MT" Natis 18.000. Štajerc stana za celo leto samo 60 krajcarjev. Urodniitvo io uprav ilegali o v Pluju v gledališkem poslopju. §raj**rc izhaja v»aki drugi petrk. * iitf .lafiran nauMnj* nedelje. Popir-i dutnodoS i Kokopisi o* vrmiajo i* ^ morajo nMilalj« tk> pošiljk» pr«xi i/*iajo «lo-Utee ftevilke vpo-dati. Štev. 1. Štajerc Posamezna številka velja t Pluta a celo leto K 1 - * poitniao K 190. Pri urij^ra&aja več ko 10 fttevilk primeren rabat. Cena xa oznanila za: I si ran K »J, strani K 16,— V« Hrani K 8 -, *f»»i K 4-VM strani K i—. •/„ straui K 1 — Pn večkratnem oinanilu posebno zm- V Ptuju v nedeljo dne 12. januarija 1902. m. letnik Pastirski list in - „Štajerc". Molčali smo. dokler smo molčati zaiti ogli. Vsakdo, kdor naš list bere, ve. da je *h list na prvi strani donašal večinoma gospodarske članke in da ni uikd^r spuščal rad v isilitiko z gg. duhovniki. Ker so pa gospodje, ki naš list sovražijo z-ačei« delati proti nam s tako grdimi sred-s.+ri, ueuioremo d rogače, ii to je tndi naša (i l.Tiiost, vsaj malo razkrinkati njihovo p<>- o dohaja toliko stvarnih dopisov iz kmeCkik rok, da bi »«vet strmel, ako bi «'ujanje. Ob enem pui povemo, da ua naše UitdniitT iz kmeik: jih ini priobčili. IV»raj gospodje duhovniki! Ne domiš-•iujte «i, da je nad spodnještajerskii kmet Resctar Fronc. tako malo razsoden. On se ne pnsti vladati več od tistih stanov ki so ga dozdaj le za tepca imeli, njegove dohodke pa z obema rokama grabili v svoj žep. Ne mislite, da bodete njega tako v verigah vklenjenega se nadalje držali, kakor se to godi na Kranjskem. Najmanj pa si ne mislite, ako | so Vam vsa draga sredstva že preslaba, da bodete njega, kar je grozno žalostno, ga prevarili z zlorabo naše svete krščanske vere iz prižnice iti v sporedniei! Prosimo ras, dokler ne bo prepozno, ne tirajte | s takim počenjanjem naše svete vere v nevarnost, ker odgovor zato. bodete dajali j — vi! Ali smo že res tako daleč prišli, ; da bode takim gospodom se potreba dostoj-| nosti od nešolanega kmeta očiti? V Dalje. • . 2 Zakaj je žabam groš dal. BaS se mora, da je bil Fronc imeniten Ribni-čan. Njegora rešeta sicer niso bila veliko vredna, pa imel je konja, ki ga je povzdigoval nad navadne re-šetaje. Tadi njegov konj ni bil karsibodi: bil je toi.o «oh, da bi ga smel brez smrtnega greha obirati >ak postni dan, makari tudi na veliki petek. S tem izdelanim kljosetom sta se vračala neko noč po slabi cesti s sejma. Žival je vlekla prazen voz, a Fronc je s težavo vlačil groznega mora. Obadva sta večkrat obtičala. Posebno proti vrhn se je izstradanemu konjiču prav slabo godilo. Po hudem pritiskanju sta vendar srečiio privlekla vštric neke velike mlake. Tam je živela truma žab. ki je ravno v istem času zagnala glasen: lega, rega, urh! lega, rega, urh! Teh čudnih klicov se je pa konjiček tako prestrašil, da je napel svoje zadnje moči in zbežal po rAsti iz nevarnega kraja. To je Fronca zelo razveselilo, urno je se?*! v žep, vzel iz mošnje grofi, ga vrgel v mlako ter dejal: „Tn imate žabe. ker 8te mi iz klanca, pomagale!" 3. Kaj je Fronco iz glave zrastlo. Fronc je bil napnhnjen človek. Zmiraj je hotel imeti drugačno obleko kakor njegovi tovariši. Neko j poletje je sklenil si kupiti slamnik, kakoršnega še ni j videl nobeden Ribničan. Šel je v neko veliko Ijub-( Ijansko trgovino in si dal pokazati vse klobuke. Po dolgem iskanju in premetavanju si je izbral najbolj pisanega z velikim fazanovim peresom. Pa tudi ta mu še ni bil čisto po volji. Dolgo časa se je ž njim sukal pred zrcalom (špegloni) in povrh vprašal, če inu dobro stoji. Komi je videl, koga ima pred seboj, zato je odvrnil: „Pa Se kako se vain sika! Kavno tako je videti, kakor bi vam vzrastel naravnost iz glave." Froncu se je ta pohvala zelo dopadla. Pa dolgo se je ni veselil. Orez par tednov sta se skregala z Grenkušovim Štefanom in on mu je zabrusil pod nos: „Kaj boš ti! Glej rajši, da ti kak osel tikve (buče) ne odgrizne, ker imaš v nji toliko slame, da ti je tvoj slamnik kar iz nje zrastel!" 4. Zakaj mu je pes poginil. Ko se je Fronc pred par leti vrnil s Koroškega, prinesel je s seboj zelo lepega psička, katerega je bojda kupil za deset goldinarjev. Ljudje so priznali, Današnja številka ima „Pastirski list44 kot prilogo! Gospodje! če mislite mogoče na ta način naš kmečki list uničiti, se nemalo motite. To sredstvo katerega ste se posebno zadnji čas popri¡ieli mnogi duhovuiki na Spodnjem Štajerskem, je poguba za — vas. Prezvišeni gospod knez in škof Lavan-tinski! Usojamo se Vas vljedno prašuti: Ali Vam je znano, kako je večina Vaših č. gg. duhovnikov zlorabljala zadnji „Pastirski list" avstrijskih škofov"? Ne, Prezvišeni, to Vam ni znano! zategadelj oglasiti se moramo mi in navedemo: Ko se je bral po vseh žnpnijah iz prižniee vernemu ljudstvu decembra 1. 