Raznoterosfl. Najstarejši Anglež. Med mrtvimi, Rt počivajo v londonski katedrali, je To*' maž Parr prava izrednost. Omenjeni ima svoj spomenik med pesniki. »Starf Parr«, kakor so ga splošno nazivali, sft je poslovil od tega sveta pred 300 leti v. starosti 152 let. To je staroat, kakor* jo je sam izpovedal, pač pa njegovi toJ variši niso dvomili glede istinitosti. Pri^ povedujejo, da se je rodil leta 1483 in j«f živel od Edvarda IV. do Karla I., torel pod desetimi angleškimi kralji. Oženil se je prvič z 80 leti. Imel je dvoje otrok, ki sta pa kmalu umrla z ženo vred. Kot vdoVec se je drugič poročil, ko je bil stai? 122 let, in je živel do leta 1635 mirno zunaj na deželi, dokler ga ni odkril angle-» ški bogataš Arundel, ki je stikal okrog za posebnostmi. Ta je starca pregovoril# da mu je sledil v London, kjer je dole* tela starega Parra čast, da je bil predstavljen kralju Karlu I. Kot starostno posebnost so ga kazali okrog po kr5^ mah. Sprememba poprej toliko let kar! najbolj priprostega načina življenja mU je škodovala. Umrl je v hiši Arundla 14. nov. 1635. Raztelesili so ga po smrti in ugotpvili, da je povzročila njegovo smrt sprememba zraka. Po smrti sta slikala starega Parra dva tedaj najbolj zname< niti slikarja: Rubens in van Dick. Ent od teh slik je v londonski narodni gala-j riji, druga v Dresdenu na Nemškem., ; Dve deklici izvršili politični umor. — New-Delhi, Indija. Pod pretvezo, da ž© lita prositi, naj bi se dovolila neka pla valna tekma, sta dobili dve deklici, di jakinji na univerzi v mestu New-Delh. v Indiji dostop do okrajnega načelnik. Stevensa, ki je Anglež. Ko pa sta prišl pred njega, sta potegnili samokresa li uradnika na mestu ustrelill. Izjavll sta pozneje, da sta to storili z namenom| da se iz tega izcimi borba za samostoj^ nost Indije. ii| Polom bank v Ameriki. Kontrolor^ nad drobnim denarjem Pole v Washlng«^ tonu se je nedavno izrazil, da je tekoraž desetih let in sicer od leta 1921 do letoa,* skrahiralo po celi državi nad 8000 bank* Večina je bila takih, ki so imele kapltala 25.000 dolarjev ali manj. Samo 37 ji pa bilo med temi bank v velikih mestit. s kapitalom 1 milijona dolarjev ali ve8< Ogromen kip Le_unov. Še nekaj ve5-; jega, kakor je kip »Svobode« pred new« yor§kim pristaniščem, nameravajo postaviti ruski boljševiki v pristanišč.. mesta Leningrad. To bi bil ogromen klp Lenina, ki bo izdelan iz brona in visoi. 370 čevljev. Na vrhu bo imel velik svetilnik. Delo, za katerega so preračunani stroški na 70 mllijonov dinarjev, bodo pričeli s 1. aprilom. V Ameriki štedijo prl šolah. Solska oblast v Čikagu ima v načrtu, da to leto odpusti iz službe 1200 u.iteljskih moči, s čimer namerava prihraniti okrog treti milijonov dolarjev. U.ence bi razdelill tako, da bi prišlo 4—6 u.encev ve. na vsakega u.itelja, kl bode ostal v službl. Med drugim imajo v na.rtu, da se za eno leto popolnoma zaprete dve vlSji Soli. Tat, kl se Je skesal po 30 letih. Pollcija v Diisseldorfu na NemSkem je prej«- la te dni poštno pošiljko, kl je vsebovala zlato uro in pismo. V pismu poroča odpošiljatelj policiji, da gre v tem slu8aju za uro, ki je bila ukradena pred 30 leti in jo vrača sedaj skesani tat pravemu posestniku. Leta 1899 je šel pozno v Hofii mimo hiže, na kateri so bila vrata iT rasebno stanovanje odprta na stežaj. 8 ceste je videl spečega moškega, ki je imel na nočni omarici zlato uro. »Vzel »em uro z omarice in izginil«, priznava Uzmovič. Obdržal je uro 32 let, še le sedaj se Je oglasila vest. Sklenil je, da vrHe ukradeno uro. »Ako je še lastnik pri livljenju, bode vesel, jaz bom pa rešen očitkov veati«, Je sklenil odpošiljatelj precej zakasnelo priznanje.