Anketa učiteljev kmetijsko-nadaljevalnih šol ljubljanske oblasti (dne 19. novembra 1927.) Ustanavljanje in vzdrževanje. Tqv. Mercipa opisuje, kako se je ustanavljala nadaljevalna šola na Grahovem i*i kstko so si zami^jali stvar pri sreskem poglavarju. Vtis jje dpbil, da naro hogejo okrajne ekcnome postayiti kot nekake nad« ^omike. Neizyedl|iv ^e v oddaljenih krajih sistem stiroikoynega pddka po strokovnjakih, ki bivajo na sed^žn sra^kega poglayavja in to že radi potnih stroškpv. To.v. Kmet (R^bnica) izvaja, d^ mu je sodelovanje strokpvnj^kov na njegovi šoli dobrodpšlo, ker od učiteljev ne moremo t,&-htevati da bi bili v vstjh pred^netjh podHo= yapi. Mno|o je ©dvisno od osgbe qkr. ekps noma, pri katerih ne odločujc tol&o Solska izobrazb<i, kot ljubezen in navdušenje za sitvar. Tov. V i d e r je proti temu, da se stro« kovnjaki umešavajo v zadevo. Šest ur ima še sam premalo in ne odstopi nikomuT no= bene ure Pripoveduje, kako so ipri vistano^ vitvi mislili, da bodi njegova šola nekaka sr«ska kmetijsko*nadaljevalna šola, ki bi jo obiskovali fantje od blizu in daleč. Strokov« ni pouk bi prevzeli strokovnjaJki na sedežu sjeskega tpoglavarja. Iz tega načrta seve ni bilo nič, že iz razloga, ker ibi vzdrževalni stroški radi potnine in višjega honorarja predavateljev?strokovnjakov ipreveč narastli. Tov. P 1 e n i č a r je naziranja, da imej prvo in glavno besedo v nadlj. šoli učitelj. on da je odklonil SDdelovanje strokovnjakov v rednem učnem času. Glede vzdrževanja priporoča šolnino. Tov. Hočevar (Šmihel pri Novem mestu): Kjer so kot poljudni predavatelji znani in od ljudstva priljubljeni kmet. stro^ kovnjalki, naj se jih povabi k sodelovanju, toda učitelj bodi glava te šole. Tov. Fr. M e r c i n a (Grahovo) ni protti tejnu, da pridejp tu pa tam strokovrijakj predavat tudi v oddaljene šole, le s potnimi stroski naj se pe obremenjuje proračun šole in hpnoraa1 ijaj bo enak za vse učitelje. Tov. O m e r z a poroča o ureditvi šole in poi)ka v Trbovljah Sola se je ustanpvila v okrilju k^netijske podružnicc. Sprejemajo se mladeniči od 14.—21. leta. Igjavlja se za sodelovanje sitrokovnjakov. Tqv. P r i m o ž i č (Mekinie) je mnenja, da se kmetij-Jko^nadaljevalne šole ne bodo razvile, ako bodo pri ustanavljanju in pouku imeli glavino besedo strokovnjalki. Tov. Lulik (Ribnica): Strokovnjaki naj pTidejo s predavanji šele, ko je učitelj s pravim poukom poloail temelj za sprejema^ nje strokovnega znanja. Tov. Jevnilcar: Nadaljevalna šola bo uspevala in se razvijala le. ako postane zadeva vsega učiteljstva. Strokovnjaki naj prodavajo pp potrebi izven rednih učnih ur. Pomagajo naj nam pa pri sestavi pomožnih knjig za pouk. Tov. K m e 't (Ribnica) opožarja na po* trcbo, da se tam: kjer sodelujejo strokovs nj-iki, izdela na skupnem pQSvetoyanju wčrt za vzajemno delo. Tov. ipoverjenik Sku.lj povdarja, da hočemo vsi eno, strokovtnjaki in mi in se moramo zato pri delu najti. Ustanavljajmo nudaljevalne šolc povsod, kjerkoli go dgni pogoji, }co srao pripravili ugodna tla, ipotcm nai pridejo strokovnjaki in izpopolnijo naše dclo. Radi jih bomo videli v sredi svoje mladine. Referent tov, M e .n c i a podfrtava mi' sel, ki jo je izrazil tov. Kmet, aa ne gledamo na ves problem « kaJkega te&nega stgnov« skega stališ-ča, s stališča našega stanovskega ugleda in koristi, ampak da nas sme voditi v sinislu našega programa edino skrb za čim boljšo izoibrazbo našega kmetskega ljudstva in v tem pravcu moramo sodelovatj složno učitelji in strokovnjaki. Ne sme na noben način nastati med nami kako umetno na? sprotstvo, drug drugefia rabimo p*ri isvojein delu med marodom. V kolikor je kmet. od» delek s svojimi navodili povzročil nesoglasja, ki so prišla danes do izraza, se bo dala za* deva z intervencijo uravnati, kcr imajo na kmet. oddelku razumevanje za naše težnje. Jasno pa je brez nadaljnjega, da se da vse v-prašanje nadaljevalnega šolsitva velikopo? tezno rešiti le z našega programatičnega sta* lisča, ki smo ga z idejne, vzgojne, didaktične in praktične strani vsestrairsko utemeljili. To ni za nas noben problem, to je za mas samoposebi umevna stvar, da bo na oni na* daljevalni šoli, ki si jo predstavljamo ikot organski del podeželskega ljudskega šolstva, kot splošno ljudsko institucijo, najbolj od» daljenim in samotnim krajem najbolj po* trebno, poučeval učitelj osnovine šole in ni^ hče drugi, ker drugače v