fvetiga mladenzlia. /t V saloshbi in na prodaj pri J. Grioiitiiii. / w&. i- Cj:^ ' Pri J. GriOIltilli , bukvarju v Ljubljani, fo fledezhe bukve na prodaj : Napeljevanje vefolno ali veliko fpoved opravljati. V Ljubljani 1844, vesane 12 kr. Mefingafti krish in popifovanje Paleftine. V Gorizi, vesane 8 kr. Hvala boshja, ali navod, kako naj mlad kriftjan Boga vfakdan zhalti in hvali. Molitne bukvize sa mladolt. Drugi natif. V Ljubljani, 1845. Vesane 12 kr. 4 Sveta Filumena, deviza in muzheniza, s molitvami k tej fvetnizi. V Ljubljani, 1845. Vesane 12 kr. Bukvize polne molitev in lepih naukov. Poleg nemfh- kiga od P. Egidia Jaisa. V Ljubljani, 1845. Vesane 30 kr. Erasem is Jame. Poveft is petnajftiga ftoletja. Po¬ leg verjetnih pifem fpifal F. hlalavafhizh. S eno podob- fhino. V Ljubljani, 1845. Vesane 12 kr. Molitev sa ohranjenje nedolshnofti pred podobo pre- fvele devize Marije, in dve befedi fvarijozlie ljubesni is Je- sufovih uit, kerflianfki mladofti. Drugi natif. V Ljubljani 1840. Lepa molitev, klera fe mladofti obojiga fpola priporozlia. Velja 3 kr. Dvanajft fkup jih velja le 30 kr. Jesuf moje shelje. Katoljfhke molitne bukve s nau¬ ki in napeljevanjem k poboshnimu shivljenju. Poleg nemfhki- ga od zhafdtljiviga gofpoda Alojsia Schlora, doktorja f. pifina. V Ljubljani, 1846. Vesane 40 kr. t Sveti krish. Molitne bukve, v kterih najdefh to- lashbe v brilkoltih, krepkolt v krisliih in leshavali, hrambo v fkufbnjavah i. t. d. Od Joshefa S ab u ko vf h k a. V Mar- purgu. Terdo vesane 36 kr., v ufnju 54 kr., s slalo obreso I gold. 20 kr. —raa^gMHlOO«- *ss»— > fvetigra mladenzlia ALOJSIA GONZAGA. -- Poleg verjetnih pifem sdelal in otrokam kakor tudi odrafhenim v premifhljevanje in pofnemanje fpifal v nemfkkim zliaftitlj ivt gofpod iajniofliter WmAmm ADAM MSSSMm* V LJUBLJANI'. 1810. V saloshbi in na prodaj pri Janesu OioUtiiii, bukvarji. V natif teh bukev fo miloftljivi Firfht Gofpod Gofpod JJLOJS? Ljubljanfki fhkof, dovolili 27. Profenza 1846. Shivljenje S veti ga mladenzha U w o d« Jjepfhiga isgleda vfih zhednoft sa pofnemanje mla¬ do Iti ni, kakor je shivljenje fvetiga ALOJSIA GONZAGA. V nobenim is med vfih fvetmkov, kterih fpominj zerkev obhaja, morebiti ni toliko popolnomoft, she v pervi mladofti sdrushenih, kakor v tem angelfkim mladenzhi. Ref je, de fe v shivljenji marternikov nar bolj popolnama laftnofti fkup najdejo, ktere venez vezh- niga shivljenja saflushijo, tode v nobenim ni take ftanovitne zhednofti, kakor v mladim Alojsiu; sato ker je p er fvetnikih bolj njih fmert, kakor njih zelo shivljenje snana, in ker fe ravno sato vfazi- mu mladimu zldoveku, v vfaki okoljftavi shivljenja k pofnemanju tako dobro ne podajo. Perva zhednoft, ktera fe kerfhanfkimu mla- denzhu priporozhiti mora, in ktera ga pofebno do- 1 & 4 padljiviga ftori, je pofebno zhiftoft. In ravno zid- ftofi dufhe in ferza je fvetiga Alojsia tako ime- nitniga ftorila, de fo ga angeljfkiga mladenzha ime¬ novali, kakor ga zerkev fhe sdaj v molitvah ime¬ nuje. In kako lepo je s zhiftoftjo fvojiga shivljen- ja tudi enako pokoro sdrushil? S pravo, fkoraj zheszhlovefhko poterpeshlji- -V o lij o je mnoge in terde fkufhnje preftal, s kteri- mi je Bogu dopadlo, tega njegoviga flushabnika k njegovimu namenu pripeljati! Kako ftanovitno je vfe teshave in napotja premagal, ktere fo mu de¬ lali! Imenitniga ftanii je bil, pa kako slo je sa- nizheval fvet in njegovo nezhimernoft, ktera mla- denzhe, tudi nifkiga ftanii, tako lahko oflepi. Namenjen je bil k vifokimu ftanu, s veliko zhaftjo bi bil lahko med velizimi gofpodi flovel; to de vfe to je Bogu daroval in to she v mladofti, v kteri imajo zlilovefhke ftrafti nar bolj shivo in nar vezhi mozh. O mladenzhi! berite pogoftim zhudopolno slav¬ ljenje tega fvetnika in obrazhajte ga k fvojimu pri¬ du! Njegov isgled naj vaf fpodbada! Prisadevaj- te fe, po tem fvetim mladenzhu, kteriga vam zerkev farna v isgled poftavlja, enaki biti. o I. Alojsi she v otrozhji ftarolii k poboshnofti nagnjen. — Ne- previdnoft ga v veliko nevarnolt