25. Številka. Ljubljana, vtorek 1. februarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKINflR Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejemali M a v 11 r o - iipe rak o dežele za rolo lotu 1<> kr., če se dvakrat in -4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolnianovcj hiši It* 95—36 poleg gledališča v „zvezdi". 0 p ra v tii š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolnianovcj hiši. Opozicija in ogerske razprave. Dva ustavoverno nemška lista imamo pred soboj. Jeden začenja svoj članek: „V vrstah naše državopravne opozicije vlada navzoči avstro-ogerskim razpravam velika tišina; jasno je, da opozicija ne ve, kako bi se nasproti tem pogajanjem postavila zato čaka". — Tako govori jeden list, a drugi nemški pa čisto drugačno, namreč: „Uže več tednov vidimo zo-perno igro, da si neki deli državopravno opozicije prizadevajo iz razpora mej Avstrijo in OgerBko svoj političen kapital kovati; ustavo verna stranka se vidi zavratno od zadaj pri jeta itd." — Kaj je istina od obeh teh glasov? Eno in drugo, samo da je sedaj žalibog bo\j prav in resnično: prvo. |Vso namreč kaže, da je sistem v stvari in osobah jako izpod-kopan, čas je ugoden, prilika dobra, ali cela federalistična opozicija je premalo jednotna, da bi iz neprilik, katere ustavaki imajo, zares tak kapital kovala, kakor bi ga bilo pričakovati. Res. da je tu pot težek in ne da se reči posamezniku, tako in tako se naj ravna Gotovo, da imajo ustavaki izgovor: mi varujemo materijalne koristi nasproti Magjarom, vi pa tačas zoper nas delate, torej Ugrom pomagate. Ali prvič je ustavoverna stranka uže večkrat pokazala, da za svoj življenski obstanek žrtvuje vse, da se blamira in dobro stvar oškoduje, če treba, — torej se bode tudi tukaj blamirala, če bi opozicija kaj bolj pritiskala; drugič pak je tudi iederalističnej stranki najbolj na to gledati, da se ohrani da do vrha pride, če tudi z žrtvami. Tako vsaka stranka dela. In nekoliko več zmerjanja od strani nemških ustavovercev ne škodi nič. — Vse se je zanašalo na leto 1877 in na obnovo ogerske nagodbe, Rieger je češki pasivni upor s kazanjem na to novo pogajanje po konci obdržal, — no in zdaj, ko je prilika tu, ne bi državnopravna opozicija znala ali hotela stanje stvarij na svojo korist porabiti ! f Franc Deak. Umrl je velik mož svojega magjarskega naroda, mož spoštovan tudi od svojih sovražnikov, Franc Deak, čestit kot človek in rodoljub. Nij bil sicer prost napak, katere so tudi napake celega magjarskega rodii, nij bil namreč izvzet iz onih magjarskih državnikov, ki krivico delajo drugim in zatirajo Slovana, ali svoj narod je ljubil, svojoj domovini je služil s tako vernostjo in tacim znanjem, da more vsak narod reči željo: nam daj tacih mož, osoda! Poslanec je bil od leta 1832, vedno jo bil odločen a tudi zmeren, delal jo pri preporodu magjarskega jezika, v burnih letih protivnik onih, ki so s prenagljenostjo škodovali, a v letih boja, prvi na braniku za pravo in ustavo svojega ljudstva, zmirom nesebičen, skromen in nelakomen česti in plače. In vendar je umrl v neveselem času, ne videč svojega naroda na pragu v gotovo bodočnost. Narobe, vse lepe svoboščine, katere je on priboril, počivajo zdaj na trhlih podlogah uničenih financ; stranka katero je bil on ustanovil in ki se je po njem imenovala, udala se je Tiszi, nij jo več. Umrl je nekako ob pravem času in v tem je nekaj tragičnega. Sam vladar, cesar Franc Josip je ta čutila izrazil v pismu, ki ga je pisal Tiszi: „Smrt Deakova polni deželo z veliko žalostjo. Tudi jaz sem globoko ginjen in moram izreči, kako iskreno občno bolest sočutim, kako tudi jaz obžalujem izgubo tega moža, kateri je vse svoje življenje občnej blagosti posvetivši z zvestobo do prestola in domovine, s sijajno čistoto svojega značaja in po svojih državljanskih čednostih tolikanj vreden bil zaupanja in ljubezni svojega kneza in svojih sodržavljanov Zgodovina bode njegove državniške zasluge uvečila, njegova slava bode v deželi in črez njeno mejo živela, njegov spomin