Specializirani pravopisni priročnik (Predstavitev izhodišč, zasnove, ciljev in vzorčnih redakcij) Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop IZVLEČEK: V prispevku je predstavljena zasnova priročnika, specia -liziranega za pravopisna vprašanja, s poudarkom na konceptu pravo -pisnega slovarja. V njem bo pravopisno zanimivo in novo besedje ponazorjeno z aktualnimi zgledi, ki bodo dovolj obvestilni tudi za laične uporabnike. Zbirka bo organizirana tako, da bo omogočala sprotno obdelavo in posodabljanje jezikovnega gradiva ter bo s tem prispevala k razvoju slovenske normativistike. Vzorčne redakcije ponazarjajo temeljna načela zasnove sodobnega pravopisnega slovarja. Ključne besede: slovenski pravopis, slovar, elektronski slovar, spletni slovar, standardizacija, pravopisna pravila ABSTRACT: This article presents a concept for a handbook dealing with normative issues, with an emphasis on the concept of a normative dictionary. It will illustrate vocabulary that is new and of normative interest using current examples that are also communicative for general users. The collection will be organized to enable ongoing processing and updating of linguistic material, thereby contributing to the development of Slovenian normative studies. Sample items prepared for publication illustrate the basic design principles for a modern normative dictionary. Keywords: Slovenian normative guide, dictionary, electronic dictionary, on-line dictionary, standardization, normative rules • se • 1 Uvod Pravopis ima na Slovenskem že dolgoletno tradicijo in v javnosti velja za družbeno pomemben jezikovni priročnik s kodifikacijskim značajem.1 Za pravopisnimi pravili Priprava pravopisnega priročnika predstavlja nadaljevanje raziskav, ki so potekale v okviru raziskovalnega programa »Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju«. Zasnovo in potek dela je pod imenom »Mali pravopis« leta 2004 potrdil Znanstveni svet Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Od 1. februarja 2008 poteka delo v okviru 85 Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik ^ že od časa Breznik-Ramovševih pravopisov stojijo najvišje znanstvene ustanove w in so vsaj glede temeljnih vprašanj rezultat soglasja javnosti. Najosnovnejši namen N pravopisnega priročnika s predpisovalno veljavnostjo je v pravilih podati sistemski opis zapisovalnih sredstev, v slovarju pa ta pravila konkretizirati ob izbranem R naboru besedja. Potrebe družbe, ki zahteva jasen in poljuden, priročen in praktičen jezikovni priročnik, se stopnjujejo, zato je v sodobnem času nenehno izpostavljena S težnja po sprotnem zaznavanju jezikovnih novosti in spremljanju razvojne dinamike L jezika. Vse očitneje pa postaja, da morajo biti tudi slovarji izpopolnjevani čim bolj q sprotno. Ne nazadnje je pravopisni slovar pogosto edini enojezični slovar, s katerim v se srečuje laični uporabnik jezikovnih priročnikov (Nerius 1989: 1298). n Tradicionalni slovenski pravopisni priročnik, ki ga predstavljata tudi Sloven- i ski pravopis 2001 in e-izdaja iz leta 2003 (v nadaljevanju SP 2001, e-SP 2003), je večravninski normativni priročnik, ki podaja sistemski pregled pisne in govorne podobe jezika, oblikoslovja, besedotvorja, skladnje, stilistične napotke ter rešitve A pogostih jezikovnih težav. Čeprav slovenski primer tovrstnega jezikovnega priroč-p nika ni osamljen, saj tudi v nekaterih drugih jezikih prevladuje težnja, da bi bil z 1 izrazom pravopis poimenovan priročnik, ki bi prinašal čim več jezikovnonorma-tivnih podatkov na enem mestu, pa je bilo v dosedanjih raziskavah ugotovljeno, da je treba sodobni pravopisni slovar pojmovati kot slovar, specializiran za reševanje 1 pravopisnih vprašanj v ožjem pomenu besede (Dobrovoljc 2004, 39). Izhajajoč iz 4 dejstva, da je narava pravopisnega priročnika v osnovi normativna, je bilo ugotovljeno, da pojmovanje pravopisne pravilnosti izhaja iz drugih teoretičnih osnov kot pojmovanje stilistične ustreznosti (Šticha 1993). Temu pritrjujejo številni odzivi strokovne in nestrokovne javnosti, med katerimi so tudi odmevne raziskave, temelječe na sistemski obravnavi jezikoslovnih osnov, makro- in mikrostrukture slovarja ter metodoloških pristopov, med katerimi je treba izpostaviti kritičnost do uporabljenih jezikovnih virov. 2 Predstavitev izhodišč Za podkrepitev nakazanih stališč so bile v okviru priprav na izdelavo novega koncepta pravopisnega priročnika proučene in upoštevane najnovejše teoretične raziskave pravopisne problematike, ki temeljijo na ugotavljanju razmerja med jezikovno rabo, jezikovno normo, jezikovnim predpisom ali kodifikacijo.2 Reševanje pravopisne problematike v najširšem smislu je namreč inherentno določeno s slovničnimi (obli-koslovnimi in skladenjskimi) lastnostmi jezika. V ožjem smislu pa so bila uporabljena 2 86 projekta »Sodobni pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici« (L6-0166-0618-08), ki je bil sprejet na javnem razpisu za (so)financiranje raziskovalnih projektov v letu 2008. Med njimi naslednje: I. Nebeskâ, Jazyk norma spisovnost, Praga: Univerzita Karlova, 1996; F. Daneš, K dvéma zâkladnim otâzkâm kodifikace, Naše reč, 1977, št. 1; H. Dobrovoljc, Pravopisje na Slovenskem, Ljubljana, Založba ZRC, 2004; N. Logar, Norma v slovarju sodobne slovenščine: zloženke in kratice, Družboslovne razprave XXI, 2005; A. Vidovič Muha, Razvojne prvine normativnosti slovenskega jezika, Jezik in čas, Ljubljana: FF, 1996; T. Verovnik, Norma knjižne slovenščine med kodifikacijo in jezikovno rabo v obdobju 1950-2001, Družboslovne razprave XX, 2004. Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik D. Bajt, Zadnji pravopis - poslednji pravopis?, Nova revija, Forum, 2002; A. Gložančev, Nekaj pripomb k teoretični podstavi slovarja novega SP: Pravopisna premišljanja, Slava, št. 1, 1995/96; D. Kladnik, Pogledi napodomačevanje tujih zemljepisnih imen, Georitem 2, Založba ZRC, 2007; M. Kocjan-Barle, Slovenski pravopis 2001 med znanostjo in (ne) uporabnostjo, Nova revija, Forum, 2002; S. Lenarčič, Popravopis: Kaj je narobe in kaj manjka v Slovenskem pravopisu?, Ljubljana, 2004; tematska številka Slavistične revije ob okrogli mizi z naslovom Kaj je novega v slovenskem jeziku? ob izidu Slovenskega pravopisa, Slavistična revija, 2003; okrogla miza Perspektive slovenistike ob vključevanju v Evropsko zvezo ob izidu Slovenskega pravopisa, Bled, Zbornik Slavističnega društva Slovenije 14, 2003; C. Šeruga Prek, Izgovorni in naglasni problemi Slovenskega pravopisa 2001, Nova revija, Forum, 2002. O tem gl. »pravopisno« tematsko številko Slavistične revije 51, 2003, str. 113-266. tista teoretična dela, ki so usmerjena v problemsko reševanje izpostavljenih pravo- ^ pisnih vprašanj, največkrat tistih, pri katerih prihaja do neskladja med obstoječim sc predpisom in rabo oziroma zapisovalno normo. Tudi zato, da se tovrstna vprašanja % primerno izluščijo iz celote, je bilo treba razjasniti pojem jezikovne pravilnosti ter razmerje med jezikovno rabo injezikovno normo ter sistemom. Vzporedno s teoretič- j nimi vprašanji se odvijajo preučevanja sodobnih leksikografskih praks, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z normativnimi slovarji in vlogo normativnih sredstev v jezikovnih priročnikih nasploh. Zasnova specializiranega pravopisnega priročnika namreč zahteva, da v izhodišču najprej ustrezno opredelimo pravopisni slovar, ki ga opredeljujejo dogovornost, prožna ustaljenost, normativnost in obvestilnost (Dobrovoljc 2004, 21). Za specializirani pravopisni slovar so relevantna vprašanja, povezana z zapisom besed, in sicer s stališča rabe velikih in malih črk (lastnih in občnih imen), prevzetih besed in besednih zvez, zapisovanj a tujih črk, nečrkovnih pisnih znamenj, pisanja skupaj oziroma narazen ter težav pri zapisu, povezanim z glasoslovnimi, oblikoslovnimi ter besedotvornimi posebnostmi slovenščine. Izbrano metodološko z izhodišče priprave pravopisnega slovarja združuje klasično leksikografsko prakso s sodobnej šim korpusnim pristopom: za ustrezno jezikoslovno analizo jezikovnega q gradiva je namreč treba izhajati iz velikih elektronskih besedilnih zbirk, iz katerih potem jezikoslovec leksikograf izbira, ovrednoti, uredi in interpretira podatke. Pri konkretnem reševanju vsebinskih pravopisnih, slovničnih in oblikoslovnih vprašanj so in bodo upoštevane aktualne kritike obstoječih načel slovenskega pravopisa.3 Kritike pravopisa kot sistema urejevalnih pravil so usmerjene v neravnovesje med tradicionalno in sodobno normo ter izzvenijo v težnje po ponovnem oziroma sprotnem ugotavljanju jezikovne norme, kritike pravopisa kot jezikovnega priročnika pa zaradi prevelike obvestilnosti v njegovo nepraktičnost in nepriročnost, ki postaja opaznejša, čim nižjo izobrazbeno stopnjo ima uporabnik slovarja.4 Iz vseh dosedanjih raziskav in razprav je mogoče povzeti skupno težnjo, da se tudi v slovenskem jezikoslovju uveljavi in sprejme sodoben pravopisni priročnik, ki je vsebinsko usmerjen v reševanje pravopisnih vprašanj, tj. priročnik, kot ga pozna večina slovanskih jezikov. Po prvotnem načrtu naj bi bil tak tudi SP 2001. Tako je namreč razvidno iz Načrta pravil za novi slovenski pravopis (1981: 206-210) oziroma tam prikazanih Vzorcev iz slovarskega dela novega slovenskega pravopisa. Med razlogi, zakaj je prišlo do spremembe koncepta oziroma zakaj se pravopisno 87 4 Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik ^ orientirana zasnova slovarja, ki bi spremljal pravila, ni uresničila, se navaja dejstvo, w da so zaradi pomanjkanja splošnih enojezičnih slovarjev tudi s pravopisnim skušali N nadomestiti vedno bolj perečo slovarsko vrzel. Od izdaje prve knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ) in redakcije slovenskega pravopisa sta namreč minili več kot dve desetletji in pravopisni slovar je ob nenehnih zahtevah uporabnikov po normativnem slovarju, ki bo uzakonil jezikovne ter družbene S spremembe zadnjih desetletij, prerasel v Načrtu (1981) zarisane okvire (Dobrovoljc L 2004, 39). Ob izdaji leta 2001 je novi slovenski pravopis prinesel 50.744 slovarskih q iztočnic (in podiztočnic), ki jih v SSKJ ni,5 med katerimi je večina sicer novih, a v pravopisno manj relevantnih. Nastali slovar se je »z zajemanjem pravopisno nepro-n blematičnih prvin« in razširjanjem podatkovne obvestilnosti »oddaljil od naloge, ki i bi jo pravopisni slovar primarno moral opravljati, tj. nadgrajevati in gradivno razširjati« pravopisna pravila (Verovnik 2004, 254), po drugi strani pa je s »totalizatorsko N vnemo [...] v eno knjigo spravil celotno slovnico in besedišče, slovar osebnih imen, A biografski leksikon in celo slovar zemljepisnih imen« (Nežmah 2001, 71).6 p Med specializiranimi pravopisnimi slovarji, po katerih se oziramo tudi pri pripravi 1 slovenskega, izpostavljamo dve vrsti slovarjev: a) slovarji, v katerih je normirana le pisna izrazna podoba pravopisno problematičnih besed, v redkih primerih so dodani pravorečni, slovnični in 1 pomenski podatki, slednji načeloma takrat, ko gre za kontrastivne prikaze s 4 homonimnimi iztočnicami, npr. Babič-Finka-Mogušev Hrvatski pravopis (Zagreb, 1996), Halilovičev Pravopis bosanskoga jezika (Sarajevo, 1996), Anič-Siličev Pravopis hrvatskoga jezika (Zagreb, 1996); b) slovarji, v katerih so skoraj ob vsaki iztočnici podani osnovni oblikoslovni podatki, ponazoritvenih zgledov skorajda ni, pomenske identifikacije pa odražajo kontrastivna razmerja; taki so npr. Pravila češkega pravopisa (Praga, 1993), Pravila slovaškega pravopisa (Bratislava, 1998), Hrvatski jezični savjetnik (Zagreb, 1999) in Babič-Ham-Mogušev Hrvatski školski pravopis (Zagreb, 2005). Za koncept, ki ga predstavljamo v nadaljevanju, med navedenimi slovarji ni 5 Podrobneje v rubriki »SP v številkah« na spletni strani http://www.zrc-sazu.si/pravo-pis/. 