glavo, sledijo jim Italijani s 77 litri in njim Grki s 43 litri na osebo, medtem ko v ZDA ne pride v letu niti pol litra pravega vina na prebivalca. KONEC AMADEUSA Kriminalna policija v Bonnu, glavnem mestu Zahodne Nemčije je iztaknila tri vešješolce, ki so sami izdelali radijsko oddajno postajo in z njo občutno motili radijske in televizijske oddaje v bonnskem prostoru. Javljali so se s »Tukaj radio RKO« ali »Tukaj govori Amadeus« ter pošiljali v eter jazz-muziko in najnovejše dovUpe. Oče enega teh fantov se je sam pritožil na pošti čez slab sprejem. Nemalo je bil presenečen, ko so strokovnjaki zvezne pošte odkrili motilni oddajnik v njegovem lastnem stanovanju. Mladenič ženskega videza na zgornji fotografiji je John Murphy Goodshot. Star je 21 let, indijanskega porekla, doma pa iz Den-verja v Koloradii (ZDA). V časopise je prišel, ker je poskusil napraviti originalno sleparijo na račun ameriške države. Napravil se je za žensko in se hotel poročiti z nekim mornarjem, da bi na ta način prišel do njegove pZače. Sodnik je mladega prebrisanca poslal najprej k psihiatru. zemlja, kar so čutili na obrežju, in prav tako nenadno je vse spet izginilo. Le morje tam naokoli je vrelo in tisoči rib so s trebuhi navzgor splavali na površje. Zemlja se nad razburkanim morjem ni pojavila, so pa potapljači našli na tistem kraju morskega dna majhno vulkansko žrelo z več vzporednimi brazdami. ŠVICARSKE JEZIKOVNE SKUPINE Leta 1938, pred dvajsetimi loti torej, je Švicarski narodni svet sklenil, da sc poleg nemščine, francoščine in italijanščine prizna v Švici še četrti narodni jezik kot enakopraven z ostalimi tremi. To je retoro-manščina. Retoromani živijo v jugovzhodni Švici ter mejijo na Avstrijo in Italijo. Znano zimskošportno središče St. Mo-ritz leži v srcu retoromanske-ka kantona Graubunden, ki je že od leta 1803 v švicarski skupnosti. Skoraj v vsem kantonu govorijo retoromansko. Glavni sestavni del retoro-manščine je latinščina. Menda do treh četrtin njenega besednega zaklada. Ostale besede izhajajo iz nemščine in staro-retinščine. Prebivalstvo odročnih graubfindenskih dolin je neomajno vztrajalo na svoji blagozvočni govorici, ki Je končno postala enakopravna z jeziki njegovih številčno močnejših in kulturno bolj razvitih sodržavljanov nenlške, francoske in italijanske govorice. Po oceni poročila Ekonom-sko-socialnega sveta OZN bo leta 2000 živelo na naši obli sedem milijard ljudi, kar je skoraj trikratno povečanje v odnosu na današnji dve in pol milijardi Zemljanov. Učenjaki so zaradi naglega večanja prebivalstva dokaj zaskrbljeni, vendar pa upajo, da jim bo do tedaj že uspelo rešiti vse probleme v zvezi s tem, posebno pa vprašanje prehrane za tolikšno množico ljudi. NENAVADNO IME Mlad zakonski par v zahodni Poljski je isvojemu prvencu namenil ime Hirošima v počastitev prvih atomskih žrtev na svetu. Ker poljski običaji zahtevajo, da morajo biti državljani krščeni na ime krščanskih svetnikov, se je matičar sprva branil zapisati otroku to ime, končno pa je le popustil in je novi zemljan dobil ime Hirošima. Nenadno nastajanje vulkanskih otočkov sredi morske gladine in prav tako njihovo nenadno izginotje ni svetu nič novega. Pojavlja se v mnogih morjih, najraje v toplejših. Včasih se zemlja iznad