sapelje. — Hudobna drufhina g a k nefpodobnimu govorjenju sapelje. J§£veti Alojsi je bil 9. .Sufhza v letu 1568 rojen. Nje govi ozhe Ferdinand Gonzaga fo bili knes ali firfht in grof Kaftiljonfki v Lombardii na Lafhkim. Imeniten, bogat gofpod fo bili. Njegova mati Mar¬ ta fo bili imenitna in poboshna gofpa is Kierfkiga rodu v Piemontu. Prisadevali fo fe mati, fvojiga otroka Alojsia she sgodaj v boshjim ftrahu in v zhednofti srediti; in ker fo ga sa dar Boshji imčli, od kteriga jim bo enkrat Bogu rajtenga dati, nifo nizh bolj sheldli, kakor de bi lepo in poboshno shivel in ljubimu Bogu vef dopadel. Prisadevali fo fe tadaj, s molitvijo, lepim isgledam in fkerbnoftjo, s eno befedo, s pravim kerfhanfkim shivljenjem mla¬ do ferze Bogu pridobiti. Kadar fo vidili, de she kaj sapopafti samore, fo rnu marfikaj od ljubiga Boga povedali, kar je tudi kmalo sapopadel in v glavi obdershal. Ko je tadaj otrok svedel, deje en Bog, in de je Bog prav dober in prijasen ozhe, ki rad da, zhe ga ljudje ponishno zhefar profijo, fi je v vfaki pri- loshnofti prisadjal, fe s fvojim nebefhkim ozhetam pogovarjati, in vezhkrat, kadar je bil fam, fo ga nafhli v kakim kotizhu ftanize s proftim sanpan- jem k Bogu moliti. Kadar je bilo treba majhniga Alojsia savoljo zhefar pofvariti, mu je bilo dofti, zhe fo ga mati ojftro pogledali, — in kadar morajo dru- gi tepeshnize v roke vseti, jim je bilo dofti rezhi: ,,Alojsi! to je greh , to Bogu ne do pade.“ Tako fe je Alojsi she sgodaj It rabil Boshjiga uzhil 5 vefelila ga je pokorfhina, ker je vedel, de Bogu dopade. Njegovo sadershanje je bilo lepo in polno ljubesni; njegova modroft, nedolshnoft in po- boshnoft v molitvi je bila tako velika, de fe je mo¬ gel vfak vefeliti, kdor je otroka vidil. — Alojsiov ozhe To bili knes in vojak, ki fo mo¬ gli vezhkrat med foldatmi biti. Vojafhka zhaft in flava v bojih dobljena fte jim bile vfe. Ker bi bi¬ li radi imeli, de bi bil tudi njih fin imeniten ju¬ nak, fo ga tudi po tem srediti hotli. Sa igrazho fo mu dali majhno oroshje in vojafhko orodje, in nihzhe jim ni mogel vbraniti, fantka, ki je bil ko¬ maj v petim letu, feboj v tabor med foldate pelja¬ ti. Sakaj njegovi ozhe, kteri fo bili vojvoda, fo imeli od fhpanjfkiga kralja povelje, armado fkup fpraviti in sh-njo nad morfke talovaje v Afriko od¬ riniti. Ljubi otrok je veliko vidil in flifhal med foldatmi, kar fhe do sdaj ni vidi! in flifhal; in ker fo bili njegovi ozhe nar imenitnifhi med vojaki, fo otroku v ljubo ftorili, kar fo mogli. jSoldatji fo fi s marfikterim uganjanjem kratik zhaf delali, ktero je Alojsi gledal. To vfe bi bilo lahko fant¬ ku mifel v glavo prineflo, tudi kadaj foldat biti. To pa ni bilo boshja volja, kakor bo posneje rezheno. Ko je Alojsi med foldatmi shivel in vidil, kako fo fe v orosbji vadili, in ker je imel veliko vefel- je, kadar fo s fhtukam uftrelili, ga je mikalo, tudi cniga vshgati. Vsame tadaj fkrivaj foldatam ne- 7 koliko ftrelniga praha, in pridfhi na dom, to je v terdnjavo Kasale po imenu, ki ni bila daljezh od Taborja, fe sinusne okrog pol dne k famotnimu fhtuku, kjer ga ftrasha ni mogla lahko fpasiti, in ker je bil fhtuk po navadi tiftih zhafov v terdnjavah na nifkih kolefih: fe je lahko, ako ravno je bil komaj pet let ftar, do proshnjize ftegnil in vshgal ga je. t Stal je ravno sadaj sa fhtukovim kolefara, in ko fe je fhtuk od ftrela nasaj saletel, bi ga bil kmalo smezh- kal. Pa frezhno je odfhel vfaki nevarnofti; tode k poduzhenju mu je bilo. ,.Lahko bi bil sdaj s fvojim sadolshenjem umeri, ako bi me Bog ne bil refhilI £fi fi je miflil. To fe je tako v njegovo ferze vtifnilo, de je, kakor je posneje fam povedal, Boshjo nefkonzhno dobroto hvalil, in de mu odtiitihmal vojafhki ftan vezh ni dopadel. — Alojsi je tudi vezhkrat flifhal foldate preklinja¬ ti in fe gerdo nefpodobno pogovarjati, de jih zelo umel ni. Ker je pa vezh mefzov v taborji bil in take pogovore vezhkrat flifhal in vidil, de fo fe fol- datje sraven fmejali, fe jih je kmalo vezh nauzhil, in kadar je domu prifhel, jih je vzhafi. fam