6 Res pa je, da tudi taki slovarji niso redki, npr. francoski Jouettov pravopisni slovar (1989) s podnaslovom Vse pasti in težave francoskega jezika z 51.290 slovarskimi sestavki je tako pravopisni kot slovnični vodnik, saj prinaša informacije o posebnostih spreganja, rabi ločil, problematični izgovarjavi, homonimih, pisanju merskih simbolov, predstavlja najpomembnejše obrazce za naslavljanje in druga osnovna pravila jezikovne rabe. - Takšen je tudi francoski pravopis na spletni strani Orthoneta (http://orthonet.sdv.fr/), v katerem najdemo odgovore na pravopisna, oblikoslovna in skladenjska vprašanja. To je francoski »uradni« pravopis, nastal na podlagi priporočil sveta za francoski jezik in 9. izdaje francoskega akademijskega slovarja. - Tudi nemški Dudnov pravopis velja za pravopisni priročnik s širšo obvestilnostjo, saj se - kakor je zapisano v uvodu - želi prilagajati potrebam širšega kroga uporabnikov in tako prinaša tudi podatke o izvoru tujih besed, pomenske razlage starinskih, pokrajinskih, pogovornih in žargonskih besed ter opredeljuje posebnosti njihove rabe. 88 Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik 7 Zgledi so iz SP 2001. 8 Več takih primerov navaja S. Lenarčič, Popravopis: kaj je narobe in kaj manjka v novem mogoče najti nobene bližnje vzporednice. Prej bi bilo mogoče reči, da izbira srednjo ^ pot med tradicionalnim slovenskim pravopisom, Babič-Finka-Moguševim hrvaškim sc pravopisom in Babič-Ham-Moguševim hrvaškim šolskim pravopisom. Ambicija % zbirke, ki bo nastala, je slediti ciljem, ki smo si jih v okviru priprav na izdajo sodobnega pravopisnega priročnika zastavili: izdelati slovar, osredinjen na pravopisno j problematiko, v kateri bo raba prikazana z aktualnimi zgledi, ki bodo hkrati dovolj obvestilni za ponazoritev potreb sodobnega sporočanja tudi jezikoslovno laičnih slovarskih uporabnikov, ter s sodobnimi informacijskimi in jezikovnimi tehnologijami zgraditi in dobro organizirati podatkovno zbirko, ki bo tudi v prihodnosti omogočala hitrejšo sprotno obdelavo in posodabljanje jezikovnega gradiva (na najmanj pet let), kar bo prispevalo k odpravi perečih težav slovenske normativistike. Pri snovanju osnov za novi, specializirani pravopisni priročnik je treba upoštevati, da je pisna izrazna podoba besede normirana že z njenim zapisom v slovarju. Kljub temu slovarske iztočnice spremljajo tudi oblikoslovni podatki in podatki o jakostnem naglasu ter izgovarjavi, ker v posameznih primerih utemeljujejo zapis. Specializirani pravopisni slovar stilističnih napotkov ne podaja, zato v njem ni slovarskih oznak, ki bi opozarjale na funkcijsko- oziroma socialnozvrstno področje rabe q ali na čustveno zaznamovanost besedja. Z opustitvijo opisanih napotkov je stopilo v ospredje pojmovanje normativnosti: kot nepravilno je pojmovano le tisto, kar je v slovenskem jeziku zapisovalno neustrezno, npr. akopresura namesto akupresura, akomulator namesto akumulator, angstrom namesto angstrem, badmington namesto badminton, bombandirati namesto bombardirati, brucovati namesto brucevati itd., ali besedotvorno neustrezno, npr. ajatolin namesto ajatolov, Atilin namesto Atilov. Sicer pa so nekateri zapisi odsvetovani in usmerjani k ustreznejšemu, npr. Abruzzi gl. Abruci, absorbcijagl. absorpcija. Normativnost je zato izkazana tudi pri variantah, pri čemer je z oznakami (in, tudi) nakazana težnja po poenotenju norme. Prepove-dovalnega normiranja, ki bi segalo na področje prepovedi rabe leksike (cenkati se, doživljenjski, govornica, koriščenje) ali določene skladenjske pojavnosti (delati na, strojni način izdelave, biti v stanju)7 v tem tipu slovarja ni, so le stilistična priporočila pri posameznih redkih besedah (aparthotel - apartmajski hotel). Zato želimo na novo definirati posamezne normativne oznake in njihovo vlogo v specializiranem pravopisnem slovarju (krožec, kazalka gl., oznaki in in tudi). Pri tem je pomembno, da se na novo pregledajo vse odsvetovane in prepovedane oblike zapisa (aborigin proti aboridžin, izgovorjava proti izgovarjava, okoljski proti okolijski)8 in odpravijo nepotrebni normativizmi (Weiss 2003) oziroma da se ponovno ugotovi uzusna ali rabna norma (Müller 1982), in to ne samo v luči kritike obstoječega predpisa, temveč tudi zato, ker je »naša prva dolžnost«, da jezikovni predpis vedno znova preverjamo in upoštevamo, da se jezikovni predpisi »v splošnem morajo ujemati z dejanskim stanjem jezika« (Toporišič 1978, 325). Slovenskem pravopisu?, Ljubljana, 2004. 