1. gori omenjeni „Pastirski list," slišati je bilo med branjem po mnogih cerkvah večkrat besedo „Štajerc" in se na tak način izraževalo, kakor da je list „Štajerc prepovedan od škofijstva ter naši sveti veri sovražen list. Ljudstvo zdaj veriye, da je ta list prepovedan brati od škofijstva!! Zato bili smo primorani v današnji številki ves ta „Pastirski list" od besede do besede ponatisniti in ga ljudstvu prečitati pustiti da se ono (ljudstvo) samo prepriča, ali je to resnica ali ne. Da je na svetu res mnogo brezverskib in po-hujšljivih iislov je res, ali „Štajerc*4 med temi listi ni, in tudi ne bo, kajti odkar izhaja, ni prinesel niti enega članka proti veri ali sploh proti božjim čednostim. da je žival res vredna cel desetak, samo to se jim je čadDo zdelo, da bi bil toliko plačal. Bili so pa tudi hudobneži, ki so odkritosrčno rekli: „Fronc je to lepo ¿¿ene nekje ..poongaviu". No, naj bode, kakor hoče. Gola resnica pa je, da daleč na okrog ni bilo tako kiasnega psa. Zato pa tadi ni bil njegov gospod malo ponosen. Kadar je prišel s sejmov domu, vsakokrat mu je prinesel kaj dobrega. Pred par tedni je bil na sejmu v Pristavi. V bližnjem konzumu si je kupil klobaso, katero so mu v „Naš Dom" zaviii. Eno polovico je potem pojedel nam, drugo polovico pa je vtaknil v žep, da bi imel s čim Sultana (svojega psa) razveseliti. Blizo Ribnice dobila ga je buda nevihta in ga premočila do kože. Lahko je bi! tedaj slabe volje. In ko mu je doma priletel ljubljeni pes naproti, vrgel mu je čmerno zaviti kos klobase. Sultan seveda ni znal odvijati, ampak je vse skupaj po hrusta!. Pa komaj se je to zgodilo, že je začel letati semtertja in divjati tako, kakor gotovi ljudje, kadar dobijo v roke cele kupe „Fihposa". Postajalo mu je zmiraj slabši in čez tri dni izdihnil svoje pasje živ- i Ijenje. , Da bi pa č. duhovščina ljudstvo nad list zaradi politike prepovedovala pod kaznijo božjo in z »«podelitvijo svete odveze, to je greh in zloraba naše svete vere, kar se zna nad samimi gg. nhovniki prej ali slej silno maščevali Celo sveti ofe Leo XIII. so zvedeli o ton, vero uničujočem postopanju nekaterih duhovnikov, kateri ljudstvo ščuvajo proti drugače politično-mislečim in proti drugim narodom. l>a se bode našo kmečko ljudstvo samo prepričalo, kako lepo učijo naš sveti oče, papež, in kako malo jih uboga in vse drugače dela naša č. duhovščina, priobčili smo tudi danes papežovo pismo, pod naslovom: „Papež Leo XIII. o narodnostnem prepira." Ljubi kmet, sedaj vidiš, da ti ni prepovedano in ni greh ,.Štajerca* brati! Papež Leo XIII. o narodnostnem prepira. Klerikalni časnik „Vaterland" razglasil je dne 2. januarja t 1. papeževo pastirsko pismo za škofijstvo češko in moravsko. Iz nekega spremljevalnega pisma na knezo-škofa Skrbenskvga je razviditi, da je ol-muški knezoškof Kohn v preteklem mesecu marcu razpoložil pri papežu težkoče ki se Ljudje so mislili, da ga je kdo zastrupil. Prišel je živinozdravnik ter ga preiskoval. In glejte, kaj je našel! Tam, kjer se je .JFibposcv" papir prijel želodca, začel je ta gniti, kakor da bi se ga bila lotila prava črna knga. najhujša bolezen na zemlji in zato se je moral Sultan ločiti od tega sveta. Zaradi tega ne smemo Froncu zameriti, da je v stražanski jezi preklinjal ves svet, najbolj seveda „Fihpoea" in tiste, ki izdavajo tako hud strup. Prisegel je, da bode povsod kamor bo pnftel, svaril ljudi, naj ničesar v tako nevaren papir ne zavijajo in naj za božjo voljo ničesar ne vzamejo, kar bi bilo v njem zavitega. Moj pogovor s Fihposom. Vračal sem se z daljšega potovanja. Solnce je že zašlo za temno Pohoije in namesto njega je svetil zaspani mesec ter ljubeznjivo migljale žareče zvezde, kakor bi me gledali angeljci iz nebes. Od dolge in težke hoje utrujen, vsedel sem se na ksmen, da bi se malo odpočil. Ker sem imel čas, premišljeval sem o marsičem. vladikovinah pojavljajo vsled različnosti jezikov. Prosil je papeža naj bi vplival na složnost duhov. Na to se je papež odločil neko pismo razglasiti, kojega bistveni stavki se glasijo: Pri opetovanein opazovanja položaja Vaših škofij najdemo, kakor sedaj skoraj povsod, vse polno povoda za strah in skrb; vendar pristop« pri Vas se težilna okolnost, da med tem, ko je katoliška stvar sovražtvu in spletkam zunanjih sovražnikov izpostavljena, se še vedno drogi vzroki nahajajo, skoz katere se ona (katoliška stvar) v veliko nevarnost potegne- Izdatna podlaga za nesložnost pa je, zlasti na Češkem, napeljevati jo po jezikih, katerih se prebivalei po svojem rodn poslužujejo, kajti po naravi v.