Stran 242.
¦------------      w     ¦   ¦                                                               .        .-¦                              ¦   ¦   —
Politični  pregled.
V
Cesar na Češkem. — Cesar se je s svojega potovanja v Prago, v Litomšfice in v Ustje povrnil v Prago, časopisje je temu potovanju posvetilo posebno pozornost, ker je videlo v njem dokaz, da je porazumljenje mej cehi in Nemci skoro zagotovljeno. Cesar je res pri vsaki priliki povdarjal svojo željo, naj bi se mej cehi in Nemci dosegla sprava, ali dozdeva se nam, da smo od tega smotra danes še prav tako oddaljeni, kakor pred leti in dozdeva se nam, da cesarjevo popotovanje v tem oziru ni prav nič premenilo vladajočih razmer. Cesar s potovanji sploh nima sreče. Ko je Bach razbil Ogrsko v nekaj provincij je tudi provzročil 1. 1852. da je cesar potoval na Ogrsko. Takrat se je tudi reklo, da gre za spravo krone z Madjari, a sprava se je do segla šele po bitki pri Kraljevem Gradcu Leta 1857. je cesar potoval na Beneško in v Lombardijo. Sijaj je bil velik. Vlada je najela na tisoče evviva-klicateljev, kupila vce vstopnice v gledališča, ter poslala k predstavam svoje pristaše, veliko se je pisalo o spravi mej državo in italijanskima provincijama, a v Milanu že ni bilo mogoče prirediti meščanskega plesa, ker so meščani stavili pogoj, da noben avstrijski oficir na ta ples ne sme priti, in — dve leti pozneje je Av* strija izgubila Lombardijo. Tudi svojecasno potovanje cesarjevo na Hrvatsko ni imelo uspeha. Iz teh neuspehov izhaja nauk, da cesarjevih potovanj ni precenjevati, ako niso prirejena kot slovesni konec kake akcije, ako se ž njimi tako-rekoč ne krona kak uspeh. Cesarjevo potovanje na češko pa ne pomeni, da se je sprava mej Nemci in Čehi že končala, s tem potovanjem se je dala šele vzpodbuda k spravnim pogajanjem, vzpodbuda k rešitvi jednega najtežavnejših problemov, in zato se nam zdi pretirano in neosnovano, kar se hoče po vsi sili dokazati iz cesarjevega potovanja.
Deželni zbori so se sešli ta teden, a so se doslej bavili le bolj s formalnosti mi. Tekom prihodnjega tedna šele se ^ačne redno delovanje.
Dunajski krščanski socijalci so s sedanjimi političnimi- razmerami jako nezadovoljni V prvi vrsti se obrača njih nezadovoljnost proti ministrskemu predsedniku Korberju, kateremu je dr. Lueger te dni zagrozil z najodločnejšo opozicijo. Njegove stranke nezadovoljnost obrača se pa ta tudi proti zborničnemu predsedniku grofu Vetterju.
Avtonomija Trentina. — Grabmavrov načrt glede avtonomije italijanskega dela južnih Tirolov je mej tirolskimi Nemci naletel na odločno nasprotstvo. Začela se je velika agitacija proti temu načrtu tako, da ga deželni zbor vsaj v tekočem zasedanju bržčas ne bo sprejel.
Sprava na Moravskem. — V letošnjem zasedanju deželnega zbora moravskega pride na dnevni red tudi spravno vprašanje. Nemci zavlačujejo to zadevo kolikor mogoče. „Li-dove Novinyu kritikujejo ostro stalni odsek, ki še zdaj ničesar pokazati ne more, tako da je začel češki narod na Moravskem spravno akcijo smatrati za golo komedijo.
Ogrska. — Poslanska zbornica bo zborovala do konca junija. Snide se sicer še konca avgusta, a le v namen, da čuje cesarski reskript, s katerim se zbornica razpusti. Priprave za volitve so se že začele. Tudi Slovaki se jih letos udeleže. Izdali so oklic, s katerim zahtevajo narodno ravnopravnost in konfesijonalno ter občinsko avtonomijo.
Trozveza. — V Parizu je izšla te dni brošura „Potreba francosko - rusko - avstro • ogrske zveze", ki jo je opisal vpokojeni tajnik avstrijskega zunanjega ministrstva Eimmler. V tem opisu se kritikuje trozveza kot škodljiva   za   naše mo-
narhije, ker izrablja Nemčija to zvezo v svoje politične namene, na drugi strani pa opozarja brošura na veliko korist, ki bi jo imela naša država od zveze z Rusijo. Brošura popisuje tudi akcijo, ki se je v ta namen že pričela. Ogrski poslanec Ugron je bil poslal Rimmlerju v Pariz, da se pogaja z Delcasse-jem in je tudi sam šel v Pariz, ter govoril s francoskim ministrom zunanjih zadev. Delcasse je bil v početku tej ideji jako naklonjen, pozneje pa se je umaknil.
Vojna v južni Afriki. — Angleži so bili v zadnjem času zopet parkrat poraženi. Najprej pri Reithu, potem pa pri Steenkopsstruitu, kjer je od 250 mož bilo ujetih, ubitih in ranjenih okoli 200 mož. Naravno je torej, da je lord Ki-tschener pooblastil gospo Botho, naj se s Kriigerjem pogaja zaradi miru. Kriiger pa ni bil zadovoljen s ponudbami gospe Bothe in hoče vojno nadaljevati.