89 Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik ^ 3 Podpora informacijskih tehnologij W Kot smo nakazali že v predstavitvi izhodišč novega koncepta, si želimo s sodobnimi N informacijskimi in jezikovnimi tehnologijami zgraditi in dobro organizirati tâko podatkovno zbirko, ki bo omogočala hitrejšo sprotno obdelavo pravopisno relevantnega gradiva in posodabljanje celotne zbirke na najmanj pet let. Pogoj za uspešno in učinkovito izdelavo slovarske zbirke pa je ustrezna informacijska infrastruktura. S Med elektronskimi slovarji, ki so bili na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša L izdani doslej, bo načrtovani slovar prvi, ki že v fazi nastajanja predvideva objavo q v elektronski obliki, čemur bodo ustrezno prilagojeni tudi programska orodja in v postopki dela.9 n Verjetno ni treba posebej izpostavljati prednosti izdaj v neknjižnih medijih; i med najosnovnejšimi sta hitro in učinkovito iskanje jezikovnih prvin in njihovo razvrščanje v najrazličnejših oblikah (Romih, Holozan 2001). Podobno velja tudi N za najsodobnejše spletne izdaje slovarjev, pri katerih je omogočeno tesnejše sodelo-A vanje z uporabniki in sledenje njihovim eksplicitno izraženim pričakovanjem (npr. p konkretna jezikovna vprašanja) in implicitno izraženim vprašanjem (poizvedbe 1 uporabnikov, ki iščejo po spletnem slovarju, lahko pozitivno usmerjajo tudi sesta- vljavce slovarjev). Osnova za izdelavo slovarja bo podatkovna zbirka s programom, ki bo omo-1 gočal tudi nekatere osnovne operacije, potrebne za delo - dodajanje, spreminjanje, 4 brisanje, osnovno iskanje in urejanje, enostavne sintaktične kontrole ter uvoz in izvoz podatkov, ki bi omogočal tudi nekatere dodatne/zahtevnejše operacije s pomočjo zunanjih, bolj specializiranih orodij (npr. preverjanje črkovanja, zahtevnejše sintaktične kontrole). Za potrebe vnosa, pregledovanja in obdelave gradiva oziroma redakcijskega dela bo zasnovana relacijska podatkovna zbirka v sodobnem in zmogljivem SUBP SQL. Osnova za izdelavo slovarske različice na CD-ROM-u bo elektronska slovarska zbirka, ki bo omogočala izvoz slovarja v obliki, primerni za čim bolj preprosto pretvorbo v končni format zapisa. Tvorbeni postopek bo poleg osnovne prilagoditve formata izvedel tudi nekatere nujno potrebne korake pri pretvorbi v zapis ASP32 (npr. dokončno abecedno urejanje po morebitnih posebnih pravilih, preverjanje in obdelava strukture gesel, oznak, posebnih znakov). Program za uporabo slovarja bo pregledovalnik ASP32, tako da bo omogočena tudi povezljivost s SSKJ, e-SP 2003, Pleteršnikovim Slovensko-nemškim slovarjem in številnimi drugimi, zlasti dvojezičnimi slovarji v tem sistemu. 4 zasnova sodobnega pravopisnega priročnika 4.1 zasnova neslovarskega dela: pravopisna pravila Pravopisna pravila zadnjega slovenskega pravopisa so bila vsebinsko potrjena na skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 1989. Predstavljajo prva pravila v zgodovini slovenskega pravopisja, ki so bila potrjena s soglasjem 9 Do sedaj so bili elektronski slovarji pri nas namreč »pasivni«, kar pomeni, da so bili v to obliko pretvorjeni potem, ko so bili v knjižni obliki že izdani, in sicer so bili bodisi digitalizirani (SSKJ, elektronska izdaja Pleteršnikovega slovarja) ali pa je šlo za preprost »linearni vnos redakcij v računalnik«. 90 J Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik širše javnosti (jezikoslovci, lektorji, prevajalci, pedagogi, kulturniki) in ki kljub ^ posameznim kritičnim odzivom na nekatere rešitve še niso doživela večinsko sc podprte prenove. V pravopisnem priročniku, ki ga pripravljamo, naj bi bila veljavna ^ pravopisna pravila prilagojena zahtevam in znanju strokovno manj zahtevnih uporabnikov, zato bodo predstavljena preglednejše in v nekaterih delih bolj j shematično (pregibalni vzorci, interpunkcija, pisanje skupaj oziroma narazen). Posamezna slovnična obvestila o različnih ravninah jezikovne zgradbe bodo ^ približana uporabniku s praktičnega vidika, s čimer bo dosežena večja preglednost in olajšana možnost primerjave različnih slovničnih vzorcev. Posodobljeni bodo tudi ponazarjalni zgledi. p_ Izhajajoč z vidika uporabnikovega dojemanja pravopisne problematike, naj bi ^ zlasti pri pravilih za stavo vejice dosedanjemu skladenjskemu prikazu, ki od upo- ^ rabnika zahteva višjo stopnjo jezikoslovnega znanja, dodali tudi preprostejši uporabni prikaz vejice ob posameznih veznikih. — Z 4.2 zasnova slovarskega dela: pravopisni slovar 4.2.1 Geslovnik pravopisnega slovarja q Osnovno vodilo pri izdelavi geslovnika specializiranega pravopisnega slovarja je ^ bilo izbrati pravopisno problematično jedro besedja slovenskega jezika in zajeti novo, še ne normirano besedje, upoštevajoč najrazličnejša aktualna področja sodobnega družbenega dogajanja. Težave, ki jih imajo jezikovni uporabniki slovenskega jezika pri pisanju, so po ^ eni strani povezane s poznavanjem in razumevanjem pravopisnih pravil, po drugi strani pa z lastnostmi slovenske jezikovne zgradbe. Pravopisne težave se pojavijo pri rabi velikih in malih črk, prevzetih besed in besednih zvez, pisanju skupaj ozi- W roma narazen, zapisovanju posebnih glasovnih zvez in neobstojnih samoglasnikov ter zaradi posebnosti pri sklanjanju samostalniških in pridevniških besed, kratic, pri spregatvi glagolov in pri nekaterih, težjih primerih iz besedotvorja. V novem pravopisnem slovarju bo v primerjavi s SP 2001 (2003) prikazano le besedje, ki povzroča težave pri pisanju že v osnovni obliki besed, pri pregibanju ali pri tvor-jenju besed. Potem ko je bil izdelan vzorčni geslovnik za črke A, B, C in Č, je bilo mogoče predvideti, da bi geslovnik novega pravopisnega slovarja obsegal za dobro polovico manj besed kot geslovnik SP 2001 (2003). Vanj ne bodo uvrščene besede, ki so zastarele, starinske, narečne in zanje nimamo potrditev v knjižni rabi (abota, ajmoht, akoprav, angelc, bagaža, bagriti, birtija, Bolgarsko, brodogradnja, cvetober, cvi-bak, čebelarija), ter besede, ki v zapisu v osnovni obliki ali rabi v besednih zvezah niso problematične z vidika pravopisa v ožjem ali širšem smislu (aktivist, alkohol, analiza, blazina, cunja). Tretjino besed, ki jih bo prinašal pravopisni slovar, predstavljajo nove lastno-in občnoimenske besede. Viri za novo besedje so: besedilni korpus Nova beseda, elektronska zbirka Amebisov besedni zaklad, geslovnik za Slovar novejšega besedja, narejen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, gradiva Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, npr. Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku, Seznam krajšav (http://bos.zrc-sazu.si/kra- 91 Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik ^ tice.html), ter priložnostni izpisi iz spletnih in drugih virov. Nova osebna in stvarna lastna imena, vključena v geslovnik pravopisnega slovarja, so iz sodobnega časa. Vključena so pravopisno zanimiva imena Prešernovih in Nobelovih nagrajencev, znanih državnikov, glasbenikov, publicistov, književnikov, režiserjev, igralcev, intelektualcev in pogosto rabljena aktualna stvarna imena (Annan, Badiou, Benedikt 0 XIV, Berlusconi, Bibič, Blair, Brando, Cage, Carrey, Castro, Ceausescu; Adidas, 5 Al Kaida, Alpska konvencija, Alpsko mleko, Banka Slovenije, Benetton). Med no-L vimi zemljepisnimi lastnimi imeni so dodana tista, ki še niso bila normirana in so q v rabi pogosta (Bad Gastein, Bali, Cerkniško jezero, Čengdu). Temeljno načelo pri v vključevanju novejšega občnoimenskega besedja v geslovnik pravopisnega slovarja n je zajeti besede, ki v slovarjih slovenskega jezika doslej še niso bile opisane niti nor- 1 mirane (adenovirus, adminstratorski, ajurveda, ajurvedski, bentley, bioprehrana, balijski, chopinovski, citomegalovirus, čengdujski, črkovalnik) ali ni bilo normirano razmerje med dvojnicami prevzetih besed, ki jih potrjujejo raba ali slovarji slo- A venskega jezika (all-inclusive/all inclusive, bungee jumping/bungeejumping/bandži p džamping/bandžidžamping)}0 1 Eno od meril za vključitev besed v geslovnik pravopisnega slovarja so tudi ho- 6 monimne lastno- in občnoimenske besede (Abraham - abraham, Ahasver - ahasver, Pn Ajda - ajda, Ban - ban, Beaufort - beaufort, Bog - bog, Čop - čop; Abecednik -1 abecednik, Aida - aida, Airbus - airbus, Akademija - akademija, Aktiva - aktiva, 4 Amazonka - amazonka). Geslovnik pravopisnega slovarja je torej omejen na naslednje skupine besed: 1. Osebna, zemljepisna in stvarna imena, kratice in druge besede, ki povzročajo težave pri pisanju že v osnovni obliki zaradi: rabe velikih in malih črk (Aleksander Veliki, Anglež, Azteki; Aljaški zaliv, Alpe, Antarktika, Ljubljansko barje; Adidas, Alpsko mleko; albanščina, aspirin, božič; AJPES/Ajpes, BiH), skladenjske ali neskladenjske rabe ločil (Josip Murn - Aleksandrov; Aix-en-Provence, Ljubljana Bežigrad; akad., a. m.; A-diplomski, ABS-zavore, A4-format, agrarno-industrijski), načel pri podomačevanju prevzetih besed in besednih zvez (Ajshilos/Ajshil, Alasia da Sommaripa, Čankajšek, Celakovsky; Aachen, Abidjan/Abidžan, Anglija, Bodensko jezero; BritishMuseum/Britanski muzej; abbé/abe, adagio, audi, cadillac/kadilak), rabe posebnih ločevalnih znamenj pri prevzetih besedah (Abélard, Ampère, Andrič, Angstrom, Camöes; Âlandsko otočje; à propos), težav pri pisanju skupaj ali narazen (aeroposnetek, avtogaraža, alfa romeo, natanko - na tanko), dvojnic pri zapisovanju skupaj ali narazen (alfažarek/ alfa žarek, aperitivbar/aperitiv bar, bledomoder/bledo moder), posebnih glasovnih zvez in neobstojnih samoglasnikov (alinea/alineja, aloa/aloja, amonijak, anesteziolog, belec, čmrlj). 2. Osebna, zemljepisna in stvarna imena, simbole, kratice in druge besede, ki 10 Potreba po sprotnem ugotavljanju ustreznih normativnih rešitev pri prevzetih besedah je bila izpostavljena tudi v okviru pripravljanja splošnega razlagalnega slovarja novejšega besedja slovenskega jezika, ki nastaja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša (Gložančev, Kostanjevec 2006, 100). Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik povzročajo težave pri pregibanju, s čimer so povezane morebitne težave ^ uporabnikov pri pisanju teh besed (Abélard -a - z Abélardem/Abélardom, x Aleksandrov -a - z Aleksandrovom, Agripa -e/-a, Bush -a - z Bushem, ^ George -ea - z Georgeem; Aarau -a - v Aarauu; Al Fatah —a; ADSL <^ ADSL-ja/ADSL-a/--, Ag --; agrumi -ov, breskev -kve; aktualen -lna -o - bolj ^ aktualen, aktualni -a -o). V slovarju bo na te pisne posebnosti opozorjeno v okviru prikaza slovničnih podatkov in s ponazarjalnim zgledom. 3. Pravopisno zahtevnejše tvorjenke (težji primeri iz besedotvorja), npr. tvorba ženskih oblik (akademikinja, apezejevka, carinica, citrarica/ citrarka), tvorba pridevnikov na -ski/-ški iz domačih in tujih podstav p_ (albertvilski < Albertville, arpadoviški < Arpadoviči), izlastnoimenski ^ pridevniki na -ov/-ev, -in (Agripov < Agripa, Balažičev < Balažic, Krležev < Krleža, Božičin < Božica), zlasti zaradi rabe velikih in malih črk v stalnih besednih zvezah (adamovo/Adamovo jabolko, Amperjev/amperjev zakon, t— bangova/Bangova bolezen), besedotvorne dvojnice (Abelardev/Abelardov, z Anouilhev/Anouilhov, Camusev/Camusov). Makrostruktura pravopisnega slovarja je organizirana po absolutni abecedi, q pri čemer so vse sprejete besede samostojne iztočnice, izjema so nekatera prebival- ^ ska imena moškega in ženskega spola ter pravopisno zahtevnejši svojilni pridevniki iz njih; le-ta bodo prikazana v posebnem razdelku zemljepisnega imena (uvaja ga znak ♦), npr. Bangladeš ♦ Bangladeševec, Bangladeševka, Bangladeševčev. Ta prebivalska imena bodisi niso pravopisno problematična ali pa nimajo potrditve v ^ rabi in v slovarju nakazujejo le možnost za njihovo tvorbo. 