isgovoril. Njegov uzhenik, kteri ga je fizer prav dobriga po- boshniga otroka posnal, in njegova poboshna mati, l'ta bila slo shaloltna, ko fta take befede is Alojsi- ovih uft flifhala, in ko lta vidila, de fe vezh tako lepo ne sadershi, kakor poprej. Modri uzhenik, kteri je shiviga uzhenzhka dobro posnal, ga je sa- voljo tega prav ojftro pofvaril, mu je veliko nevar- noft pokasal, v kteri je bil, in kmalo je toliko sa- mogel, de Alojsi ni farno nizh vezh kaj taziga go¬ voril, ampak de je to, kakor tudi ftrelni prah, kte- 8 riga je fkrivaj vsel, s veliko ferzhno «halo lij o v vfim shivljenji obshaloval. In tako je ljubi Bog na¬ redil, de gaje ravno to, kar bi ga bilo s zhafama hudobniga zhloveka ftoriti samoglo, k vedno boljimu in poboshnifhimu shivljenju napeljalo 5 sakaj odfih- mal je bil vedno bolj ponishen pred Bogam; uzhil fe je Gofpoda is zeliga ferza ifkati. Od tiftihmal je bil bolj varn v fvojimu govorjenji, je bolj zhul nad Tvo¬ jimi obzhutki, in fe je bolj pridno v molitvi in v branji poboshnih pifem vadil. Ure k molitvi namen¬ jene je tako natanko dershal, de fhe zlo v ofemnaj- ftih mefzih njegove bolesni nobene ni samudil. II. V fedmim letu Alojsi sopet lepo sadershanje in poboshnoft kashe. — V ofmim letu ga Bog nar bolj veleli. — Njegova ne- dolshnolt in framoshljivolt. Alojsi je shivel v imenitni hifhi; vFe kar je vidil, je bilo lepo in fvetlo. Imel je lepe oblazhila, dobre jedi in pijazhe, bilje v druFhini imenitnih gofpodov in ftreshetov je imel veliko v poflreshbo. Dershal fe je pa terdno Boga in nezhimernoft pofvetnih rezhi ga ni sapeljala k napuhu in grehu. K temu je pa ve¬ liko pripomoglo, de fta njegova mati in njegovi svefti uzhenik po vefti sa-nj fkerbela, in ga k ftrahu boshjimu opominjevala. V fedmim le'tu njegove ftarofti je she toliko sa- mogel, de fo fe zelo odrafheni ljudje nad njegovim lepim sadershanjera in nad njegovo poboshnoftjo zhu- dili. Sakaj njegova ljubesin do Boga, njegovo urno 9 narafhanje v dobrim je bilo she takrat ozhitno. Tu¬ di njegov ozhe, ki fo bili v opravkih vezh let od do¬ ma, fo fe, kadar fo fe dam vernili, nad modroftjo, nad gorezhoftjo v flushbi Boshji fvojiga fina sazliu- dili, in fo Boga hvalili, deje njih otroka tako k dob- rimu napeljal. Miflili fo: Po moji fmerti bodo moji podloshni gotovo tudi dobriga gofpoda imeli. Nje¬ gova mati fo pa to fhe bolj previdili. Vidili fo, de ni farno sa kratili zhaf k dobrimu nagnjen, temuzh de je terden v veri, ftanoviten v dobrim, tako, de fo fe tudi odrafheni nad njim isgledovali. Poboslmi fantizh ji je she takrat rasodel, de ga ne vefeli, kadaj fvoje podloshne gofpodariti: rad fe tega snebi, zhe bi le na tihim Bogu mogel flushiti. Tako fe je she sgodaj uzhil fposnovati, kaj deje nar bolje, namrezh ftrah boshji, ki je sazhetek vfiga dobriga. Rekel je posneje poln hvale'shnofti, de ga je Bog she v fedmim letu s pofvetnih nezhimernoft refhil in s ljubesnijo do ftanovitnih sakladov nebefhkih navdal. Ko je bil Alojsi ofem let ftar, je prifhla huda bolesin nad ljudi. Kuga je bila, ktera je ftrafhna in filno nevarna bolesin. Savoljo n je fo ozhe s shcno in s otrozi dom in deshelo sapufiili, info fe prefeliliv me- fto Florenz. Tukaj fo dali fvojima linama, Alojsiu in Rudolfu uzhenike, kteri fo ju mogli rediti in u- zhiti. O prašnikih fta prifhla na dvor vojvoda , kteri je takrat v Florenzu vladal, de fia fe s igrazhami, ktere fo fe njunimu ftanu podale, vefelila. Ako rav¬ no Alojsia igrazhe nifo kaj vefelile, je fhel vunder tje is pokorfhine do fvojiga ozheta. Vojvodove hzherke, ktere fo bile enake ftarofti, in fo fe rade s njima pezhale, fo ga velikrat k nedolshnim igrazham 10 na vert povabile; pa otkritoferzhno jim je povedal, de ga niz h kaj ne mikajo igrazhe. Blagi mladenezh je she takrat fposnal ženo zhafa, kteri fe vezh ne verne, zhe enkrat pretezhe. Molitev in uk je bilo njego¬ vo vefelje. Vfak dan je bil poboshno pri fveti ma> fhi in svefto je opravljal fvoje jutranje, vezherne in druge molitve, ktere fe je namenil opraviti. Nikoli ni