gladine niti ne pokaže, le vzvalov-Ijeno morje pokaže mesto podmorskega izbruha. Tako nekako se je nedavno zgodilo v predelu Kaspiškega jezera blizu Bakuja. Nepričakovano je švignil iz morja blizu 200 m visok ognjen steber, pomešan s kamenjem in peskom, Spremljal ga je votel, grom, trenutno se je zazibala Zgoi-nje naprave služijo za opazovanje, reguliranje in uporabo jedrskega zgorevanja v atomskem reaktorjil v poskusnem jedrskem centru v zvezni državi Idaho v ZDA. Na desni je videti strokovnjaka, ¡¿i zbira podatke o raz-vijani radioaktivnosti; različne faze postopka pa nadzira drug tehnik, z instrumenti na levi strani. PRESKRBA Z DEČKI V Philadelphiji, ZDA, je neka cerkev iskala nadarjene pevce za svoj zbor. V krajevni časopis je dala naslednji oglas: »Iščemo deset dečkov za naš cerkveni zbor. Upamo, da bodo naši občani storili vse, kar je v njihovi moči, da preskrbijo kor z novimi dečki. ta Komandni pult za upravljanje z jedrskim reaktorjem na sovjetskem atomskem ledolomilcu »Lenin«. Ladja bo kmalu dokončana, medtem pa poročajo, da je poletelo že tudi prvo sovjetsko atomsko letalo, o katerem bomo še poročali. »Ako bo ta stvar še dolgo trajala,« je zamrmral, ko je poteklo pol ure, »se bom moral splaziti stran in zakuriti ogenj, drugače mi bodo noge zmrznile. Kaj bi ti, Rumenko, napravil, če bi ležal na tleh v takem mrazu, čutil, da krvni obtok ugaša, nekje v zasedi pa čepi človek z nabito puško?« Splazil se je nekoliko korakov nazaj", steptal okoli sebe mehki, suhi sneg in začel plesati živahno polko, ki mu je pognala kri v na pol premrle noge. Tako je prestal še naslednje pol ure. Potem je pa zaslišal cin-cin pasjih zvončkov, ki je prihajal po reki navzgor. Kmalu je zagledal sani, ki so se pojavile izza rečnega ovinka. Samo en mož je bil z njimi, držeč za vodilno ročico, ki je štrlela iz zadnjega konca sani, Z živahnimi besedami je tujec priganjal svoje pse k večji hitrici. Pogled na tega moža je Dimača najprej pretresel, kajti bil je prvo človeško bitje, katero je zagledal po treh tednih, odkar se je bil poslovil od Čoka. Prihodnja njegova misel pa je veljala morilcu, ki je bil skrit na nasprotnem bregu. Ne da bi se pokazal, je Dimač svarilno zažvižgal. Mož ga ni slišal in je prihajal vedno bliže. Zopet je zažvižgal, močneje kot prvič. Tujec je ustavil pse, postal in se obrnil proti Dimaču. Tedaj se je puška neznanega sovražnika zopet oglasila. V naslednjem hipu je tudi Dimač ustrelil v smeri, od koder je prihajal pok. Mož na reki je bil od prvega strela zadet. Udar silovite krogle ga je vrgel naprej. Omahnil je na sani in potegnil izpod plahte puško. Komaj jo je dvignil k licu, se je nenadoma zvil v pasu in se polagoma sesedel na sani. Puška se je sprožila, mož pa je omahnil vznak, tako da je Dimač videl samo njegove noge in život. Po reki so prihajali glasovi večjega števila zvončkov. Mož se ni ganil. Izza ovinka se je prikazalo troje sani, ki jih je spremljalo šest mož. Dimač je svarilno zaklical, toda oni so medtem že spoznali, kaj se je pripetilo prvim sanem, in so hitro stekli k njim. Z nasprotnega brega ni bilo več strelov. Dimač je poklical pse in stopil na piano. Takoj so se začuli ogorčeni klici tujih mož in dva izmed njih sta vrgla rokavice stran in pomerila s puškami nanj. »Le sem, ti morilec, ti, krvavi,« je ukazal tisti, ki je imel črno brado. »In puško iz rok!