«ajeu je nagon, od pradedov podedovani jezik ¡¡ubiti in varovati. Za nas seveda stoji odlok trdno, se nas razsodbe teh za-devajočih prepirnih točk zdržati. Varstvo niaiernega jezika, gojeno v določenih mejah vsekakor ne zasluži nobene graje. Nas opominja dolžnost, marljivo skrbeti ker zaradi takšnih prepirljivostij se vera ne pospešuje. Toraj mi želimo in opominjamo živo da vsakemu od Vam škofom izročenih vernikov, ako tudi so isti različni po rodu in jeziku, vendar isto duševno sorodstvo ohranite, katero iz vkupnosti vere, iste Iz mojih mislij me je zbudilo hripavo petje nekega pijanca, ki je prišel po cesti in jecljaje tulil: »O-ja, ¿miraj vesea, veaeu, O-ja, dokler na «vet' bom živ : O-ja, zmiraj bom noče piu, O-ja, dokler bom iiv.« Naprej menda ni znal, kajti namesto vesele pesmi oglasili so se iz njegovih ust razni hudiči in strele. Ko se je meni približal, zapustila ga je slaba volja in začel je peti znano fantovsko : »Ljubica moja, kaj si strila. Da mi druzga ljubit grefl? Al' ue veš, kaj t'mi obljubila?—« Tu je zagledal meme, jenjal s petjem in se zadri: ,Kaj pa delaš tukaj? Pošteni ljudje greje zvečer spat!" Jaz mu nato mirno povem, da sem truden postni k in malo počivam. Ker so ga noge težko nosile, spustil se je poleg •ene v rosno travo. Tedaj sem ga dobro pogledal n spoznal v njem samega „Fihposa". To me je zelo razveselilo. Znano vam je, da Molžni otroci in pijani ljudje zmiraj resnico govo-ijo, in zato sem upal, od njega kaj imenitnega vedeti. božje službe in istih milostnih sredstev izvira. Ne vjema se z duhovniško službo; se v take prepirljivosti vtikati. V krajih v katerih prebivajo ljudje različnih jezikov, povzročajo taki prepiri mogoče jezo in sovraštvo ene ali druge stranke za seboi, ako se duhovniki započetka vsakega prepira ne izognejo, ne more resnično v opravljanju njihove svete službe nič nevarnejšega biti. Zatorej Vi prečastiti bratje, skrbite marljivo, da se bodejo gojenei v senieirisJSh zgodaj odkritosrčno ljubili in izrodek strastnega razvnetja krepko zatajevali, kajti ako vsaj za duhovski stan poklicani nerno-rejo vsi enega jezika biti, tako bodejo naj enega srca in ene duše. Vojna v Južni Afriki. Burom godi se zopet bolje. Nabili so angleže na sam sveti večer prav pošteno in Angleži so izgubili baje 240 rajenih in mrtvih, 390 jih je bilo ujetih, dalje bo izgubili 3 topove, 67 vozov s streljivom, 116 vozov z živili in 2000 pušk. Dewet je Angleže presenetil kakor blisk z jasnega neba. Buri so prilezli bosi po polnoči na vrh hriba, na katerem so bili Angleži in so pobili straže brez najmanjšega hrupa. Ob 2. zjutraj je bilo vse angleško taborišče zajeto ; boj je trajal le pol ure, in Angleži so bili premagani docela. General Kundle je slišal streljanje ter j« poslal pomoč, a dospela je prekasno. Rundle je sam komaj ušel. Zato pa je dokaj veijetno, da je prišel h Kru- Hitro sem ga ogovoril: „Vi ste gotovo kakega dobrega prijatelja obiskali.* On mi robato odvrne: „Kaj, vraga sem obiskal! V Slovenske gorice setu sel izganjat tistega ptujskega „Štajerca11, veste tistega „Štajerca", ki nam če vse kmete spuntati. Pa ker se me ni hotel nič bati, sem ga cel teden le pil. V kaplanijah smo ga žajfali ko žolne. Saj ga tudi lahko dajo, ker ga dobijo zastonj. Dobro kapljico sem nadel v vseh farovžih. a tudi cekmeštri imajo zelo dobro vino. Le naj ga imajo, zato so jih za cekmeštre izbrali! Jutri bo pa zopet veselo tam pri Sv. Lovrencu, kjer bodemo imeli ljudski shod." Na te besede sem mu rekel: ,, Tedaj ste pa vi imeniten mož. Govoriti pa znate kakor najboljši doktor ali najstarejši misijonar. Vi bi bili najbolj pripravni, da bi vas spomladi za poslanca izvolili. Že na licu se vam pozna,da bi za kmete stokrat več storili kakor vsi naši sedanji poslanci." Zadel sem pravo struno, kajti Fihpos se je ponosno zravnal, mi podal roko v znamenje, da sva prijatelja, in mi potem odkritosrčno pravil ter se zaklinjal, kako skrbno bi nas zastopal v Gradcu. Da bi sebe malo bolj povzdignil, začel je neus- gerja tajen sel angleške vlade pogajat se radi mira. Kriiger je nato vprašal barske generale za mirovne pogoje, a ti so odgovorili, da odlože orožje le tedaj, ¿a se jim zajamči svoboda in neodvisnost republik. Vendar se delajo angleški listi Se vedno upa- in zma-gepolne ter trdijo, da bo vojna pred kronanjem kralja Edoarda že končana ali pa omejena le na mal kos barskega ozemlja. Kitcheneijevo zadnje poročilo je Londence hudo po trlo. Ze davno so mislili, da so Bori v Oranja že docela poraženi in prepodeni ter da je vojna v Oranju že konèana. I)e\vetovi uspehi pa so dokazali, da to ni resnica. V tretjem letu vojne so bili Angleži '*rav na svojem ozemlju opetovano občutno poraženi Sedaj kriče londonski listi, naj 6e poôljejo nove Jote » Južko Afriko. Angleški agentje so nabrali že nekaj italijanskih delavcev, vagabundov, potepuhov