is nemar puftil, fvojiga vfakdanjiga reda. Nihzhe pa ne verjemi, de ga je lahko ftalo, po¬ koren in priden biti. O! premagovati fe je mogel, pa ker je vfe is ljubesni do Boga ftoril, ga ni teshko ftalo, in ker je bil s vfim ferzam pri fvojimu Sve- lizharju, je ftanovitno zhul in molil. Zhul je nad fvojim mefam in nad fvojim ferzam. Sposnalje, de s igranjem in norzhevanjami, s vafevanjem, s nepo¬ trebnim pezhanjem s drusimi, slafti v mefhanih dru- fhinah, ne sgublja farno slatiga zhafa in sahaja v ne- varnoft k poftopanji in lenobi, terauzh de ima odper- to pot k mnogim drugazhnim rasujsdanjam. Alojsi, ki je she od Boshjiga svelizharja vezh flifhal in bral, je imel njegovo mladoft vedno v mif- lih, de bi fe v fvoji mladofti po isgledu Boshjiga u- zhenika ravnati in vedno poboshnifhi in bogabojezhi prihajati samogel. Tudi mater Boshjiga odrefhenika je prav ferzhno ljubil, in je vezhkrat miflil, kako zhifta, nedolshna deviza je mogla biti, ker jo je lju¬ bi Bog sa mater fvojiga fina isvolil. Ljubesin do te fvete devize je'od dne do dne v njem raftla, in ko je eniga dne pred njeno podobo prav poboshno molil in fe mu je njena nedolshnoft in zhiftoft tako lepa sde- la, je terdno fklenil, tudi do konza shivljenja zhifto shiveti. O! to je bila lepa ura, ko je devet let ftari il Alojsi s terdno ferzhnofijo gofpod Bogu obljubil, telo in dufho vezhno zhifto ohraniti, in je sa to Marie po- mozlii profil. Ta fklep je terdno dershal. S vfo fkerbnolijo je nad fvojim mefam zhul, pofebno nad Tvojimi ozhmi, in je kakor Job s njimi saveso ftoril, nobene nevarne podobe ne pogledati 5 sakaj dobro je vedel, kako lahko zhlovek s nemarnimi pogledi v hudobne, nezhifte mifli, posheljenje in dela sabrede. t Svoj jesik je ojftro bersdal, fe je vfelej lepo sader- shal in nizh ni bolj ifkal, kakor Bogu v famoti in fvo- jimu poklizu shiveti, in tako fvojimu svelizharju po¬ doben biti. V drufhini s shenfkami je bil filno varn in moder. Tako slo je blagi mladenzh sa zhiftoft in nedolshnoft ferza fkerbel. Angelj je bil na semlji. III. Alojsi pervo fpoved opravi in fe ojltro pokori. — Alojsi vedno nad fvojim saderslianjem zhuje. — Alojsi sboli. Njegova lelefna inozh omaguje, diifhna vezhi prihaja. — Nar pervo je Alojsi fklenil, fe vfiga Bogu vdati. Pred vfimi je sdaj fkerbel, s fvetim sakramentam po¬ kore fe grehov ozhiftiti. Vfak dan je pridno fvojo veft fprafheval, de bi fposnal, kaj mu fhe v dobrim manka in v zhem fe mu je fhe poboljfhati, tode ko je imel A'oljo fe pervi pot fpovedati, ni farno vefti na tanko fprafheval, temuzh fe je tudi fizer dob¬ ro pripravljal. Pri fprafhovanji A r el'ti zhes vfe nje¬ govo shivljenje je bilo njegovo ferze od Boshje po- terpeshljivofti in ufmiljenofti, od nefkonzhne ljubesni Jesufove, ki je savoljo nafhih grehov terpel, tako 12 ginjeno, de je folsd ferzhniga obshalovanja prelival. Pregrehe, ktere je lloril in ktere fo fe mu tako veli- 1 ke sdele, fo bile: deje ftrelni prah (pulfer) fkrivaj j ušel, in nefpodobne befede, ktere je od foldatov fli- 1 fhal, in ktere je vzhafi isgovoril. Obshaloval je te 1 pregrehe tako slo, shaloften je bil savolj njih tako, j I deje, kadarje kfpovednizipriftopil, debife fpovedal, a v omedlevzo padel, in de fe je fhe le potem, ko fe 3 je sopet sbrihtal in upokojil, fpovedniku fe s sgre- | j vanim ferzam fpovedati samogel. Alojsi fe ni sa- , ftojn tako fkerbno k fveti fpovedi pripravil in ni sa- r . ftonj fvojih pregreh tako ferzhno obshaloval; tudi | j fvoje vefti ni saftonj vfakdan fprafhoval; sakaj terdno 1 je fklenil, Boga nikoli vezh ne sapuftiti. Zhutil je 1 v ferzu, koliko mu to pomaga. Bolj fkerbno je sdaj l na fvoje djanje in nehanje gledal, ponovil je vfa- < ki dan fvoje dobre fklepe in nizh fe ni bolj bal, ka- j kor Bogu ne dopafti. Od tiftihmal je bolj popolnama 1 poflufhal boshjo befedo,; fhe bolj fkerbno je vfak dan 1 fvojo veft fprafheval in kmalo je nafhel fhe dvojo 1 napako v febi; fposnal je namrezh, de je od nature k 1 nevolji nagnjen in de je sdrashljiviga ferza, s zhi- i mur