blagoslovljen. Moje hvaležno priznanje gre v grob za njim, za katerega en venec pošljem." Tako naš vladar nij govoril še za nobenim možem. Magjari smejo na tacega rojaka res ponosni biti. Jugoslovansko bojišče. O boji, ki je bil mej Trebinjem in mej avstrijsko mejo pri Dubrovniku prinaša „Pol. Corr." sledeče poročilo: „20. t. m. izmarširal je Mušir Arhmcd Mouchta paša s IG bataljoni nizamov in rodilo v in 12 topomi skupaj tedaj s 9000 možmi iz Trobinj z namenom, da bi pot v Dubrovnik, katerega so vstaši od zadnjega boja zaseli, zopet oslobodil in pripomogel uvažanju živeža iz avstrijske zemlje do turške mejne tvrdnjave. Vstašev jo 2000 pod vodstvom Peko Pavlovića in Iiukaloviea čakalo v dobrej poziciji napada. Po dolgem boji, v katerem je kakor pravijo, L17 Turkov palo, mej tem, ko so vstaši samo 27 mož izgubili, bili so zadnji prisiljeni, se zopet nazaj v Bu-kovič vrniti, kder so nameravali še Sočićevo četo pridobiti. Ravno takrat ko ta boj, bil se je tudi hujši pri Neuinu. G00 vstašev pod vodstvom katoliškega župnika Mušica obselo je prej ta dan (25.) sotesko Klepavico pri Kleku, da bi iz Trebinj izinarširano turško vojsko ne pustili do morske obale, kder je pri Neumu mali ograđeni tabor, napravljen za varstvo turških izbarkanj. Ko je taborska turška vojska vstašem naproti marširala, napali so jo vstaši in gnali do morja, kder so bili pa od dveh turških vojnih ladij z mnogimi izgubami odpodeni. Boj jo trajal še ob 8. uri na večer. Neum so vstaši požgali. 28. jenuarja pak je k turškej vojski pri- i Trnjeva roža. (Izvirna legenda.) P)ili so viharni, žalostni časi. Tema je ležala na vesolnej zemlji, jok in stok zapuščenih sirot, nesrečnih Zemljanov se je dvigal v visoko nebo, boj obupnih močij, oslabelih rok, jo divjal vedno bolj in bolj, klical pomoči, odrešenja iz to solzno doline. Cuj, kar zadoni neznan, mogočen glas na oblakih neba in odmeva v vse štiri svetovne strani: „ Dovolj je gorja in tožbe, vašo prošnje so uslišano. Odslej si kujete sami v svojih srcih, v svojem delu — neumljivo srečo, ali pogubljenje. In glej, v tem trenotku se utrne svetel žarek na obnebju. V vzhodu zarodi jasna zvezda in raz njo odplava nebeška prikazen z zlatimi krili na to širno zemljo. Dve leskeči zvezdi ste jej očesi, zlatemu sobicu jednak je njen obraz, njeno zagrinjalo tkano iz belih oblakov, njena nežno podoba sloni kakor na odsevu svojo neizmerno ble-šivbe. Snegobela, v zlatu tkana obleka ogrinja njeno telo, rumeni, prosto se razsipajoči njeni lasje so jednaki bliščeči mavrici na viharnem nebu. V prebelih rokah nosi posodo, spleteno iz BOlnČnih žarkov, in ko plava sladko pihljajoči!) cefirjlh črez širno zemljo, potresa z nežnimi prsti dišeče rože v nižavo. In sramežljive deklice, veseli mladenci pribite, zbirajo raztreseno cvetje, pripenjajo na svoje prsi — in so — srečni. Nebeška poduki pa ubere v srebrne strune visoko pesen, a pol veselo, pol ža- lostno, eno oko se jej topi veselja, drugo toči grenke solze. A. svet so ne zmeni za rosno oko, ne vprašuje po njegovej togi, vsaj gore iu doline — vetrovi in morje, vsa širna zemlja, kamor zre človeško oko, se topi v radosti, prepeva visoko pesen ljubezni. Cvetice, drevesa in zelenje se klanja neznanoj podobi, šepeče o njenej lepoti. Griči in bolmi pritrkujejo v akordih njene pesni, da šumeči studenci in potoki, reke in vse to neizmerno, široko morje vali, odslej srebrno-pene valovo. V njihovoj globini ne rujove več pogubni, ognjeni zmaji ljubeznive Sirene, boginje povodnice, si jo izboro v raj in domovanje. Odslej se ne solze več zemljani, ne vijo več bolniki, siromaki, zapuščeni veh' roke po tolažbi. Ves širni krog odmeva v sreči, blagoslovu. Svetla luč na visokem nebu spremeni šlo še šest kompanij in napalo vstaSe, ki so morali pri Osojnici avstrijsko mejo prestopiti. Vstaši baje pričakujejo 4000 Črnogorcev na pomoč in potem bo odločilna bitva. Politični razgled. Notranje* «1 «•>,«»I«». V Ljubljani 31. januarja. M)r£avm4 je 28. januarja preko predloga dr. Koppovega, naj se kolegjina na