in raznih lenuhov ter jih takoj odposlali Kitchenerju. Bure, katere imenujejo Angleži „bandite", nej toraj pobijejo lenuški vagabundi! Angleži vzamejo vec kar je le dobiti, napol otroke in stare pohabljence. Vendar tudi danes angleška vojska ne presega Števila 200.000, kajti vsled izgub na bojiščih in epidemij, se vzdržnje vzlic vedno novim četam višina števila neizpremenjeno. Ali te izgube ao velikanske, če s* pomisli, da stoji nasproti le okoli 15.000 Burov. Stroékov je bilo za Anglijo doslej 5 milijard kron. A izgube na ljudeh in na denarju bodo naraščale, kajti Buri o miru nočejo slišati ničesar, pač pa sc zopet živejše gibljejo na vseh koncih in krajih. Tudi v poslednjih dneh je bilo več neznatnih bojev, ki dokazujejo, da so Buri vedno enako pogumni in spretni v naskoku in — umikanju. Iyord Kitchener hoče zoget izpremeniti svojo taktiko ter si je napravil nove operacijske načrte. Izpre- miljeno udrihati po vseh naših politikih — in teh je povsod dosti — ter rekel: „Naši ljudski oeiečevalci in njihovi priganjači imajo kmete tako radi ko uš kožuh : dokler se da iz njega piti kaj krvi, so njegovi prijatelji; kadar pa postane suh in krastav in kadar ne davlje več toplote, pa ga zapustijo. Prosim, povejte mi no, kaj so s svojimi dolgimi jeziki vsi skupaj že dobrega storili? Nič, čisto nič! Prej se še za kmeta zmenili niso. Še le zdaj, ko jim je začel „Štajerc" levite brati, so se jeli malo gibati." „Pa zelo lepo skrbijo, da vera ne peša," mu jaz povem. „Fihpos4* ine prav debelo pogleda in reče: „Vi pač veste koliko jim je mar za pravo vero! Kdor jim da dobiček in jih lepo uboga, jc „katoliški" mož, če je tudi oderuh, goljuf, vlačugar in prepirljive«. Glavno je, da z njimi drži, vse drugo je postranska stvar. A ko bi jim bilo res kaj za vero, bi v cerkvi ne uganjali politike, arnpak bi rajši učili ljudi kaj je prav, kaj pa ne. (.'e bi se bilo to zmiraj zgodilo, bi letos ne bilo treba v Mariboru kar pol regimenta morilcev in drugih zverin v človeški podobi obsoditi na smrt. 0 veri le zato zmiraj kričijo, da bi jim pobožni ljudje prehitro hrbta ne pokazali." „Kes videl je, da so mu topničarji le v zapreko, kajti čete se radi topov ne morejo dovolj naglo gibati, zlasti pa se ne morejo dosti naglo amikati. Samo topovi so baje krivi, da Buri tolikokrat angleške čete presenetijo in zajamejo. Ravnokar pa se je zvedelo, da razni angleški podjetniki preskrbujejo Bure z orožjem in manicijo. Nastanjeni so bili ti Hferantje v Lanrenzo Marquezu, od koder jih je portugalski guverner sedaj na za h te vanje angleške vlade iztiral. Razno stvari. VIesrt&L Dne 28. december zvečer je v Banovcih zgorela hiša g. Alojza Lah-a. Razna gasilna društva so ogenj hitro omejila, a pri gašenju se je zgodila grozna nesreča, namreč, podrl se je dimnik ter je enega smrtno ranil, ker mu je obe nogi potrl in tudi po drugih delih telesa zelo obtolkel; dragemu je stri nogo in tretjemu roko. Še več oseb je bilo več ali manj ranjenih. Kdo je ogenj povzročil. Se se prav neve. Iz Janfiberga pri Radeacft. Dragi slovenski kmet? Če potuješ cxl nemške do hrveUk« meje in se tu in tam med potjo v kateri gostilni za vsakdajno potrebo malo odpočiješ, slišiš veliko o sedajnem razburjenem času; jeden govori o svojem zvestem in kmetu priljubljenem „Štajerca", a drugi razklada in priter-juje mariborski klerikalizem posebno tega mladega novorojenca. Ako pa prevdarié po tvoji zdravi pameti, sprevidel bode«, da tebi od dneva do dneva tevščiaa in sovraštvo le od tebi nasprotnega klerikalizma raste. Ako pa še kje kak miroljuben gospodar stanuje, pa še tistega hočejo z vso silo zadušiti. Ne zahtevam, da bi moral ravno vse meni veijeti samo jaz ti stavim pred oči, kaj 6e je že pred 1868 leti godilo; niso vaši ljudje posebno verni, zato so pa bolj narodni." mu zopet nastavim. On se jezno obregne: „Vraga zelenega so narodni! Ja. z jezikom so narodni in pa zato, da jim kaj nese. Ker bolj ko duhovnik kriči: ljudje božji, bodimo narodni, prej postane poslanec ali dobro zaslužen župnik; in bolj ko se klati odvetnik po shodih in farba ljudi, tem več tožnih grošev leti k njemu, a tem manj k njegovemu tovarišu, kateri mirno in pošteno živi. Verjemite mi, da bi bil marsikateri hud narodnjak že jatri rad trd Nemec, če bi videl, da bi tako več dobička imel." Na to mu pa rečem: „So pa zelo pravični in resnicoljubni, ker zmiraj pravijo „Štajerca", da laže.