fizer nikagor ne shali, pa vunder marfikako smefhnjavo v fvoji dufhi ftori. Koj je fldenil, tudi v J tem fe poboljfhati. Premifhljeval je tadaj toliko j zhafa oftudnoft te napake, je tako ojftro nad feboj i zhul in tako pridno k Bogu molil, deje njegovo ferze zelo krotko poftalo. Drugo napako je imel, de fe je v govorjenji vezhkrat prehitil; sato fe je tudi tega prav fkerbno varoval, ker je fposnal, de je vzhafi kaj rekel, kar bi zhafti blishnjiga — ako ravno le malo — fhkodvati utegnilo. — 13 Kmalo fe je vidilo, de sdaj fantizh rajfhi moli, boljvbogljiv in krotek prihaja, in de na fv oj e govor¬ jenje fkerbno pasi, de bi fe soper ljubesin do blisli- njiga ne pregrefhil. .Svojim ftarfham in uzhenikam je bil v vfih rezheh pokoren. Nikoli jim ni bilo treba ga fvariti. Zelo eden njegovih uzhenikov je dal prizhe- vanje, de ni nikoli soper njegove povelja ravnal. Proti flushabnikam je bil prijasin in ponishen. Kadar je kaj shelel, ni nikoli sapovedal, ampak profil je. „Profim te, ljubi moj! ftori mi to, zhe ti ni sopemo \ u Tako je fizer govoril. Kakor fo bile njegove befede prijasne, tako prijasno je bilo tudi njegovo oblizhje, kadar je govoril. S ferzhno poboshnofijo je bil fle- herni dan pri fveti rnaflii, in ravno s tako pobosh- noftjo je fvoje vfakdanje molitve in premifhljevanja opravljal. Poftopati ga ni nikoli nihzhe vidik Zhe je bil fain, ali med drusimi, vfelej je bil framosh- ljiv. O! kako ga je vefelilo, de ga Bog povfod vidi, de ga njegov fveti angelj varh povfod fprem- Ija. Tako je Alojsi dve leti v Florenzi shivel, in kakor fe je ftaral, tako je tudi modrejfhi in Bogu in ljudem prijetnifhi prihajal. — V dvanajftim letu ftarofti je prifhel Alojsi is Florenza v neko drugo mefto, ktero fe Mantova imenuje. V tem zhafu je bil njegov fklep fhe terdnejflii, gofpodarftvo fvojimu bratu dati in fe nikoli ne osheniti. Gofpod je sdaj mladenzha v njegovi poboshnofti in zhednofti s bolesnijo fkufhal. Sdravniki fo ojftro sdershnoft v jedi in pijazhi bol¬ niku priporozhali. Alojsi je vfe natanko ftoril. Prav malo je jedel*, zelo jajze mu je bilo she veliko 14 kofilo. Tega ni farno is pokorfhine do sdravnikov j ftoril, temuzh tudi is ljubesni do Boga. Vefelil fe je bolesni, ktero mu je Bog poflal, ker je tako priloshnoft imel, fe tudi v dnevih sdravja v perter- govanji jedi in pijazhe vaditi. Shivel je pa ref J potem prav smerno in sdershno. Nevarnoft bolesni je prefhla; pa flab je smeraj oftal. Ta flabolt te- lefa mu je bila k velikima pridu. Loshej je sdaj is drufhin in od igrazh oltajal: losheje je sdaj v famoti shivel in na Boga minil; in to je rad delal. ■ Ljudi, kteri fo fe od Boshjih rezhi pogovarjali, je ■ .. rad obifkoval. Pofebno rad je nekiga fvojih shlaht- nikov obifkoval, kteriga je slo ljubil. Tode pre¬ denj je njega ali kteriga drusiga obifkoval, je fhel v kapelizo, de feje k pogovorjanju pripravil; potem fe \ je pa s tako gorezhofto pogovarjal in tako modro, de ; fo ga she takrat majhniga fvetnika imenovali. Po dne¬ vi je bil dolgo fam in je molil in bral. t Silno rad je shivljenje fvetnikov bral. Duhovni ftan mu je dopadel in njegovo nagnjenje k temu ftanu je od dne do dne v njem raftlo. Tako jepoboslmi fantek v Man¬ tovi shivel. Nobeno vefelje v tem ineftu ga ni samoglo v njegovi fveti gorezhofti vmotili; fhe bolesm mu je bila k pridu, ker je Boga ljubil. 15 IV. Alojsia velika poboshnoft, gorezhoft sa molitev in lirah Boshji. — Alojsi fe s Karolam Baromeam Milanfkim flikofam fnide; pei'vo obhajilo. — Alojsi pride v fmertno nevarnoft. Nje¬ gova ljubesin do famote. — Okoli dvanajftiga leta Tvoje ftarofti je prifhel Alojsi nasaj na dom Tvojih ItarThev v Kaftilione. Pri¬ jetni kraj tega mefta in sdravi srak gora je nje- govimu Tlabimu teleTu dobro teknil. Slo ga je ve- Telilo, de je mogel v Tamo-ti shiveti in de ni bil v takim hrupu, kakor v meftih, v kterih je bil, Kako veliko veTelje je imel Alojsi, ko je novo popiTo- vanje slavljenja Tvetnikov v latinfkim jesikuv roke dobil. 