vseučiliščih odpravi, na dnevni red prestopil, potem ko je govoril minister Unger proti. „N. Fr. Pr." od nedelje piše v članku: Budi se sum, da miiii.tt<*vxtv«* išče prilike pri postranskem vprašanji odstopiti od ministrovanja, da bi mu ne bilo treba voditi oso dopolni h pogajanj z Ogri. Mi ne dvo-mjm0 _ pravi — da je ta sum napačen (?) itd. Potem ta list prosi ustavoverno stranko, naj se ogiblje razporov, ministerstvo pa naj ne bode trdoglavo, ker „nič nij bolj nevarno, kot videz nesigurnosti, ker videz je dostikrat oznanjevalec resnice." v iiiui j<» r*iiiv se poroča, da bode mej Guatemalo in San Salvadorom vojna začela se. Dopisi. Iz IJlltoljaifcc 30. jan. [Izv. dopis.] Organ konservativne stranke slovenske je pred kratkim zaporedoma prinesel nekaj člankov, koji morajo srce vsacega pravega rodoljuba napolniti z žalostjo, ob jednem pa tudi s pravično jezo. Dopis iz Gorice v omenjenem listu jako razžaljivo in tudi — neumno zbada naše brate slovenske, ki so, pametnejši nego mi, zjedinili se, ter ščuva (nekdanje) konservativce goriške k razprtiji. Spisal je članek nek, ki se imenuje Kephaistos. S tem si je sam sebi sodbo podpisal, kajti res Kephaistos je v pravem pomenu besede krni jež na duhu in ljubezni do domovine. — Na drugem mestu onega lista pa nek Obadović (!) s prislovico prvega z blatom meče „Zvon". Pri starih narodih je bil karakteristikon naeijonalni — verozakon. Sedaj je ta razloček izginil. Kar more narod najbolj svojo lastnino imenovati je jezik in pa književnost. Pravi prijatelji narodu so tedaj v prvej vrsti tisti, katerim je literatura njegova mari. Naš mali narod ima do sedaj, žalibože, še prav malo duševnih izdelkov in onim, ki nju hočejo priboriti častno mesto mej druzimi narodi, je še dela polnorok. — Ko smo tako daleč prišli, vprašam vas, zastopnike one stranke, kedaj ste le količkaj za naše slovstvo storili? Ne le vam nij razvoj naše literature nič mari, temveč še zavirati poskušate delovanje mož za našega ljudstva blagor vnetih. Na kak način ste tedaj rodoljubi ? - Pravite, da skrbite za vero. Lepa reč, blaga reč! Dobro! Toda, v kakej zvezi z vero pa je zatiranje našega slovstva. Ste-li še „take vere" ko stare babice, katere menijo, da vsaka pesen, kojej je predmet ljubezen, je pohujšljiva ! ? Nij-li slovstvo ono sredstvo, po katerem se blaži narod. Ako bi se bila naša pismenost uže bolj raz-cvela, bi ne bil narod tak, kakor je žalibože še v nekaterih krajih? — Iz vsega vašega prizadevanja moremo posneti, da je res vaša želja, da narod v neumnosti in temnosti ostane... „Saj je še mladina na našej strani!" bo-dete vi rekli. Oho, le počasi! pa rečem jaz. Vrla je res. Ako njenega cvetja kaka slana no zamori, obilo bo sadu obrodila. Zaveda se živo svoje narodnosti in zanima se za vse delovanje na našem slovstvenem polji. Smemo biti na njo ponosni. Pozna visok pomen slovstva in po moči ga podpira. Ko pa vidi, kako jej stranka to, kar jej je najdražje, v blato občini Nakelskej na Primorskem, prej v Cerknici pri Laškem trgu in v Šmarji pri Celji, iskren slovenski rodoljub in buditelj prostega naroda k narodnej zavesti, je denes oči za-tisnil. Podi mu zemljica lehka, in prijatelji vsi in narod, ohranimo poštenjaku lep spomin. (Pil je tudi naš dopisnik in prej iz Ljubljane dopisnik celovškemu Einspielerjevemu „Slovencu" Ur.) — (G. dr. Stare), dosedaj koncipijent pri c. kr. flnančnej prokuraturi, je imenovan za koncipista pri finančnej prokuraturi. — (V Kranj) je imenovan za pravega profesorja na realnej gimnaziji g. Franc Ška-berne. — (Pri občnem zboru „Sokola") v nedeljo 30. januarja jo bilo 30 udov navzoč-nih. Za predsednika je bil jednoglasno izvoljen (sicer nenavzočni) g. drž. poslanec dr. Voš-n j a k , za podpredsednika g. K a d i 1 n i k , v odbor gg. M. Armič, P. Draksler, Je-ločnik, Juvančič, F. Koch, Srečko No 11 i in Fr. Ravnikar. — (Koncert švedskih dam) je bil dobro obiskan in je obiskovalce zadovolil. — (Cerkljani) napravijo dne G. februarja t. 1. v hiši J. Miklavca (Jurkovca) pred-pustno veselico s plesom, pri katerej bode svirala godba ces. kralj, peš-polka Sachsen-Mei-ningen in h katerej uljudno vabi odbor. — Začetek ob 8. uri. Vstopnina: 50 kr. od osobe in 1 gld. plačajo družine. (V se zanki čitalnici) bodo dne 0. februarja 1876 veselica z deklamacijo, pet- meče in tepta, — razžaljena je v najsvetejšem jem? glasbo beneško, plesom in igro: Pob iz čutu, t. j. v čutu žive ljubezni do domovine, | Kranja. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina in gnjusi se jej ona vrsta Ijudij — ničemno, j 50 kr. za osobo. K tej veselici uljudno vabi brezsrčno se jej zdi tako ravnanje. — Sami ste tedaj krivi, ako vam je tudi mladež naša odtujena, sovražna. — Te vrstice vas naj pa ne žalijo; skušal sem vam le nekoliko oči odpreti, da bodete videli, na kakem potu da ste; še je čas. Tu je mnogo prilike, narodu našemu, ubožnemu, teptanenm, zaničevanemu a vendar potrpežljivemu se koristnega skazati. Domače stvari. — (Ant. Kunšič. f) Iz Lokve 28. jan. se nam piše: Denes, zjutraj je jeden onih redkih rodoljubov, ki vse svoje življenje za probudo i blagost slovenskega naroda žrtvujejo, odšel k večnemu pokoju. Gosp. Anton Kunšič, politični mučenik, ker je zarad narodnosti c. kr. službo pustil, občinski tajnik v odbor. — (Vabilo) k Vodnikovi svečanosti, ki jo napravi slovensko literarno-zabavno društvo „Triglav" v torek 1. febr. 187G v dvorani „zum grtlnen Anger". Program je: 1. U boj! zl. pl. Zajec; peva zbor. 2. Slavnostni govor. 3. Čveterospev. 4. Iz opere: „Lucretia di Fiorgia", igra na citre g. Šket. 5. „Slovenija oživljena". Dramatična scena zl. Pile. Osobe: Vodnik. — Cojz. — Linhart. — G. Čveterospev. 7. Večer na Savi. zbor zl. pl. Zajec. Začetek ob 7 >/• uri zvečer. Iz prijaznosti sodeluje „Slovansko pevsko društvo višjih šol." — (Iz Trnovega se nam piše 28. jan.: Opazka o biri v denašnjem „S1. N." dajo mi povod označiti nekoliko naš vaški parlament. Govori se pri zborih povprek brez svoje navadno ime, Helios se vozi odslej v zlatem, dijamantnom vozu od vzhoda do zahoda. V breznih, v prepadih ne bivajo več zmaji in strahovi, ondi prepevajo Oreade. Mrzle vrhove pogorja ne pokriva dalje večni led in samota, bele, plešoče, pojoče Vile prebivajo ondi. In valovi studencem, potokom in rekam ne izvirajo več v zemeljskih globinah, izvrže, V ljubeznjivih Najad žubori njihova tekočina. Celo večno nebo spremeni svoj obraz. Več ne pokrivajo črni, hudourni oblaki njegovo čelo, moreče strele se no krešejo v njegovem licu, obsejano je z dijamanti, ovenčano z večno jutranjo žarijo, zlata lestvica vodi iz njegovih višav na zemljo in druži nebo s srečnim človeštvom. Večni bogovi cel6 se dvignejo iz svojih mogočnih prestolov, obiskujoč zemljana človeka, kjer jim zažigajo čiste devine kadilo, dar hvaležnosti in češčenja, kjer dvigujejo nežni otroci male rožice k njim, kjer prise gaj o v ljuberni razneta srca — sveto prisego njihovih imenih. In rodi se Arion in Pindar in Fidija in Horac popovati vredno vso to srečo in radost vsekati v skalo in jeklo — v spomin poznemu rodu. A glej, solzeče oko nebeskoj prikazni so mrači bolj in bolj, raztreseno rože blede od dne do dne, njeno petje bije otožniše. Vsaj nežne cvetice, znamenja ljubezni, so teptajo čestokrat z nogami, zaničujejo in uničujejo v ognju. No-dolžni Abel se zgrudi gorjači lastnega brata, Medoja plane ogoljuiana, zspuščena od nezvestega Jozona v temne morske valove, Filomela objokuje vsvojej otožnej pesni bolest neuslišano ljubezni. In odslej se zavijajo rudeče rože vedno bolj in bolj v bodeče trnje. Vetrovi ječe žalostne nočne pesni, holmi griči in gore ne šepečojo več sladke melodije, zlate zvezde na nebu se zakrijejo v mračno zagrinjalo in dvignejo višje od sprideno — nehvaležno zemlje. Studenci, potoki in reke izgube srebrno peno, širna zemlja je zopet nesrečna, nesrečna od nekedaj, vsaj zamorila jo sama svojo boginjo, svojo ljubezen, srečo — vse. — In bogovi izginejo iz zemlje, njihova svetišča se razdrobe v prah in pepel, vez mej zemljo in nebom, vir krasote, blagosti in