St. 2-2
.SLOVENKA"
Str. 7
Kakšna naj bo soba za bolnika?
Najboljšo in najprijaznejšo sobo za bolnika ! To je
prvo, kar navadno zahteva vsak zdravnik. Soba mora
biti prostorna in mirna, na vsak način ne sme biti taka'
da se hodi skoz njo v druge sobe. Kjer je mogoče, pripo-
ročati je za bolnika celo dve bolniški sobi, jedna za ponoči,
druga za podnevi, tako da se jedna vedno lah to zrači
in snaži, ne da bi to neobhodno potrebno delo nadlego-
valo bolnika.
Str. 8
.SLOVENKA"
Št. 2-2
Postelja naj bo brez takozvanega ,.neba"^ katero
je za bolnika prav tako kakor za zdravega brez koristi,
pač pa mu lehko škoduje na zdravji kot posebno pripralje
ni prostor za prah. Tudi pregrinjala in poblazinjeno po-
hištvo ne spada v bolniško sobo, katera naj bo preprosta,
kajti le kot taka snaži se lehko in hitro.
Seveda ne sme narediti soba vzpričo svoje prepro-
stosti utiša, kakor da bi bila »oropana" in zapuščena!
Prijazne podobe na stenah, na katerih obvisi rad pogled
bolnikov, preženejo mu marsikatero slabo uro, katera še
celo zdravega razdraži, kaj še le bolnega !
Zdravniki trde, da je okrevanje bolnega človeka od-
visno celo od barve in vzorca tapet ali pa navadne sten-
ske slikarije. Marsikdo ve morda iz lastne skušnje, kak-
šne grozne obraze, mogoče celo hudiče, je zrlo njegovo
oko v arabeskah po stropu in stenah, ob času mrzlične
bolezni. Zatorej se svetujejo za tapete mileje barve in
preprosti vzorci, kateri vplivajo pomirjevalno na bolne
živce. Tudi prijetno tikajoča ura z razločno številno ploščo
naj ne manjka v bolniški sobi in še nekaj, kar posebno
razveseljuje in blaži bolnika, to je stojalo s cvetlicami.
Sveže zelenje de tako dobro našemu očesu ! Pripomniti
pa moramo, da če cvetlice cveto, ne smejo biti opojnega,
močnega duha. Sploh pa je znano, da le listje tvori kisik,
ki nam je v življenje potreben, cvetje pa samo rabi kisik
in oddaje dušik. —
Še večje važnosti, nego soba, je bolniška postelja.
Prvo je, da je dovolj velika, tako da se bolnik v njej
lehko steguje in obrača po svojih željah in potrebah, na-
dalje naj ne bo niti prenizka, niti previsoka. Najpriprav-
nejši so železni postelnjaki, pol metra visoki z zmetmi,
na katere pride zimnica. Odeja se mora seveda ozirati
na bolezen, na bolnika in na letni čas. Za blazino je
boljše vzeti žimo, kakor pa peije. Sploh je žima, kakor
za vsako posteljo, sosebno pa še za bolniško najboljša,
ker je elastična in zračna, dočim je pernica vroča in ne-
rodna, tako, da bolnik navadno prosi, da bi se mu po-
stelja postiljaja vsako uro na novo. Dobro je, ako stoji
postelja tako, da se naslanja na steno samo z vzglavjem,
ker se tako lažje streže bolniku in pa prahu se pride
pri snaženji prej do živega. Skrbeti se mora tudi, da
stoji postelja tako, da lehko pridejo solnčni žarki do bol-
nika in da ta lehko pogleda iz postelje pod milo nebo.
Seveda ne sme biti preblizu vrat, niti preblizo okna.
Oblečen naj bo bolnik tako, da se nikakor ne utrudi
pri preoblačevanji in da se tudi lehko razgali, kadar to
zahteva zdravnik pri preiskovanji. Obleka naj bo torej
preprosta in snažna, brez vsakih umetnih zaponk.
Pogostega preoblačevanjia se ni treba prav nič bati,-
kajti če je obleka celo suha in dobro segreta, nima za bol-
nika nobene opasnosti, kajti snaga je prvi pogoj za okre-
vanje. Snažno telo, snažna obleka, snažna postelja, snaž-
na soba ! Vsak dan naj se obrišejo tla — tudi pod po-
steljo z vlažno cunjo. Tudi pohištvo naj se obriše na ta
način, kajti navadno se prah ne obriše, ampak samo raz-
praši na vse strani, da potem spet »sede" na svoje stare
prostore. Ravno prah je pa najhujši strup za naše zdravje !
Toreji kar se ne da dobro osnažiti, naj se ne postavi v
bolniško sobo.
Vsak dan naj se soba dobro prezrači. Okna na ste^
žaj ! kajti če potrebuje zdrav človek čistega zraka za
življenje, tedaj velja to za bolnega dvakrat bolj. Prepiha
se ni bati z ozirom na bolnika, kajti ta se v postelji
lehko obvaruje, da ga ne zadene direktna sapa. Po zimi
je treba mnogo več pozornosti, nego po leti ! Vsa sred-
stva za izboljšanje zraka, ki se ponujajo in prodajajo in
kupujejo, kakor n. pr. tisti dišeči papir in pa svečice,
prah itd., ki se užiga, vsak zrak le pokvari, ne pa zbolj-
ša. Jedino, kar bi bilo nasvetovati sosebno pri prsnih
boleznih, je znani ekstrakt iz aromatičnih šil smrekovega
drevja in drugih iglovcev.
Toplina bolniške sobe je jako važna, torej ne smemo
pogrešati toplomera v njej. 14 do 15° R je navadno naj-
primernejša toplina za bolne in zdrave. Pri vročinskih in
mrzliških boleznih se mora znižati na 12" R, pri slabih
malokrvnih osebah pa zvišati na 16 do 18° R. -J
Za kurjavo se najbolj priporoča suh les, ker
najmanj pokvari zrak, seveda je dražji nego premog,
koks ali šota, ki provzročajo pri gorenji dim in nezdrave
pline. Za podžiganje naj se rabijo švedske vžigalice, pri
nas seveda one sv. Girila in Metoda, katere se hvalijo
soglasno, po vsej pravici, kot izvrstno blago.
Konečno še nekaj malenkostij, ki pa so tudi vredne
našega pozora Vrata naj ne škripljejo in se zapirajo ko-
likor mogoče tiho. Tudi korakati se ne sme trdo okoli
bolnika. Po leti naj se pazi, da veter ne ropoče z veter-
nicami. Govori naj se tako, da bolnik vse razume. Če
pa je kaj tacega, kar se tiče njega in njegove bolezni,
a se mu noče povedati iz nežnih ozirov, obravnava naj
se zunaj bolniške sobe.
Bolniku ne kaži nikoli nepotrpežljivega obraza ! Iz
vsake črtice naj mu. sije naproti največja ljubezen in skr-
bljivost, katera ga navdušuje, da prenaša svoje bolečine
z zaupanjem, da ozdravi, kar je dostikrat več vredno,
kakor strupeni praški in različne krogljice !
Priredila Marica 11.