4 Silno rad gaje bral in vedno vez,h gorezhofti ljubesni do Boga je v Tebi zhutil. Ali je pa snal dvanajft let ftari Alojsi she latinfke bukve rasumno brati? Alojsi je reT takrat she latinTki jesik dobro umel; in is tega vidimo, de pri vlili Tvojih po- boshnih opravilih uzhenja ni isnemar pufhai. Pa tudi dobro glavo je imel. Rasun tega je pa The vezli del dneva molil in Boshje rezili premifhljeval. Njegovo Terze Te je pri tem vezhkrat tako ome- zhilo, de To mu Tolse is oziri tekle in njegove obla- zhila in tla ftanize smozhile. Ta njegova notrajna poboshnoft ni dolgo Tkrita oftala. t Slushabniki gradu To jo kmalo fpasili in To vezhkrat novosheljno Tkos vratne Thpranje kukali. Vidili To, kako je vzhafi žele ure pred KriftuTovo podobo na tleh klezhal, 1- oke raftegal ali pa zhes perfi na krish pokladal; Tlifhali To ga tudi ihtiti in sdihovati. Vezhkrat je bil tako slo v molitev in v premiThljevanje samak- 16 njen, de nar vezhiga hrupa pred vratmi ni flifhal. De bi fe v veri bolj poduzhil, je pridno obifkoval kerfhanfke uzhenike in je potem manjfhi otroke, ktere je prav rad imel, v tem poduzheval, kar je flifhal. In to je s tako miloferzhnoftjo in ljubesnijo Itoril, de nifo le otrozhizhi ampak tudi odrafheni vefelje in dobizhek imeli. Kadar fo fe ftresheti kregali, ni imel poprej pokoja, kakor de jih je sopet fpravil. Zhe je druge kleti flifhal ali gerdo govoriti, jih je prav ojftro pofvaril. S veliko ljubesnijo in modroftjo je tifte opominjal, od kterih je vedil, de hudobno shive; sakaj nikakor ni mogel terpeti, de je kdo kaj soper Boshjo voljo Itoril. Sdihoval je vezh- krat: ,,0! de bi bil od take ljubesni vnet, ktera bi bila vredna Boshjiga velizhaftva! Moje ferze hozhe od shalofti pozhiti, kadar vidim, kako nehvaleshni fo Kriftjani proti Bogu!“ — Ko je bil Alojsi trinajft let ftar, pride po- hoshni fveti fhkof Milanfki, Karol Baromej v oprav¬ kih bliso ftanovanja njegoviga ozheta. Alojsi je she vezhkrat veliko dobriga od tega poboshniga mosha ; pripovedovati flifhal, in je imel veliko ljubesin in fpofhtovanje v fvojim ferzu do njega. Kakofhno vefelje je moglo tadaj sa njega biti, ko fo ga ftar- fhi poflali bogabojezhiga fhkofa posdravit. O kako ga je vefelilo, tega fvetiga paftirja viditi in s njim govoriti, de bi fe s njim pofvetoval. Pa tudi fveti mosli fe je savsel, med ofatam in ternjem dvor- niga shivljenja tako zvetezho nedolshnoft, tolikfhno poboshnoft a? tem Ijubesnivim mladenzhu viditi. Dolgo fe je s njim fam pogovarjal; in oh! kako je poboshniga mosha ginilo, ko je prinza pred feboj 17 vidil, ki je v vefelji in rasusdanji kneshkiga dvora tako nedolshno in poboshno odraftel! Alojsi mu je vfe Tvoje ferze rasodel in ga v vezh rezheh fveta prafhal. Vfe, kar mu je poboshni mosh po¬ vedal, je dobro v ferzu ohranil, kakor de bi bile Boshje befede. Ko je fveti mosh svedil, de poboshni mlade- nezh The ni bil pri fvetim obhajilu, mu fvetje, tega ne dalje odlafhati ; sakaj v njegovim sader- shanji, v njegovih vprafhanjah in odgovorih je pre 4 - vidil, de je vef sato pripraven. Alojsi je ltoril po fvetu poboshniga mosha. ,She enkrat isprafha veft zhes vfe Tvoje shivljenje, Te fpove Tvojih gre¬ hov s tako sgrevanim in rastertim ferzam, kakor de bi bil nar hujfhi grefhnik fveta in Te pripravi potem s terdno vero, proftim saupanjem, ferzhno ponishnoftjo, gorezhimi sheljami in s ferzhno Iju- besnijo do Boga, fvojiga svelizharja, k pervimu fvetimu obhajilu. Kadar je ura prifhla, de bi bil is rok fvetiga fhkofa prefveti kruh prejel — kdo more njegovo ponishnoft, njegovo gorezhe poshelje- nje, Te vezhno s Tvojim svelizharjam fkleniti, po- pifati! Njegovo sadershanje, ko je k altarju pri- 1'topil, njegove folsne ozhi, ko je nebefhki kruh is rok fvetiga Karola Baroineja prejel, To pri njegovim pervim in pri vfakim prihodnjim obhajilu ozhitno prizhale, kako je bilo njegovo ferze popolnoma Bogu vdano. Nemogozhe je bilo Alojsiu, proti tako vifokimu goftu nehvaleshnimu ali mlazlmimu oftati; — nemogozhe mu je bilo, koj po fvetim ob¬ hajilu is zerkve iti in fe tako famiga ob nar boljfhi zhaf gnade