pravice se zgrudi s strašnim odmevom. S solzami v očeh odplava boginja ljubezni, vesela Živa od tod, le malo umrjočihjje izvoljeno, da jo pozdravijo še kedaj. Iz zemljo, kamor so padale njene solze, požene bodeče, zaničevano trnje. Torej je še dandenes prava ljubezen po-jena v gorju in bolesti, često krat neuslišana nepoznana, nerazumljena, vsaj ona je nežno, skromno stvarjenje: „Trnjeva roža". Liberius. vsega parlamentarizma in ako je kdo v opoziciji je kmalu nasprotnih mislij in glasuje — sam proti sebi! Nij čuda tedaj, da je baš v zadeti bire naš župan poročal dež. odb., da je sklep soglasen, naj pri starem ostane, ako-ravno je bil baš on — proti! — Sploh pa narodnjakom kaže slučaj, da imamo tacega nemčurskega župana pri narodnej odborovej Tecini, koliko še treba raditi, da se narod dovede do politične zrelosti. Onda sto-prv je nemčurjem odklenkalo. — (Nesreča v šoli. Iz Pazina v Istri se nam piše '28. jan.: Denes točno o polu dne, ko so ravno učenci tukajšnje višje in nižje gimnazije razrede zapuščavali, so se ulomile tri stopnice v drugem nadstropji. Trije učitelji so bili na onih stopnicah in za njimi učenci. Jeden učiteljev se je srečno rešil s tem, da je naglo dalje poskočil na prejšnje stopnice, drugi je obvisel na držaji poleg stopnic in je potem v prvo nadstropje splazil, tretji je pa pal s stopnicami vred do prvega nadstropja; toda tu so se tudi vsled pada prejšnjih stopnic štiri stopnice ulomile in tako je onionjeui gospod do partera pal in se je močno poškodoval. Nek dijak iz četrtega razreda je bil pri tleh daleč od onega mesta, kamor so stopnice pale, vendar ga je zadel kos kamena tako, da mora ležati. Drugi dijaci so morali potem zopet v razrede, dokler je prišla pomoč od zvunaj. O druzih okolnostih vam bodem — če bode mogoče — drugikrat poročal. — (Posebnosti.) Iz Trsta se nam piše 27. t. m.: V Trstu se zgodi vsak dan kaj posebnega, da bi človek lehko vedno imel dosta dela, ko bi iskal novic za kak časnik. Zdaj kak njakar kakega otroka povozi, zdaj kak pijan mornar v morje zabrede, zdaj se zopet fakini stepo in to se ponavlja dan za dnevom. Kar imam pa denes povedati, je res prav posebno. Te dni so namreč prinesli v garnizijsko bo'nico vojaka, kateri se je bil sam oropal zmožnosti, uživati še naprej veselje tega pregrešnega sveta; na ta način se je hotel maščevati nad osobo, ki za nežne bitje njegovega srca nij porajtala. „Corpus dclicti" so dobili pozneje v njegovem mehurji za tobak. Pravijo, da bode teško obvisel na niti življenja. To je prva. — Daljo je prebival v onem preklicanem delu mesta, ki se staro mesto zove, uže več let nek visokostojoč gospod z imenom Dimnik; prav zvesto se je držal svojo stare hišo. Toda zadnji čas staremu gospodu užo nij več dopalo Opazovaje dejanje in nehanje otrok človeškega rodii, stresal je nevoljno glavo, katero mu je pokrival kositarjev klobuk in v jezi je pihal okolo sebe, da je vse sajasto. Poleg tega mu je pa še telo začelo razhrebavati se. V sredo je opazoval iz zračne višine hudobni svet, ki vkljub slabim časom vedno še „špoga" marsikatero veselico. Lice se mu strese nevolje ■— bumf, pa leži zdolej na ulici, v tisoč kosov razbit. Uzrok temu samomoru jo bil gotovo — obup. — Zdaj pa še nekaj iz vojaško oli-kanosti. Te dni sta stala dva častnika od one branše, ki v vojski vlači bagažo za kom-batanti. Mimo njiju gresta dva artilerista, ne da je pozdravila. Jeden častnikov pa za-vihti svojo paličico nad grešnima vojakoma ter jo namaha po glavi, pripovedovnjo jima, da sta „psa" in tako dalje, kar dozdaj gotovo nijsta še vedela. Država torej za pse izdava toliko denarja. Kje je pa humaniteta, olika V Vreme v Trstu je deževno, a gorko; linije uže dolgo nij bilo. 1 P o r4 ' ti s ~< o T «■» 3 o i rt- * - 8» I M H" 8 o Is cd" 3 tn cd d* ? i § s t* H*! 5 O Ml II11 «2. c ^ v :i ■ ma B F" . -I •t < < Ki o* c M ti Cda x E (W5 S! a i .. ob I Si I -o © K o os J° pr "—•"9 © -a ° fi* o S2."