* Spet je bil ogenj v strehi. Jezno mi je odgovoril: „Vidi se vam, da jih premalo poznate! Narodni in verrii so še vsaj z jezikom, resnice in pravice pa še nit» ž njim ne ljubijo. Le pomislite, kolikokrat sta že bila „Slovenski Gospodar" in njegova nemška sestra „Sfidsteirische" zaprta, ker sta čez poštene ljudi grdo lagala in koliko ričeta še bosta pojedla, ker sta kradla nedolžnim Čast in poštenje. Znate, jaz sem pa čisto drugačen in bi zato bil sposoben za poslanca, kakor ste poprej povedali." tedaj premisli, dragi mi bralec, in te vprašam: Kdo je bil najhujši sovražnik Kristusov? Kdo ga je izdal? Kdo je najbolj vpil: Smrti je vreden, križan naj bo . . .? potem pa premisli kaj je zakrivil On, da so tako strašansko ž njim ravnali. Pošten kristjan ne bode za gotovo kriyice našel nad njim ali gotovo križali ga so. On pa ni prišel na svet, da bi nam očital in našteval hudobije in pregrehe katere zakrivimo na tem sveto, ampak on je prišel, da bi nas v verskih resnicah podučil in tudi svojim namestnikom ljubezen in milost podelil in ukazal: idite in učite vse narode po vseh krajih sveta, pa vendar zavoljo svoje ljubezni je mogel najstrašnejšo smrt prestati. Ja, dragi moj, kaj pa je storil naš slovenski _Stajercu, da ga tako strašno preganjajo. Je-li morebiti kaj takšnega storil, da ga tudi na sinrt obsodijo? A to se jim ne more nikoli posrečiti. On ima le namen kmetsksmu stanu v vseh rečeh pomagati in poučevati. On si prizadeva, da bi se ljudstvo zjedinilo in ljubilo, ne pa tako kakor dosedaj, posebno pri volitvah v deželno in državno poelanstvo. On ima namen, da bi si kmetska stranka med seboj izbirala deželne iu državne poslance, ne pa visoko učene gospode, kateri le za svoj stan skrbijo. Kmetski stan podlaga vseh' stanov, pa popolnoma iz mislij pustijo. Zdaj so deželne volitve pred durmi. Dragi mi siromašni trpin, odpri vendar enkrat tvoje oči in si izvoli iz svoje sredine kandidata, kateri bode svoj lastni stau gotovo bolj čisto zastopal, kakor kak gospod. Ne pustite se vloviti od svojih sladkih nasprotnikov. /kidajte naravnost svoje glasove zavednemu kmetu. Voščim vam vsem „Štajerčevini" naročnikom, da bi v sedajnem novem letu. vsi zdravi in veseli, z veseljem »Štajerca" v roke sprejeli, ter od koma do kraja prešteli. Žingovič. Tu mu posežem v besedo, rekoč: „Nič nisi boljši! Ravno takšen hinavec in lump si kakor tvoja žlahta?" Kakor bi ga bil piknil gad, tako hitro se je pobral s tal in začudeno vprašal: „Kaj, kdo pa si ti? ali me poznaš?44 Tudi jaz sem vstal in odgovoril: „Prav dobro te poznam. ti zviti lisjak. Če pa hočeš vedeti, kdo sem, poglej me dobro in videl bodeš. da sem „Štajerc", katerega ti preganjaš!'4 Te besede ho ga tako spekle. da je hotel skočiti v mene. Gotovo bi me ubil, — a zbal se je mojih trdih kmetskih pestij. Ker je videl, da s silo nič ne opravi, začel me je z lepim pregovarjati naj bodem tiho in naj pustim njega in njegove prijatelje pri miru. Kot poštenjak mu tega nisem mogel obljubiti. Zato se je zaklel in krvavo pridušil, da me bode povsod in zmiraj preganjal in obrekoval. Nisem ga hotel »,eč poslušati in sem rajši šel dalje. Stojo grožnjo „Fihpos44 pridno izpolnuje. Toda mene to nič ne moti, ampak korojžno bičam vse lažnjivce in hinavce ter zagovarjam in poduči^em vso ljudi. Vaš neustrašeni „Štajerc". Kdaj se neraje plačati davld? Deželno finančno ravnateljstvo v Gradcu nas je naprosilo natisnil sledeče: Zemljiški, hišno-razredni, hišno-najemniški in pedostotni najemninski davek od hiš, ki so davka proste, se mora plačati prvi obrok za prvega četrt-leta do 31. jan., drugi obrok do 28. febr., tretji obrok po 31. marca. Pridobitni davek je treba plačati svoto za prvega četrtleta dne 1. jan. Ako se davki ne plačajo štirioajst dni po zgoraj navedenem času, potem se pri davkih, ki znašajo 100 K ali več, plača zamudna kazen od vsakih 100 K in za vsaki dan 1.3 h. Če se v štirih tednih po zgoraj navedenih obrokih ne plača, se zaostali davkoplačevalec zarubi. Oddaja gozdnih drevesc. V svrho pogozdovanja oddajajo se od državnega gozdnega vrta v Celju eden milijon različne vrste iglastih drevesc po naslednih cenah: 1000 komadov 3letnih smrek 4 K, 1000 komadov 2letaih mecesnov 4 K, 1000 komadov 21etnih belih borov 3 K, 1000 komadov v '¿letnih črnih borov 3 K. Prijave za dobavo gozdnih drevesc sprejemata c. kr. okrajno gozdarsko nadzorstvo v Celju, c. kr. deželno gozdarsko nadzorstvo v Gradcu in sicer za pomladno pogozdovanje do 31. januarija. za jesensko pogozdovanje do 15. septembra vsakega leta. Neimo-vitim gozdnim lastnikom oddajajo se gozdna drevesc« brezplačno, t. j. povrniti se morajo le stroški za iz-kapanje. zavitek in prevožnjo. Na kolka prostih prošnjah neimovitih lastnikov mora občinski urad izrečno potrditi njih neimovitost. Natanko naj se napovedo število in vrata zahtevanih drevesc, naslov prošnjika, (pošta ali selez. postaja, kamor se naj drevesca pošljejo). Iz Ptujske Gere primorani smo občani našega č. gosp. župnika javno (če bo kaj zdalo!) vprašati: Ali ste se Vi v semenišču nas župijane s prižnice