najštevilnejših slu= čajih biti ne more. Za mas je vsa zadeva prava nacionalna zadeva, zato je ne moremo reševati ne s tesnega stanovskega, pa tudi ne s tesnega strokovnjaškega vidtka. Pred očini imamo samo ono veliko nalogo, ki smo si jo kot Ijudski učitelji stavili, ko smo orga* nizacijo postavili na -nov idejni temelj. Kdor gre na tej poti z nami, nam je dobrodošel. Tov. poverjenik S k u 1 j je glede vzdr* ževanja šole mnenja, da smemo <računati tako dolgo, da se zadeva z zakomom ne reši, v prvj vnsti le na krajevne dinitelje (dbčino, denarne zavode, okrajne odbore) in tu zo= pet odločuje predvsem osebnost učiteljeva. Odbor za nadaljevalno šolstvo pa si bo pri* zadeval, da se tudi to v-prašanje, koilikor je pač mogoče, povoljno reši in da se doseže izdatna podpora od strani države in oblastne samouprave. Tov. P 1 e n i č a r je za to. da se v seda* njih razmerah ne otvarjata dva letnika šole, ampak se naj raje sprejema učence vsako drugo leto. Tov. S k u 1 j priporoča voditeljem šol, da naj ipritegnejo k sodelovanju mlajše to« variše, ki kažejo zanimanje za stvar. Tov. M e n c i n apozarja na načelno stran vprašanja o vzdrževanju nadaljevalnih šol, ker še danes ne vemo, v čigavo kompes tenco preide to šolstvo, ali ga bo vzdržavala država, ali samoupravne oblasti. Poverjeništvo se foo prizadevalo, da uveljavi na«e za» hteve, kadar se bo odločala usoda nadaljes valne šole. Krajevni činitelji pa trajno ne morejo vzdržavati sarpi nadaljevalne šole, ker h kmet. nadaljevalni šoli stopi kdt po> trebna še gospodinjska nadaljevalna šola. I?obrazba učiteljstva. Tpv. Lovše pravi, da pettedenski te= čaji za izobrazbo učiteljev kmet. nadaljevaU nih šol nikakor ne morejo zadostovati. Uči^ telj si mora z neprestano samoizobrazbo spopolnjevati svoje znanje. Navaja nekaj domače strokovne literature, ki pa po nje« govem mnenju zdalelka ne zadostuje. Treba je seči po tuji Hteraturi. Vsak učitelj bi mo< ral obvladati en tuj jezik z bogato kniižev* nostjo, ker brez tega prava Jzobrazba ni možna. Tov. V i d e r je glede tečajev istega mnenja. Udeležil se je tečaja na Grmu le* ¦radi ispričevala. Tov. Jevnikar je mnenja, da so te« čaji le izhod v sili. Treba je temeljitega na^ daljnjega študija. Želi, da bi nekdo zbral in metodično uredil učno tvarino za nadalje« valne šole. Tov. H o č e v a r izraža željo, da se uči* t&ljski tečaji reorganizirajo, in sicer v prak« tičnem pravcu. Sodelujejo naj tudi praktični šolniki, ki bodo uvajali udeležence v prak« tično šolsko delo. Poverjenjštvo naj stori v tem pogledu primerne korake. Tov. G t a š i č pravi, da važnejše od tfjoretičnega znanja je prak'tično znanje. Ne le učiti, ampak nekaj praktičnega pokazati je treba učencem. Učitelj mora biti vešč v vrtnarsttvu in sadjarstvu. Od nadrejene oblasti si želi v pogledu na ¦šolsko vrtnar« stvo manj odlokov .in več dejanske podpore. Tov. poverjenik Skulj daje nekaj po* jasnil tako glede odlokov, kakor gledc pod« porc oblasti in ureditve vrtov. Vrt naj ne bo preobsežen, a dobro urcjen. Važen je sadov» njak. Poda majhno sliko o stanju šolskih vrtov, ki je zelo neTazveseljiva. Tov. L u 1 i k jzraža mnenje, da so seda= nji tečaji za učjteljsHvo mnogo prekratki, treba bi bilo vsaj polletnih. Udeležencc se naj gmotno podpre. Tov. U r š i č (Trebelno) pripoveduje o svojih izkušnjah na tečaju. V praktičnem pogledu mii ni dosti nudil. Tov. icrerent Mcncin ugotavlja so= glasje v tcm pogledu, da je današnja naša šolska izobrazba za uspešno delovanje med kmctskim ljudsfvom nezadostna in jo je treba s pridno samoizobrazbo spopolniti. Dokler se vprašanje naše poklicne izobrazbe temeljlto in na^elno ne reši, naj 6c tcčaji za učitelje in učHeljicc nadaljevalnih šol reor« ganizlrajo v praktičncm pravcu. Pripovedu^ je, kako so tajvj tečaji drugod urejeni ip stuvi nekatere kortkrctne predloge, ki so bili sprejeti Ulne ju pomožtve knjige. Radi pičlega časa ni bijo mogoče te toč= ke tenieljlteje predelati. Soglasje je vladalo v tem, da se z ijčnimi knjigsini ne mudi in da spisovanje takih knjig nc more biti za* deva #trok.ovniakov, aropak ^amo izkušenih pedagogov<=praiktikov. Nato so bile soglasno sprejete resol]^5 cije, ki jih je »Učit. Toviiriš« že oibjavil. Ž apelom na vse udeležence da v •učitelj-1 skih društvih in krožkih propagirajo našo stvar, je poverjenik S k u 1 j po peturnem razpravljanju zaključil anketo. (Konec.)