* o 9 o g W i) n, oo J llf o c J? H < r B * u:^t a:-— s m p » B n B a, ftB 3 I c^t Q o — a> O r+ -t N D H O c ..... - p S tu B ■ »T — — s: e !r* g a? a s*. • «H: W ,p C o. rpEft 8-Ii 5—, >••• (-• on •*»■ fcy <— cs oo g^SšSI I I o o P? D* O jo S« c po «3. CD O trt & .te o > g*? BO —• g p «£3 tr1 e- a co ° P-^sl!itll><>t'i«-iii ii lU i i>■ I.- Kit <■!-scciijc krvi ihI mv«'(t' I: I i ^j« lici «■. k:i-teri li'liko K'iniJH, krv ćintijo, tor »o tmli popolnem ti <' h U < ni 1 j i v i, po»el>no korintni ho zu liolf7.tii Bpoihijili t■ i.■ t■ ■ 11 . .r ■ m n . inr/.lico, 7.:i prsno oranimi' lniloziii, zi kožno in lio-lr/ni n:i oooli, otročje bolezni, žotinkinn lio-Ii'/ni, iulKtl'.vnijo vnuku K:"'<-njo, putovi i/vir ukoio vneli liule/.ni. Ti iv.ilki ko nnjlioljii in mijonneJKi i/iloiek tn vrsto. 1 zvitek, h Hk:itliie, ian rrklkov, volji i tld. /.li varstvo »>eli »loi/li ilr. Krcmont'H (iirilien 1 kIiI. nO kr. Kolerno iliHeča eoen-atja lo kr. 1'ruli astmi, iz .....•. k." • Iiocku prane ci«:ireto. J'i kiiiiliiiluv 1 ulit. /.ii očesne l»4lll'<-ill«' lil «m''«'SI1«» |»rl- s.ijinj«- lleielielnov ni.....ni lial/.mi 1 nleli tok) dr. C nlolleva injekcija 1 glđ. ttO kr. /it ii;i]>lliii jeti vrilt. Knipr^eiKt 70 kr. /It blt'llifO, Kinoiitlicornyriip '£ glđ. /it prsne l»'>.|itšl. kupneliie ml Vinlii 1 uh\. -IO kr. /it i>/elil|ino. lioiiuine (iironie (tO kr. /ii lisnjc in vnc> Ik.IcsI I mt kuri. Sloni kn kreme NO kr. /it nt vkIi m- in rune, pariški miivilAfthri tlaHler Itn kr. /it lr;.n«1<- |>o tlllill In Knslili In i-1« iii;-. (i / v m. kronisti fini Olehtgttai TO krajih. Zlt ll:iiiiiiii'lii:iili' rlnln /ilo . Hiijcr'« mazilo I ulit. HO kr. /.It l.nsl j ii ■■ j t-. Mur^ai itteit In ml mili za kašelj »O kr." /It Itin-jv in-esii. kurje oeeani nliinki »O kr. /a Imptiti'iK-n unosim nsliiili. Ua Hiliellen Nevrosine I ulil. nO kr. /it ušesno lin I vrni. (Ireillini 711 kr. /ll poluvi |<»llv. ilr. freiiiontona pn/.laeeni Hvalki t pilv i ii u iti ■ /n iivspim)«', <'hloralperleii ii «lil. /II lotle '.-nlio. zolmi Hvalki (pilo) nil Sclirierja lin kr. /it Ivsl.n wol: lenje pri ntroeili, i'lektrn- niotorieni vratni trak 1 alil. 511 kr. /it mrzlico, Cliiiiin-l)riLKeo4 OO kr. Za vsu tu neinifiioN itno bolosti uio-rviim priporočati p. n, občinstvu izvrstno specialitftt' prijetnima okusa in oblike, ki KOtOVO pomagajo, kakor smo tudi pripravljeni na vsa vprašanja takoj odgovarjati. )li iiuiimo tudi uliko »loso toiletne^a iti parliinierijskega blaga nj:imo ipuijnlno silinu: rini i i/p:inrvaii|v las. ilr. Cullmanova Iiihiiii liarvu :l kIiI. iu 0ruq*i ropnratmir It »'d. /it ono in rniiieiiv r.«»l»v. Oilontiu mazilo za Boba 70 kr. Zlt sinjv In pvuv. AiitU|iilnina 1 gold, ntl kr. Iti lir. Uayerievi i>ravi piilherin MO kr. in ] gld. nO kr. /ll KladkOSt . limisl in invtil.nln liii/c, Cora 1'enrlpaHta — gld. bali in ru/.a piilvor za tfnape 1 tild 80 kr. Znane franeoiV« ivieiiaHteti tiipsiilvs Hativn 1 uld. HO kr. Inefectlon Mulin. 1 ■-■Ll lO kr. Capanlen vini i gld, 10 kr. Ci^iirrii' iz Oannbli Indion 1 uM. I'nle 1'eiil mu Iv (.oei^r ,"iO kr. I'npir I"u.t mil In Itlu.t n nO kr. 1'i-rvilti ir tttM ir t;nrvi iilv4'r 1 gld, nO kr. IClaiivaiilpillvti I gld, -'O kr. I*llOft]>llill liv I.vrns I u'Id. 20 kr. Sirup Id pnpliiispl.il,' «lv I Ii.iii\ 1 uld. HO kr. Sirnp ili- l(ii,li<|liiii:i i'ini;i' I hI- TO kr. % in «lv ISiil;v.-iihI VI uld. Nj« vse znniie francosko s|icfijiilitrl« po nizkij rcni, ako le več knjii tmli Mnejie; dalje je /mirom nota uloga: funtu liniiilvnsii-aim št iiinskn mlvlto no kr. STeatlOVa tnoUll r.n nlinl.o HO kr. Dr*OttllS«Vl I vili Ini iMtlvvr HI kr. Anallioriimvii nslmi votla od 1'oppa 1 uld. in kr. Ilr. Iloitloi-siiv r.ttlini iirali Itn kr. Ui'IiIK'OV iiivsni vltslrakt četrt Ml kr. Ilr. I*lvll«-riiiitiiii\ a mlinu pasla 1 uld. liti kr. INdliaii IC'-svilitpninaila 1 uld. SiU kr. lir. Urnu un\a pnniiiila zli nlnanjv- njv las 1 uld. Priporocnnao nalo veliko zalogo parfumerij, mile (lajfe), pomad itd. imj-prvib pariskib firm. Salicil milo, najboljše in najcenejSe milo sveta, kos po 'Jo kraji*. Čokolade francoskega druStva od 60 kr. do 3 jrld. iunt. Pravi