pripraviti; fhel je fhe poln poboshnofti 2 18 nasaj, je poln fpofhtovanja pokleknil in dolgo go- rezhe molil. — Tudi v tem je vbogal poboshni mladenezh fvet poboshniga fhkofa, de je fhel vezhkrat k fvetim obhajilu. Vfako nedeljo in vlak prašnik je fhel in ; fe je vfelej prav poboshno pripravil. She dan pred fvetim obhajilam, pofebno svezher je imel fvoje I mifli vedno pri Boshjim odrefheniku 5 je tako pri¬ pravno premifhljevanje od sakramenta altarja bral in (: fe je s fvetim vefeljem obhajila vefelil. Od tiftih- inal fe je njegova poboshnoft do tega fvetiga sakra- menta tako pomnoshila, de fe pri f. mafhi ni mogel fols sdershati, kadar je savshivanje minulo. V jefeni tiftiga leta fo vkasali Alojsiovi Ozhe, ki fo fe v drugo mefto, namrezh v Montferat, po- [ dali, fvojima Tinama, gofpej in uzheniku k febi priti. | Odrinili fo fe tadaj is Kaftilion. Mati kneshinja fo fe s fvojim v pervim vosu naprej peljali; oba fino- va s uzhenikam fta fe pa v drugim peljala. Mlaj- fhi kneshizh Rudolf je fedel fpredej, Alojsi ftarejfhi in uzhenik fta pa sadej fedela v vosu. Pot je fhla zhes vodo, ktera je pa savoljo veliziga desheva- nja velika bila. Boshji pomozhi fe priporozluvfhi fo fe zhes vodo podali. Mati fo fe frezhno prepeljali; i pa drugi vos je komaj do frede prifhel, kar fe na dvoje preterga. Prednji del, v kterim je Ru¬ dolf fedel, konji na fuho privlezhejo; drugi del pak je sadej oftal in je fplaval po derezhi vodi — dalje in dalje fo ga valovi gnali. t Skoraj vezh ni bilo refhenja upati; pa Bog je pomagal, de je voda vos na dervo v fredi vode sanefla, kjer je obftal. Alojsi je v nebo k Bogu pogledal. Mosh na kraji vode 19 sagleda njih nevarnoft, fe upa s fvojim konjem v vodo in refhi Alojsia, in potem tudi njegoviga uzhenika. Mati, ki nifo miflili na nevarnoft, fo fe she daljezh odpeljali, ko fo naglo vpitje saflifhali: Alojsi je vtonil! Od ftrabote prepadeni fe verni; j o s velikim ftraham; tode vfe fo vidili na bregu vode refhene v kapelizi in fo fe sdaj tudi s njimi Bogu sa zhudapolno refhenje sahvalili. Ko fo fe k ozhetu pripeljali, fo fe ozhe pri— sadjali, poboshniga mladenzha s vfakterim vefel- jem rasvefeliti. Njega pa nizh tega ni vefelilo. Nameft tega feje s nekimi mnihi fosnanil. Tihota in mir v njih prebivalifhih fta mu dopadla; in njegovo ferze je bilo vfelej poprijeto, ko je vidil, kako fo bili ti poboslini moshje pri njih ojftrim shivljenji vunder tako brihtni iu vefeli. Ker je bil vezhkrat v drushbi teh poboshnih mosh, fe je to slo v nje¬ govo ferze vtifnilo. Sdaj je prav prevdaril, v kte- rim ftanu de bi prihodnje fvojimu Bogu prav flu- shiti, in ft nebefa pridobiti mogel. Vfe kar je v pofvetnim ftanu lahkiga in prijetniga, teshavniga in nevarniga sa dufho, je dobro premiflil in tudi pre- vidil, de bi fe tem nevarnoftiin v mnifhkim ftanu lahko odtegnil, in de ima nar lepfhi priloshnoft, v ftrahu Boshjim in v popolnomofti vaditi fe$ miflil je, de je mnifhki ftan sa-nj nar bolj pripraven, Bogu svefto flushiti in vezhno svelizhanje dofezhi. De bi fe pa v tem ne smotil, fe je Bogu isrozhil; molil je vfakdan, pofebno pri fvetim obhajilu, de bi ga rasfvetlil in rasmodril, in saupal je v Gofpo- da, de ga bo k njegovi frezhi vodil in pripeljal. Odfihmal je fhe bolj famoto ljubil, je veliko zhafa - 2 * 30 bral, premifhljeval in fe poboshno pogovarjal. Is tega mefta fe je Alojsi v fvoj rojflni kraj nasaj podal, in je s Tvojimi v ozhetni liifhi shivel. V. Alojsiovi polt, prilergovanje, pokorjenje in druge slavlje¬ nja pravila. — Alojsi v Hiflipanio popotje ; tam je plemeni/,1). — Alojsiovi terden fklep v red Jesufov ftopiti. Odfihmal fe je Alojsi fhe bolj pridno famiga febe premagovati vadil tudi v rezheh, ktere fo bile pripufhene. Tako je vedno vezh ferzhnofti, mozhi in pripravnofti dofegel, fe v ne pripufhenih rezheh premagovati. Varoval fe ni farno nesmernofti v jedi in pijazhi, temuzh fe je tudi kaj pritergal, zhe fe je le fkrivaj sgoditi moglo. To fe je pofebno v pet¬ kih in fabotah godilo, de fe je ljubimu svelizharju sa