samo obrekovati, se nam s tožbami groziti in politi-kovati učili? Ali je Vaš poklic, nas župljane, v gospodarskem ozira popolnoma uničiti, kar se kaže, ker že zdaj toliko agitirate za občinske volitve. Nam se zdi, da bi Vi še eno hišo ali celo par tisoč potrebovali, da bi ložje Vam nadležne eksekutorje, ki Vas mnogokrat obiskujejo, zadovoljili. Povemo Vam naprej, da s te moke ne bode kruha, da mi ne bomo šli na Vaše limanice in da bodemo, ako ne bodete mirovali in le za božjo čast in naše zveličanje skrbeli, ob priložnosti še vse kaj d razega povedali, kar Vam gotovo ne bo ljubo. Vaša posnemanja vredna (?) dejanja so nam znana. Vedeti morate dobro, da Vas skoraj cela župnija ne mara. Mi bodemo, ker to je naša stvar, pravične, krščanske, miroljubne in neustrašene može v odbor, volili kateri se bodejo vsakemu krivičnemu pritisku, in naj ta pride od katerekoli strani, odločno vprli ter ne pustili našo itak ne bogato občino izsesavati. Iz Stoperc pri Rogatol. Dragi „ŠtajercM Ne samo v Afriki razsaja ljuti boj, tudi tukaj v Stoper-cah se je pričela grozna vojska in sicer proti tvojim naročnikom. Strelivo, katerega rabijo naši sovražniki ni navaden smodnik, temveč strašne grožnje, da se marsikateremu, ki jih mora po nedolžnem poslušati, ježijo lasje in utrinjajo zvezde vsled zaušnic, katere se nam po ovinkih delijo. Celo rtovnim kikljam se ne prizanaša. Toda mi se tega ne ustrašimo. Zvesti ti ostanemo slej kakor prej. Živijo „Štajerc*! Vkljnb temo pa svojih nasprotnikov vendar ne sovražimo, ker so nam dokazali, da te s tolikim zanimanjem čitajo kakor mi. Najbrž postanejo v kratkem sami naročniki „Štajerca", da jim ne bode treba izposojati si ga. V dokaz naše ljubezni jih prosimo, naj se ne jezijo prehndo nad nami. Kako lahko bi jim počil žolč ali bi se jih zlatica lotila. Življenje je itak grenko — čem o si ga greniti po nepotrebnem! Nepotrebn Pa i® njihov srd, ker ne bodo dosegli nobenega uspeha. — Se nekaj v pojasnilo dopisniku „Slov. Gospodarja": Daleč si se zmotil, ko pisariš, da si videl dopisnika „Štajerca* privandrati. Na ube ti eden izmed nas pove, da ga nisi nikdar videl privandrati in ga tudi nikdar ne bodeš videl izvandrati. On je in ostane pristen Stoperčan. „Štajerčev" naročnik. rZnat' se mora". „Znat se mora", rekel je tisti Kranjc, ki je s svedrom kravo klal. „Znat' se mora", pošepetal je nek ropar svojemu prijatelju na uho, ko mu je kazal naropani denar. „Znat' se mora", mislil si je tudi nek naš ljubeznjivi prijatelj, ko je zbiral za pno letošnjo številko „Našega Doma" strup proti „Štajercu". Ker ni mogel proti njemu nič resničnega napisati, začel je prav po ciganske, ali bolje rečeno: prav po satansko lagati in zavijati besede, katere je čital. Kdor ne verjame, pa naj vzame zadnji ,.Naš Dom" v roke. Dobro vemo, da se mu bod* potem studilo pred temi pobeljenimi grobovi. Zelo ga boli in jezi, da se „Štajerc" ne pusti oblajati in brcati, kakor si nekateri hudobneži želijo. Dosti dolgo časa je potrpel in mirno prenašal mnogoštevilne laži in obrekovanja, zdaj pa je jel malo plačevati. I je malo jih je hotel pošegetati, da b: jim pokazal kako lahko jim da po prstih, najhujšo „žavbo" pa shranjuje za boljše čase. Poslušajte, kaj pišejo „Šta-jerčevi" sovražniki, ki imajo vendar vero večkrat na jeziku kot jud denar! Že Bog ve kolikokrat zavoljo laži fn obrekovanja zaprti „Slov. Gospodar" ni mogel zatajiti svoje najimenitnejše lastnosti, namreč lažnji-vosti, kajti pisal je o Božiču, da ščuva (šunta) „Štajerc" kmeta nad kmeta. Ljubi bralec! Povej odkritosrčno, če si že kedaj v našem listu bral le besedico, s katero se ščuva kmet nad kmeta. Za vse gradove sveta bi kaj tacega ne mogel dokazati. Zdaj pa vidiš s kakšnimi gadi ima „Štajerc" opraviti. — Za očetom je korajžno pricopotal njegov sinček. Najprej nas je zmerjal, ker smo prosili nekatere dolžne naročnike, naj nam pošljejo denar. Ali je to kaj hudega? Seveda „Našemu Domu" ni treba prositi, saj ima več sto sitnih eksekutorjev. — Potem mu ni prav, ker smo pohvalili naše kmete, da so najzvestejši sinovi Kristusove cerkve. Vemo, da ga to hudo peče, pa pomagati mu ne moremo. Tudi nam bi bilo zelo ljubo, če bi mogli pisati, da so tudi on in njegovi tovariši v resnici pravi kristjani, ki zvesto izpolnjujejo božje nauke, ne pa jih samo oskrunjajo s svojimi umazanimi jeziki in h svojo hinavščino. Tudi ga jeza lomi, da mn je nek pristaš pokazal hrbet ter zložil za „Štajerca" pesem „Pred pol letom sem bil še tak*. — Pri pridigi je rekel nedavno nek misijonar, boteč vspodbuditi svoje poslušalce, da gospodar pekla prav pošteno namaže vsakega rogača, kateremu je ušla kakšna duša. Zato mislim, da je v Mariboru palica pela, ko je oče bral tisto pesem v „Štajercu". Za