ruski čaj 1 glči '/4 funta. Zaloga vsakovrstnih instrumentov na ozdravljenje, kakor: klistiri, briz- galnice, zaveze itd. Velika zaloga zobnih krtačic, šmink in dragih toiletnih priprav. Tudi opoznrtijomn na izvrstna importirana -vliicv in aicer najtlnoje kakovosti : Mvilnv. veliku Htoklenieit 1 uld. I 4'llttlli|ilt|£'ilor, velika ptaUaaiea a gld, !St. Jnllvn. velika uteklenioa 1 gld. ntl kr. Miitlotrlt. velika steklenica - uld. 7n ki. « lialtlis. veliku atckleuica 1 uld. 50 Kr. | .flalaua. velika »tokloniea U u'd. 75 kr. Nadalje izvrstni rnlll, stokloniea 1 uld. IO kr. Mi preskrbujemo vsa naročila tukaj, kakor tudi v lterolinu in Parizu brez vsake provizije proti originalnem računu. (112—4) KazpoSiljamo za poslano novce, ali pa proti postnem povzetku. nem bolnim moč in zdravje brez lek* in brez stroškov po izvrstni MWm> i Barr? V Aorcfr. Angelsteina, Ur. Sborelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Uni, grofinjo Castlo-b uart, Markize de Rroban a mnogo druzih imenitnih os ib, so razpošiljava na posebno zabtovanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. žtevalescičre Du Barry v mnogih stuča'ih na-g adi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnib boleznih a t (L pri kaiMiiju, pri prisudljivera a bolebuem dražinji v s".alni cevi, zaprtji, pri bolohnem bodenji v obutih i i mehurji, Trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in i , neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs-iiii boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (I* S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. W in cb oster, Angleško, B. deoembra 1842. Vaša Izvrstna Uevalesciere ^o ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, h iln ' čiiiniee in vodenico. Prepričal sem se sam glede »•šega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Sboreland, rauoceluik, 0a. polka. lik. u'nj a tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n g e I s te i n a. Kerolin, 6. maja 1853. Ponavljaje izrekam glede" Revalesciere dn Barr* eSVMttransko, najbolj« spričevalo. Li A n l f« I »r, e i a , tajni M nit. svetovalec Spričevalo št. 76.H21. 0 i • rgi m p i rn, (Badensko), 22. aprili* 1872. Mo) patient, ki jo uie bolehaj 8 tednov za stra.* niuii bolečinami vtlette jeter, ter ničesar pouiiti m. mogel. ded i '' ' ■ te sci era du Barry p«' polnama . drav. V i l j i m Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Ko eho snr Yon, 30. julija 18rJ8. Vaša K valesciere ozdravila me je popolnea strašilih želodčnih m čt.tnicinh boleznij, katere b< ne dc*ol&. 50 kr., v prahu u 120 ta» r» slu/liti. ali pa katero oddaja, itoMentvo prodati hoče, ali kupiti namerava, goispo«!»trsi » o, ali kako t;i-ii«.«iii«» v najem dati želi, priporočilo /.a trgovino razglasiti misli, spoli pa, kibir potrebuje »vetu zaradi naznanil v časopisih, naj se obrne /.«1111> l.j i 1 t> na auuonccn ekspedicijo G. L Daube-a & Co. (404-7) na Dunaji I, Singei*HtriiNHiiiiii.j, X e- Kolllerliof- X T gasse 4. T ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ za dobrodelno namene pred kratkem otvorjon bazar vzbudil je občudovanje v naj Srajca za dame namesto gl. 2, le gl. 1 univerzalnoj zalogi blaga na Dunaji, MariaMlferstrasse 1, prodaja se kakor jo uže občo znano z najzvestejšo garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno najnovejše blago na debelo in na drobno. Ovcjc-voliiatc oblačilne ■nove« najfinejše in modernejše, za vsako sai-BOnO v vsakej barvi, gladko, progaste, jednojne in šotsko karirano in sicer: liislt-r. rfpe, pIiiiri-NiiOTi, diagonal, llanel, Cbeviot ^auknjeno oblačila) in poleg še mnogo drugih stvarij l*lu(u», vsako vrste prta na mi/.«- iz evillia iu ilanuiMin, gradi, bel in barvast, pregrinjala, eliidou V41 celo n/4 široki; perkul, turški krelon poleg tisoč ilru/.ib rečij. Popolna zaiog.i pleteuegn blaga, zavratnikov za gospode ii. gospe. Naj veča zaloga svil nalili in žametastih trakov v vsakej barvi ii širokosti. Oveje-voluate in bload-ripke tudi nbšito z biseri, kakor tudi sploh vso v to stroko spadajoče stvari in to vse it» i»o 27 Igraje. Kazpošiijatvo proti poštnem povzetku tajok. ,lz^h:«lki iu zaznamek blaga zastonj in franko, (820—28) oddaljenejših krajih monarhije zaradi v istini cene razprodaje gotovo izvrstnega Z Dunaj, X Kolnerhuf-♦ gasse 4. Srajca za gospode nauu-sto g . 