4.2.2 Mikrostruktura pravopisnega slovarja Mikrostruktura oziroma zgradba slovarskega sestavka specializiranega pravopisnega slovarja se osredinja na zapis besede, tj. iztočnico, in zapis njenih osnovnih ter izvedenih nepredvidljivih oblik (slovnične posebnosti), besednovrstno določitev iztočnice in pravopisne posebnosti. Slovar je usmerjevalen zlasti glede zapisa in slovničnih podatkov. Slovarski sestavek ima sicer tri funkcijsko različne dele: glavo z zaglavjem, razlagalno-ponazarjalni del in gnezdo. A Glavo z zaglavjem sestavljajo iztočnica, neiztočnična osnovna oblika, besednovrstni podatek in zapis izgovarjave z naglasom. Slovarski sestavek uvaja iztočnica, ki ni naglašena (posebnost so besede z obveznimi ločevalnimi znamenji (Abélard, à la). Morebitne iztočnične dvojnice so prikazane z oznakama in ali tudi (assisijski in asiški). Neiztočnične oblike se navajajo, kakor je v sodobnih slovarjih že uveljavljeno: iztočnici sledijo pri samostalniku rodilniške končnice (AC-obroč -a, alkaidovec -vca, Adis Abeba ~ -e, Ahiles Ahila), pri pridevniku pregibala za ženski in srednji spol (aksiomatičen -čna -o, aksiomski -a -o), pri glagolu pa sedanjiška oblika (abstinirati -am). Nakazane so tudi morebitne dvojnice neiztočničnih oblik. Vse besede v slovarju so opremljene z besednovrstnim podatkom. V oglatem oklepaju je podatek o naglasnem mestu, jakostnem naglasu in izgovoru. 93 Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik ^ B Razlagalno-ponazarjalni del pri lastnih imenih, kraticah, okrajšavah, citatnih besedah in simbolih uvaja pravopisni podatek. Temu oziroma podatku o izgovarjavi neobvezno sledi bodisi pravopisno ponazarjalno gradivo, tj. zgledi, bodisi pomenske umestitve oziroma identifikacije, če je to potrebno, v nekaterih primerih pa oboje. Pri posebnih znakih je v lomljenih oklepajih dodana ponazoritev rabe teh znakov v besedilu (afna). S SLOVARSKI ZGLEDI L V okvir ponazarjalnega gradiva spadajo zgledi, iz katerih so razvidne slovnične q lastnosti in posebnosti iztočnične besede: v • raba v neimenovalniških sklonih, npr. zaradi neobstojnega polglasnika n (aksel - program z dvojnim akslom), preglasa (AC-adapter - miška z AC- 1 adapterjem, aerotaksi - vožnja z aerotaksijem), kategorije živosti (audi - voziti audi ali audija) ali pregibanja izpridevniških lastnih imen (Abrikozov N - z Abrikozovom); A • primerniška pridevniška stopnja (adaptiran - Virus postaja vse bolj p adaptiran na ljudi); 1 • sklonljivosti pri imenovalnih prilastkih in predimkih (z abejem Pierrom 1/1 proti z van Goghom); • raba predlogov v in na pri zemljepisnih imenih (Adžarija - v Adžariji, 1 Aconcagua - na Aconcagui); • ponazoritev vrstnosti oziroma kakovostnosti pri pridevniku (aktualen -Oglas je še aktualen, aktualni - aktualna politika). Občnoimenske iztočnice pogosto nastopajo tudi v stalnih besednih zvezah, ki so občnoimenska poimenovanja zgodovinskih dogodkov, bolezni, nagrad, prireditev itd., zato so te zveze navedene kot ponazoritve pri posameznih iztočnicah (aachenski - aachenski mir, abesinski - abesinska vojna, abonma - zeleni abonma).1 Ponazarjalni zgledi pri pisnih leksikalnih krajšavah oziroma simbolih, okrajšavah, kraticah so namenjeni skladenjskemu prikazu teh besednih enot. Z zgledi je ponazorjena npr. njihova stičnost ob vključitvi v besedilo (a - 10 a kmetijskih zemljišč, akad. - knjiga akad. prof. dr. Franceta Kidriča) ali pogosta raba v zvezah (AC - AC Hoče-Arja vas; AD - AD Maribor). Pri nekaterih iztočnicah, npr. citatnih besedah, sta v razlagalno-ponazarjalnem delu 11 Pridevniki na -ski so bili v SP 2001 brez ponazarjalnih zgledov vključeni kot podiztoč-nice k izvornemu zemljepisnemu imenu: pariški k Pariz, dunajski k Dunaj itd., kar je z uporabnikovega stališča pustilo precej odprtih vprašanj. Če nas zanima npr. zapis besedne zveze brionska/Brionska deklaracija, pri iztočnici Brioni tega zapisa ne najdemo. Ker nam več možnosti iskanja ponuja elektronska različica pravopisa in iščemo več besednih zvez s samostalnikom deklaracija, ugotovimo, da je to zgodovinski pojem, pisan bodisi majska deklaracija (pri iztočnicah majski in deklaracija) bodisi Majniška deklaracija (samostojna iztočnica). Preostane nam le še, da se o pravilni zapisovalni možnosti prepričamo v pravilih. Tam člen (§) 83 določa, da se naslovi umetnostnih in neumetno-stnih besedil pišejo z veliko začetnico (Majniška deklaracija). In še to: pogled v SSKJ pove, da je predpis nov, saj pri iztočnicah majniški in majski najdemo zvezo s samostalnikom deklaracija, obakrat pisano z malo začetnico. To ni edini razlog, zaradi katerega smo se odločili za osamosvojitev pridevniških iztočnic na -ski. Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik tako pomenska uvrstitev med pokončnicama kot tudi ponazarjalni zgled (petje a capella). Raba citatnih zvez oziroma besed je ponazorjena z zgledi, ki jih v nekaterih primerih spremlja tudi pomenska razvezava (ab ovo - \od začetka]: ab ovo preprečiti možnost izbire). pokončnice Pri simbolih in okrajšavah razlagalno-ponazarjalni del prinaša podatek o razvezavi (a - ar, akad. - akademik, akademikinja). Tako je tudi pri kraticah, ki so, zlasti slovenske, kar neposredno razvezane (AA - |Adria Airways|, ABC - avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje), razvezava tuje kratice pa je razvidna iz pomenske identifikacije med dvema pokončnicama (ABS - | sistem proti blokiranju koles|, AC - |izmenični tok|). Sicer je vloga pomenskih uvrstitev v slovarskem sestavku tudi kontrastivno pokazati pomenske razlike pri podobno zapisanih besedah ali besedah, ki jih zamenjujemo, npr. adresant - |pošiljatelj| proti adresat - |naslovnik|; agrarnoekonomski - |iz agrarna ekonomija| proti agrarno-ekonomski - |agrarni in ekonomski|. podatek o izhodiščni (netvorjeni) besedi V razlagalno-ponazarjalnem delu je pri besedah, tvorjenih iz zemljepisnih in osebnih imen, tudi podatek o izhodiščni (netvorjeni) besedi: aaravski < Aarau, aconcagovski < Aconcagua, adisabebski < Adis Abeba, Agripov < Agripa, ajaški < Ajaccio, Alasijev < Alasia da Sommaripa, agov < aga, alkaidovec < Al Kaida, althusserjanski < Althusser, apezejevec < APZ. Za uvedbo tega podatka v slovar smo se odločili potem, ko smo pridevnike izločili iz t. i. slovarskega gnezda, in sicer: • zaradi prijaznosti do uporabnika pri besedah, kjer je abecedna oddaljenost med iztočnicama že večja; to so prevzete besede in izpeljane besede (ajnštajnij < Einstein, apezejevec < APZ), • zaradi pomenskega razlikovanja pri homonimnih iztočnicah (apaški1 -apaški poglavar (< Apači) proti apaški2 - apaški prebivalci (< Apače); ajdovski1 - ajdovska deklica (< ajd) proti ajdovski2 - ajdovski Fructal (< Ajdovščina)). Slovarski podatki in oznake ter normativnost V pravopisnem slovarju ne bo stilističnih napotkov, torej stilnih in zvrstnih ter čustvenostnih oznak. Poleg besednovrstnih (m, ž, s, prid., glag., medm. ...) in slovničnih (mn., nedov., dvovid. ...) podatkov in posebnih oznak (in, tudi, ali) bodo ohranjeni pravopisni podatki (oseb. i., zem. i., stvar. i., preb. i., žival. i., krat., cit., simb., okrajš.), na novo bodo definirane t. i. druge oznake (ur(adno)), vodilka prim) in normativne oznake. Te so v primerjavi s SP 2001 omejene na dva tipa: krožec (°) opozarja na zapisovalno (°akademkinja, °angstrom) ali pregibalno (°z Aldotom) ter besedotvorno (°Agripin) nepravilnost, kazalka gl. (glej) pa uporabnika napoti k boljšemu, pri čemer je izhodiščni zapis v knjižnem jeziku manj priporočljiv, vendar je pogost v rabi (abakus gl. abak, Abruzzi gl. Abruci, absorbcija gl. absorpcija). 1 95 Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik Normativno vlogo v slovarju ima že tradicionalno ležeči tisk. V pričujočem slovarju je ležeče zapisana besedna zveza, ki pri t. i. zloženkah z imenovalniško končnico v prvem delu uvaja za slovenščino primernejši zapis (aperitivbar - aperitivni bar)}2 Normativnost je izkazana tudi z razmerjem med variantami, kjer si bomo prizadevali za poenotenje norme in natančno določeno razliko med prirednimi oznakami, tj. vezalno in (Abelardov in Abelardev) in dopolnjevalno tudi (aparthotel tudi apart hotel).13 5 vzorčne redakcije Izbrani slovarski sestavki so namenjeni ponazoritvam zasnove slovarskega dela in so tipografsko prilagojeni za objavo v članku. • • 1 a -- m [â] simb. |ar|: 10 a kmetijskih zemljišč Â -- m [â] simb. |angstrem|: filtri z velikostjo do 1000 Â Aachen -chna m [âhan] zem. i. |mesto|: v Aachnu ♦ Aachenčan, Aachenčanka aachenski -a -o prid. [âhanski] aachenska katedrala; aachenski mir (< Aachen) abak -a m [âbak] seštevati in odštevati z abakom abakus -a m [âbakus]; gl. abak abbè -ja m [abé abêja]; gl. abe Abbe -ja m [âbe] oseb. i. z Abbejem; Ernst Karl Abbe Abbejev -a -o prid. [âbejev-] Abbejeva odkritja; |duhovna last|: Abbejeva ali abbejeva prizma (< Abbe) ABC -ja tudi -- m [abecè in abacà] krat. |avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje|: z ABC-jem; prim. ABC-kartica, ABS-zavore ABC-kartica -e ž [abecè-kârtica in abacè-kârtica] elektronska ABC-kartica; prim. ABC ABC-sistem -a m [abecè-sistém in abacà-sistém] cestninske postaje z ABC-sistemom; prim. ABC abe -ja m [abé abêja] z abejem; Izbral je abeja Pierra Abélard -a m [abelâr -ja] oseb. i. z Abelardom in Abelardem; zgodba o Abelardu in Heloizi Abelardov in Abelardev -a -o prid. [abelârjev-] Abelardov življenjepis (< Abélard) Abesinija -e ž [abesinija] zem. i. |zgod. država|: v Abesiniji ♦ Abesinec, Abesinka, Abesinčev abesinka -e ž [abesinka] |mačka| abesinski -a -o prid. [abesinski] abesinska vojna; abesinska mačka (< Abesinija) abonma -ja m [abonmâ] z abonmajem; vpis filmskega abonmaja ab ovo prisl. [ab ôvo] cit. |od začetka|: ab ovo preprečiti možnost izbire Abrikosov -a m [abrikösov-] oseb. i. z Abrikosovom; nobelovec Aleksej Abrikosov; raziskave Abrikosova Abruci -ev m mn. [abrùci] zem. i. |gorovje|: v Abrucih 96 12 Taka rešitev je napovedana že v pravilih (§ 418): namesto mesoizdelki bolje mesni izdelki. 13 Podrobneje o prirednih oznakah in razmerju med vezalnimi (in, ali), dopolnjevalnimi (tudi,poleg) in pojasnjevalnimi (nekateri, dobesedno, sicer ...) pri Majcenovič, Praktični vidiki normiranja v slovarjih. Jezikoslovni zapiski 5, 1999. Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik Abruzzi -ev m mn. [abrùci] zem. i.; gl. Abruci absorbcija -e ž [absorpcija]; gl. absorpcija absorbirati -am glag. dvovid. [apsorbirati] Baker absorbira vidno svetlobo absorpcija -e ž [apsorpcija] absorpcija zvoka v prostoru abstinirati -am glag. dvovid. [apstinirati] pomoč odvisnikom, ki abstinirajo AC1 -ja tudi -- m [acè in acé] krat. |izmenični tok|; z AC-jem; prim. AC-adapter AC2 -- ž [acè in acé] krat. |avtocesta|: AC Hoče-Arja vas; prim. AC-obroč, AC-odsek AC-adapter -ja m [acè-adâpter] miška z AC-adapterjem; prim. AC1 a cappella prisl. [a kapéla] cit. petje a capella AC-obroč -a m [ace-obroč] ljubljanski AC-obroč; prim. AC2 AC-odsek -a m [acè-odsèk -éka] gradnja AC-odseka na Rebernicah; prim. AC2 aconcagovski -a -o prid. [akonkâgouski] (< Aconcagua) Aconcagua -e ž [akonkâgva] zem. i. |gora|: na Aconcagui; vzpon na Aconcaguo AD -ja tudi -- m [adè] krat. z AD-jem; |atletsko društvo|: AD Maribor; |astronomsko društvo|: AD Kmica adaptiran -a -o prid. [adaptiran] Virus postaja vse bolj adaptiran na ljudi Adis Abeba ~ -e ž [âdis abéba] zem. i. |mesto|: v Adis Abebi ♦ Adisabebčan, Adisabebčanka adisabebski -a -o prid. [adisabépski] (< Adis Abeba) adresant -a m [adresânt] |pošiljatelj|: adresant elektronske pošte adresantka -e ž [adresântka] |pošiljateljica| adresat -a m [adresât] |naslovnik|: Adresat zahteve po bančni garanciji je banka adresatka -e ž [adresâtka] |naslovnica| Adžarija -e ž [adžârija] zem. i. |ur. Adžarska avtonomna republika|: v Adžariji ♦ Adžarec, Adžarka, Adžarčev aerotaksi -ja m [aêrotâksi] vožnja z aerotaksijem afna -e ž [âfna] Pošljite e-pošto na brisi(afna)oglasi.si — Frančišek Asiški P-Assisi -ja m [asizi] zem. i. |mesto|: v Assisiju; romanje v Assisi ♦ N Assisijčan, Assisijčanka assisijski -a -o prid. [asizijski]; gl. asiški (< Assisi) audi -ja m [âudi] z audijem; Vozim audi ali audija; Ponoči so ukradli sedem audijev ^ 99 Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik Stîcha, F., 1993: K pojeti spisovnosti, Spisovnâ čeština a jazykovâ kultura, Sbornik z olomoucké konference 1. Praha, Filozofickâ fakulta Univerzity Karlovy, 57-60. Toporišič, J., 1978: Kaj je knjižnem jeziku prav, Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika, Založba Obzorja, Maribor, 323-327. Verovnik, T. 2004: Norma knjižne slovenščine med kodifikacijo in jezikovno rabo v obdobju 1950-2001, Družboslovne razprave XX, 241-258. Vidovič Muha, A., 2001: Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana. Weiss, P., 2003: Slovenski pravopis 2003 - priročnik na stranpoteh slovenskega jezika, Perspektive slovenistike ob vključevanju v Evropsko zvezo, Zbornik Slavističnega društva Slovenije ob slavističnem kongresu, Bled. 2.-4. oktober 2003, Ljubljana. 1 A Specialized Normative Guide Summary 4 The project A Modern Normative Guide will produce a normative dictionary available to users on the basis of modern linguistic, lexicographic, methodological, and language-technology scholarly points of departure and by using the language information technologies. By publishing the dictionary in various media, we wish to stimulate the use ofnormative dictionaries by the widest possible circle of language users and thus achieve a rise in language culture and a higher level of literacy among Slovenians, including Slovenians living across the border and emigrants that are losing contact with their native language. The most basic purpose of a normative guide with a prescriptive function is to provide a systemic description of writing conventions in the form of rules, and to make these rules specific in the dictionary alongside selected vocabulary. Because of the expansion of new phenomena and words denoting these phenomena, society has constantly increasing needs; it demands a clear and popular, as well as handy and practical language manual. Studies to date demonstrate that the developmental dynamics of a language must be constantly monitored, and language changes must be updated as much as possible in thematically specialized language manuals. In standardizing the written form, the already established principles defined by the normative rules are followed to a great extent; in addition, living use and established normative practice are taken into account. The work connected with the modern normative guide is planned to be carried out in three phases: concept preparation, and production and publication of the modern normative guide. In the normative guide to be created within this project, existing normative rules will be adapted to the demands and knowledge of a non-professional user. The list of headwords will be shortened to relevant material in terms of normative rules, and one-third of the words in the dictionary will be new words that have not yet been included or standardized in dictionaries. The 1oo Helena Dobrovoljc, Nataša Jakop: Specializirani pravopisni priročnik Helena Dobrovoljc Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana helena. dobrovoljc@zrc-sazu.si Nataša Jakop Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana Natasa.Jakop@zrc-sazu.si structure of the dictionary articles will focus on the word's written representation ^ - that is, on the headword, its basic and derived irregular forms, special gram- sc matical features, the part-of-speech label of the headword, and special normative features. The editing of the dictionary articles will be based on a corpus approach. <^ The lexicographic standardization of new vocabulary in Slovenian is highly relevant ^ to the majority of literate language users and has a significant impact on them. The project in which the research organization and the research and development center actively participate is designed as a construction of a normative database; this contributes to the development of language tools, such as spellcheckers and translation programs. In the long run, these tools will be of key importance for protecting Slovenia's rich cultural heritage within a united Europe. 101