pokoro se je moral potem sin nad pri prosti m pesnikom grdo obregniti. — Tu se pa še lahko vpraša, če je lepo, ako se študiran človek, ki se je večinoma na kmetske stroške očil, zdaj pa kmetu posmehuje, ker ne zna tako gladko pisati kakor on. Popolnoma ciganska je njegova trditev, da smo slovenske deklice zasramovali. Zasramoval jih je pač „Fihpos" sam, ker prišteva med poštena in pridna dekleta tudi tiste svoje klepetulje, ki nimajo drnzega dela kakor regljati nad „Štajercem*. Kdor pridno bere naš list in včasih tudi „Naš Dom", bode lahko prisegel, da smo le one nekdanje device pod nos podrezali, katere nas pri mini ne pustijo, ne pa vse tiste, ki sploh prebirajo „Naš Dom", saj ga večkrat čita tudi mnogo vrlih deklet, katere nas ne obreku-jejo, a tudi takšne ga vzamejo tuintam v roke, katere so odločno za „Štajerca". Fej lažnjivec* — Da ni lepo, če smrdijo naše obrekovaike od same lenobe in od laži. da se do nebes kadi. bi ne bilo treba še posebej v listu vprašati, to bi ti bil povedal v Mariboru prvi pameten in pošten človek, kterega si srečal na cesti — Krono nesramnosti pa si je postavil „Fihpos" na glavo s tem, da je pravil, da bi postali kmeti »biti difjaki, ako bi iz „Štajerca" zajemali svojo modrost. G!ej ga spaka' „Štajerca" so pravi prijatelji ljudstva samo zato ustanovili, da bi kmetom odpiral oči m da bi jim s poukom pripomogel do boljših časov, zdaj pa se še najde kdo, ki more nasprotno trditi. Jezus je rekel svojim učencem, da morajo ljudi sjxwnavati po njihovih delih. Kakšnih je mnogo izmed tistih, katere zalaga ..Domov" oče že 36 let z dušno hrano, kažejo nam najbolj naše sodnije. Zelo žalostno, pa popolnoma resnično je, da se nikjer v celem našem cesarstvu ne prigodi toliko zverinskih zločinov, kakor ravno v onih krajih, kjer je naš obrekovalec ali pa kak njegov bližnji sorodnik najbolj doma. Zato bi ti lahko zaklicali: „Sram te bodi!", pa tega ne storimo, ker smo prepričani, da še niti ne veš, kaj je sramežljivost. Amen! Resnici na ljub«. Gospod Franc Marinič. gostilničar iz Radoslavec pri Mali Nedelji nam je poslal sledeči popravek: V vašem cenjenem listu „Štajercu" štv. 24 sporočal je nek dopisnik o lovu, ki se je vršil 29. oktobra I. 1. v Radoslavnih ter se malo po-norčevai o lovcih in njihovej židani volji. Gospodo dopisniku bodi povedano, da res nismo imeli vzroka pri odhodu se kislo držati in tudi nismo bili tako židane volje, da bi bilo to komu in tudi ne onemu dopisniku škodovalo. Tudi ni prav rečeno, da bi se bila midva s Klemenčičem kakšnih 40 stopinj narazen postavili, kajti vsak lovec ve, da se v tako malo razdaljo lovci ne postavljajo na svoja stališča. — Resnično pa bilo je tako: Midva p Klemenčičem stala sva v razdalji dobrih 120 stopinj in pribežijočega zajca zadel sem s prvim, kakor z drugim strelom ter ga tako močno poškodoval da bi ga lahko dobil, da se ni zgodila nesreča, katere pa nisem bil kriv jaz niti Klemenčič, marveč nesrečno naklade, kakoršno se je že lovcem višjih krogov pripetilo pri največji pazljivosti. Ako bi bil jaz kriv te nesreče iz nepazljivosti, bil bi gotovo pri tukajšnji sodniji zato kaznovan, katera pa me je oprostila. — Fr. Marinič. Iz Lukavec aa Murske« polju. Dragi junak .Stajerc'! Tudi v naši občini si se močno razširil in že sedaj prideš k nam v večjem številu kakor vsi drugi časniki skopaj. Mnogo se učimo od tebe lepega, zanimivega in koristnega, zato nam ne bo zameril nikdo, ako prineseš večkrat kaj novega iz Lukavec. Prijatelji „Štajerca"! Danes bomo pustili druge stvari pri miru in bomo samo povedali, kako se je jezil letos naš gospod obč. predstojnik, kteri je sedel 6 let na obč. prestolu in imel največje veselje ko je nosil vročilnice advokatov po občini in kani, koliko je ta ali oni advokatu dolžen. No, gospodine predstojnik Vaupotič, le nikari nam ne zamerite, če smo Vas sedaj iz obč. odbora pihnili. Ker je Vaš žolč tudi pečenega grosa vreden, in se n njega bojimo, svetujemo Vam najprej, da pustite ono pot, ki pelje v Ljutomer pri miru in jame ktere ste skopali, naj se zravnajo ker to je glavna pot, po kateri hodi tisoče Jjudij in se zna komu pripetiti nesreča. Vidite, mogoče te tudi Vaši zakonski polovici nesreča zgodi, ko bi po noči šla iz goric in ako pade v graben, bo-dete jo le z veliko težavo iz nje potegnili in mi bi bili primorani Vas pri c. kr. glavarstvu tožiti zaradi poškodovanega pota. — Lukovški občani. Iz itflffjftftfll odbor*. Z ozirom na dobre uspehe, kateri so se z sejanjem travnega semena po metodi gosp. dr. Theodora pl. Weinzierla, dosegli, namerava deželni odbor, ravno »ako kakor v poprešnjih letih kmetovalcem na Štajerskem priložnost podati, svojo potrebščino na dobrem in kaljivem travnen semenu ¿a leto 1902 v potu