8, le gl. 1. perila za gospode, gospe in otroke, platna in prtov za mize itd.; zaradi večstranskih naročil, sklenila je fabrika neko večjo prodano tkaln co pridobiti si po prav ugodnimi pogoji, tor jej mogočo, v prihodnje sledečo cone KBsl na polovico i zdelal lic cene WMWM nastaviti. :£Tamesto drva, samo jedesn. grold.ina.rI prej sedaj 12 ang. batistnih robcev z barvani m robom obrobljene...... gl. 2, gl. 1.— ebirting-srajca za gospodo z gladkimi ali nabranimi prsi . . . . „ 2, „ 1.— stanovitno barvana srajca s perkala, najnovejše šege ..... „ 2, „ 1.— 1 angl. trikot-jopica ali hlače bela in barvasta „ 2, w 1.— G elegantnih batistnih robcev z barvanim robom obrobljene . . . . • „ S, „ li- 0 trojnih zavratnikov, najnovejše oblike . „ '2, „ 1.— 1 prepletena srajca za dame z najboljšega shirtinga...... „ 2, „ 1.— 1 olegantne hlače za damo z robnim lišpom „ 2, „ 1.— 1 fini pomični kornet naj bo j še bire s sbir- ting-robcem . . . . . . „ 2, „ 1.— 6 finih platnenih robeov, garantirane, da so iz pravega platna..... „ 2, „ 1.— 1 platnene spodnje hlače za gospode . „ 2, „ 1.— i fina barvasta kreton-srajca, garantirana za pravobarvono . . . . . „ 3, „ 1.50 1 bela srajca za gospode z gladkimi trojnimi prsi....... „ 3, „ 1.50 1 bogato olišpana srajca za dame najboljše vrste . . . . . . . „ 3, „ 1.50 1 fino Slikano hlače za damo prav o egantno narejeno . . . . . „ 3, „ 1.50 1 sbirting spodnja kikla za damo najboljšo naprave . . . . . . „ 3, „ 1.50 1 spodnjo hlačo za gospodo iz pravega rum- burgskega platna..... „ 3, „ 1.50 1 angl. ekslord-srajca najnovejšo šege, garantirana za pravo . . . . „ 4, „ 2.-srajca za gospode iz pravega rumburg- skega platna z lepo nabranimi prsi „ 4, „ 2.-fino štikaua srajca za bal, ročna štikarija, najnovejšo šege...... 4. « 2.- prej sedaj 6 parov finih angleških manšet modernejšo facone....... gl. 4, gl. 2.— 1 fino štikana srajca za damo z najlopšo upravo „ 4, „ 2.— oleg. francoski korset z lepo slikarijo „ 4, „ 2,— 1 fina spodnja kikla za dame z izvrstnim lišpom „ 4, „ 2.— 1 hlače za dame iz najboljšega vrvčastega barhenta, gladko in lepo okinčane gld. 1, 1.25, 1.50. 1 kikla iz najboljšega vrvčastega barhenta, gladko in Iepo> olišpana, gld. 1.80, 2 in 2.50. 1 korset iz barhenta, najboljši vrvčasti barbont, gladek in lepo olišpan, gld. 1.25, 1.50 in 2. 1 srajca za gospode rumburgskega platna, gladka ali gubana, najfinejša gld. 2.50, 3, 3.50 in 4. 1 srajca za gospodo rumburgskega platna, fantazijna in štikana, najfinejša gld. 3.50, 4, 4.50 in 5. 1 srajca za damo iz pravega platna, gladka in fantazijna, najfinejši gld. 150, 2, 2.50 iu 3. 1 srajca za dame iz pravega platna, štikana, najilnejši gld. 2 50, 3, 3.50 in 4. 1 kos 30 vatlov vrvčastega barhenta, najfinejši gld. 7.50, 8, 9, 10 in 11. G kosov •/« šir. rjuhe brez šiva gld. 9 in 10. G kosov 8/4 šir, rjuho broz šiva, pravo platno, najfinejša gld 14.50, 16.60 in 10.50. za G osob prtico na mizo iz dvojtkanino in damasta gld. 3, 3.50, 4, 4.50 in 5. za 12 osob pni e na mizo iz dvojtkanine in damasta gld. 8.50, 10, 11, 12 in 14. 1 kos 30 vatlov •/< šir. domačega platna gl. G.60, 7.f.0 in 8. 1 kos 4G vatlov ili šir. kreas platna gl. 1(3, 17, 18 in 18.50-1 kos 50 vatlov 5/* sir. irlendskega in bolendskega platna gld. 20, >2, 23, 25 in 20. 1 kos 54 vatlov J/4 šir. rumburgskega platna gld. 24, 25,. 2G, 28, 30, 32 in 36. 12 komadov brisavk iz dvojtkanino in damasta gld. 3.25, 3.76, 4.50, 5, 5.f;0 in tt. IVndnv« IBrva dunajska fabrika za perilo, l^c*MUV. Dunaj, Ktfliierliofgasse 4, l&iiMiaj. Lalutolj iu urednik Josip Jurčič. \'nrariln proti potfiljuuji iitiictr ali 2'ti ptoti poJttlttn podvzetji. (16-3) Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".