« Dimač se je za trenutek obotavljal, potem je pa ubogal in prišel k njim. »Preišči ga, Louis, in mu odvzemi orožje,« je ukazal bradač enemu izmed tovarišev. Louis je bil kanadski Francoz, vsaj tako je ugotovil Dimač, in ostali štirje tudi. Pri preiskavi je našel le Di-mačev lovski nož, ki ga je zaplenil. »Torej, kaj boš povedal v svoj zagovor, tujec, preden ti poženem kroglo v možgane?« je vprašal črnobradcc. »Da ste v zmoti, če mislite, da sem jaz ubil tistega moža,« je odgovoril Dimač. Eden izmed mož je tedaj vzkliknil. Šel je za Dima-čevo sledjo in našel mesto, kjer je bil Dimač zapustil pot in zbežal na breg, ko je neznani morilec začel streljati izza ovinka. Povedal je ostalim, kaj je izsledil. »Zakaj si ubil Joa Kinada?« je vprašal črnobradec. »Pravim vam, da ga nisem jaz,« je začel Dimač. »Eh, kaj bomo toliko govorili? Dobili smo te krvavih rok. Do tistega mesta si prišel. Ko si pa zaslišal glas zvončkov, si se skril v zasedo. Strel na kratko daljavo. Zgrešiti nisi mogel. Pierre, vzemi puško, ki jo je vrgel v sneg.« »Lahko bi mi vsaj dovolili izpričati, kako se je pripetilo,« je ugovarjal Dimač. »Tiho,« se je mož zadri nanj, »bo že tvoja puška povedala, kako je bilo.« Vsi so začeli pregledovati Bimačevo puško, pobrali iz nje naboje in jih prešteli ter pregledali cev pri ustju in pri zadu. »En strel,« je zaključil črnobradec. Pierre je povohal ustje cevi in končno rekel: »Strel je svež.« »Krogla ga je zadela v hrbet,« je rekel Dimač. »Gledal je proti meni, ko je bil ustreljen. Ali ne morete razumeti, da je krogla priletela od nasprotnega brega?« Črnobradec je le za hipec premišljeval te besede, potem pa je zmajal z glavo. »Ne, To ne bo veljalo. Obrnite ga tako, da bo gledal proti tistemu bregu, pa bo kazal hrbet v to stran. Tako si ga tudi pogodil. Skočite, fantje, tja gor in poglejte, če boste našli sled, ki vodi proti onemu bregu.« Vrnili so se in sporočili, da je sneg na tisti strani cel. Črnobradec se je sklonil nad mrtvecem in izmotal iz obleke kroglo, ki je bila najprej prevrtala telo, potem pa se zakrotovičila v volno in kožuhovino. Svinčena ost krogle je bila razblinjena v pol dolarja velik plošček, njen zadek, ki je bil odet v jeklen oklep, pa je ostal nepoškodovan. Vzel je iz Dimačevega pasu naboj in primerjal obe krogli. »Ali ni ta dokaz tako jasen, da bi prepričal tudi slepca? Krogla, ki ga je ubila, ima mehko ost in v jeklo odet zadek. Tvoje krogle so tudi mehlsoostne in imajo jeklen zadek. Je kalibra osem, tvoja tudi. Izdelana je bila v orožarni J. & T. Arms Co., tvoja tudi. Zdaj boš šel z nami gor na breg, da pogledamo, kako se je stvar izvršila.« »Morilec je tudi name streljal iz zasede,« je rekel Dimač. »Poglejte, kako mi je krogla razparala kožuh.« Medtem ko je črnobradec pregledoval kožuh, je eden i izmed mož odprl mrtvečevo puško. Bilo je takoj vsem jasno, da jo je ubiti tovariš sprožil, kajti prazna patrona je še vedno tičala v njej. »Vražja škoda je, da te ubogi Joe ni bolje zadel,« je grenko dejal črnobradec. »Pa je le dobro pomeril, navzlic temu, da je imel svinec v životu. Zdaj pa le naprej!« \ »Preiščite vendar najprej oni breg,« je silil Dimač. k; i.