skupne naročbe za primerno nizko ceno pridobiti. Več se razvidi v inseratnem predelku v oznanilu štajerskega deželnega odbora. Vtem nalim cenjeni* naročnikom in dopisovalcem prisrčna hvala za stotere nam poslane novoletne čestitke. Ljubi Bog ohrani Vas še mnogo, mnogo let zdrave, vesele in zadovoljne ter kmečkemu stanu vedno zveste. — Prejeli smo posebno zadnji čas cele kupe dopiu>v, a nismo jih mogli priobčiti. Kolikor bo mogoče, storili bomo to v poznejših številkah. — Na mnogobrojne želje naših kmetov, da bi »Stajerc« že skoraj tednik postal, odgovarjamo, da bo-demo to uvaževali in delali na to, da se vam ta želja tudi izpolni. Ob tej priliki obljubimo Vam sveto, da se bodemo tudi v tem novem letu in dalje potegovali za Vašo korist z vsemi silami. Kmetje! le tako neustrašeno naprej kot v preteklem letu; pretrgajte verige v katere ste nekateri še vkovani jn napočiti more dan Vaše zmage! 12 Sv. Ilja pri Slovenjemgradci. Krajni šolski svet tnkajšne trirazredne šole je kupil lepo šolsko zastavo za 182 K, katere so darovali sledeči p. n. prijatelji in dobrotniki tukajšne šolske mladine, namreč: gosp. Arthur Berger, graščak na Dunaji 30 K, Georg Ruschnigg, lesotržec 20 K, okrajna posojilnica v Slovenjemgradci 20 K, občina sv. Ilj 20 K, občina Misiinje 10 K, Leop. Ilofer, ekonom 10 K, č. g. Paul Rath, župnik 5 K, A. Stroinigg. oskrbnik v Mislinju 5 K, R. Jaklin, poštar 5 K, J. L. Pfeiffer na Dunaji 5 K, N. Roth, žagui uradnik 5 K, Franc Rozman, učitelj 4 K, Oachlagg, trgovec 3 K, W. Wieneri, gozdar 3 K, Lichtenstein, žagni uradnik 3 K, S. Lowi, žagni uradnik 3 K, č. g. Martin Lenart, kaplan 2 K, gospodična M. Graschitz. učiteljica 2 K, C. Hynck, železnični uradnik 2 K, Jasch uradnik na Mislenji 2 K, Franc Rauter jun. 2 K. Anton Stimniker, posestnik 2 K, Johan Schmid-hafer, posestnik 2 K, Leop. Prevolnik, posestnik 2 K, Franc Potočnik, župan 2 K, Schachter, uradnik 2 K, Val. Čas, posestnik 2 K, Fried. Streicher, posetnik 1 K, Jakob Privaini. privat 1 K, Martin Jurko, 1 K, Kari Iršič 1 K, J. Kreinz, c. kr. stražomojster 1 K, M. Karničnik, c. kr. žandarm 1 K, Mottoh. trgovski pomočnik 1 K, Medved, kmet 1 K. Joh. Čas, veleposestnik in lesotržec 1 K. Tisniker, kmet 1 K, Joh Motvoc 1 K, Anton Legath 1 K. Vsem prisrčna zahvala. — Krajni šolski svet, sv. ilj, 20. decembra 1901. Leop Hofer. načelnik. ČreiajevskftaNi župniki v premislek. Dobivamo od več strani neprenehoma poročila, da napada črešnjevski župnik Janez Sušnik neprenehoma .Štajerca11 iz prižnice, spovednice in pri wiki priložnosti, češ, da je .Štajerc' pohujšljiv: sveti veri nevaren, duhovščini sovražen list. .Stajerc' se je izrekel, da nikogar ne bo brez vzroka napadal, pač pa se zoper napade branil. G. župnik Janez Sušnik! Dovolj znano je. da ste v višji meri denaija lakomni. .Stajerc* si upa Vam staviti 5000 kron ako mu dokažete le eden članek, kteri bi bil zoper sveto vero, veri nevaren ali pohujšljiv. Vidite g. župnik, tukaj zaslužite na lahkem denar — in ni Vam treba pri ubogih faranah po njem hrepeneti. Ako ne prinesete omenjenega dokaza, prinesel bode „Štajerc' in sicer brezplačno jasne dokaze, da ravno Vaše postopanje in ravnanje se s sveto vero nikakor ne strinja, ter je tudi po-hujšljivo. .Štajerc' ima toliko starega in novejšega materiala, da bodete strmeli Vi in ljudstvo in če se še tako v Vaši čistosti in nedolžnosti hlinite in zvijate. G. župnik, dajte odgovor ali pa mirujte. .Stajerc' Vas opozori. Ako stopi .Stajerc' v brambo, ne kričite potem, da sovraži in napada .Stajerc" duhovščino, saj Vam — kdor Vas pozna — tako ne verjame. .Štajerc' je bil in bode ostal veren, poučni v, pravici in resnici, kakor tudi častiti duhovščini prijazen list. Uredništvo. iz Ljutomera. V Slamnjaku blizu Ljutomera zgodila se je dne 18. decembra pretočenega leta grozna nesreča. Domači najstarji sin, Martin Semenič, živel je že dalje časa v vednem sovraštvu s svojo mateijo. Bila je že nekaj let sem vdova, potrpela je zatorej večkrat, čeravno ji je njen sin silno veliko žalosti povzroče val. Ali vendar je nevolja prikipela do vrhunca. H — Ni ina dovolila, da bi vse denarje s tovariši zapravil. V sredo večer ¿8. decembra m. 1. se je s svojo materjo prav močno spri in jo s stolom zelo poškodoval. Njegov mali brat in sestre pobegnili so v temno noč. On pa še je nekaj rogovilil, a naenkrat vstane in odide. Ko si prosi prenočišča v bližnjem trgu v gostilni g. Vaupotiča, je vse kričalo: ,Gori, gori, v Slamjaku gori". Gostje so mn pravili: „Idi domu. ker v tvojem k rain gori6 ; m» pa se je zare-žal „Naj gori k vragu*. Drago jutro se je sam podal k sodniji in tam izpovedal, da je sam vse nesreče kriv. Zgorelo je vse poslopje. Živina je vpila v temni noči na pomoč. Usmiljeni soee