njegovo terpljenje in fmert sahvalil. O tazih dnovih ni drusiga vshil, kakor sjutraj kofzhek kruha in poshirk vode; svezher pa fi je dal kake odrefke kruha opezhi, de jih je v vodo pomakal; in s tem fe je kneshek zel dan preshivel. De bi ga difhezhe jedi k nesmernofti ne sapeljale, vezhkrat ni pokufil drusih, kakor take, ki fo mu men j di- fhale. Ker je vedil, de zhlovek, kteri je mekku- shen in na mehko, sloshno shivljenje navajen, Bogu ne samore svefto flushiti, fe je v sazhetku vadil, majhne rezili, ktere bi bil odverniti snal in mogel, po- terpeshljivo prenefti. Kadar je, poftavim, pri hoji ali ftaji, pri feji ali legi, v mrasu ali v vrozhini 21 kaj neprijetnima zhutil: ni hotel tega koj odpraviti, temuzh je is ljubesni do Boga nekaj zhafa terpel. Tako fe je nauzhil in navadil tudi vezhi krishe in teshave, kolikorkrat je treba in koriftno bilo, fta- novitno terpeti, kakor tudi vfako prijetnoft in ne- prijetnoft, vfako posheljenje in vfako oftudnoft fta- novitno premagati. Sjntraj, kadar je vftal, je zelo uro molil in premifhljeval, je potem fvojo navadno molitev opravil, je fhel k mafhi ali pa pri mafhi ftregel. V zerkvi pri ozhitni flushbi boshji je s fvojo veliko poboshnoftjo lep isgled dajal. Po dnevi fi je vezhkrat vfigaprizhijozhiga Boga pred ozlii po- ftavil in li je prisadjal, vfe po apofteljnovim uku v zhaft Boshjo Boriti. Prijasen, moder, poln ljubesni in poftrdshen je bil s vfimi ljudmi. Pofebno ljubesniv je bil savoljo njegove framoshljivofti. Ako je le eno befedizo soper framoshljivoft flifhal, je bil koj vef rudezh v obli— zhji, in je koj s veliko ojftroftjo in modroftjo vfa- ziga opominjal. Pri molitvi fi je prisadjal s shra¬ nim duham moliti 5 sato je fhel nar rajfhi kak famoten kraj. Predenj je fhel svezher fpat, je zelo uro molil, pa tudi fhe dalj. Tudi ponozhi je vftal, pokleknil, in je s Bogam govoril, bres de bi bil na mras porajtal. Eniga vezhera je vef tru¬ den pri molitvi safpal, inluzh, ki je pri poftlji go¬ rela, je poftljo vnela. Vrozhina je dremajozhiga mladenzha sbudila; Gofpod je fvojiga ljubzhka is nevarnofti refhil, kakor ga je she tudi is vode otel. Alojsi, kteri je dosdaj Bogu svefto flushil in fvoje ferze zhifto ohranil, je imel sdaj terdo fkufh- njo preftati. Kjer fo odrafheni malokadaj sadofti 22 ltanovitni. de bi zhednofti svefti oftali, je mogel Alojsi pokasaii, koliko flab zhlovek s Boshjo po- mozhjo samore, ako le refnizhno hozhe. Njegovi ozhe fo bili na dvor fhpanjfkiga kralja poklizhani. Kralje¬ va feftra, Maria s imenam, je fklenila v Madrido, veliko mefto fhpanjfkiga kraljeftva, popotovati, tam fvojiga brata obifkat. De bi fvoji feftri vezh zhalti fkasal, je sapovedal kralj, de naj nekteri lafhki knesi, ki fo bili v njegovi flushbi, njo fpremljajo; med temi fo bili tudi Alojsiovi ozhe. Podali fo fe s fvojo gofpo in s tremi otrozi, med kterimi je bil tudi Alojsi, na pot. Tihi, poboshni mladenezh je sdaj nanagloma v hrup fveta prifhel, med vfe, kar je fvet le veliziga, lepiga in fvitliga imel. Tavshent rezhi, kterih doflej fhe nikoli ni vidil, je prifhlo sdaj pred njegove ozhi in fo fe sopet s tavshent drusimi nameftile. Mnogoteri nar lepfhi kraj lafhke deshele, mnoge mefta, vafi in tergi, mnoge ljudi s rasnimi fhegami, oblekami in jesiki, vefelje na¬ rodov — s eno befedo, vfe je bilo pripravno, mla- denzhu shive kervi, kakor je bil Alojsi, glavo smefhati. Tode Alojsiove ftanovitnofti in poboshnofti nizh ni samoglo omajati. In sakaj ? Sato ker fam pri- loshnofti ifkal ni, fe fam ni v nevarnoft podal in ki fe ji bil rad vmaknil. Vfe fi je prisadjal, v po- fvetnim hrupu Boga ne posabiti. Pot fe jim je dobro odfedala; nasadnje pridejo na pokrajno lafhkiga morja. Od ondi bi fe bili imeli zhes morje peljati. Šale barke s filno lepimi ltanizami in s vfnn prefkerbljene fo bile, kar je k shiveshu in k slavljenju treba; pripravljeno je 33 bilo vfe. Zefariza s vfim je fhla v barko in tako fo fe zhes morje peljali. She je plavala barka daljezh po morji, ko fo na enkrat savpili: „V ne- varnofti fmo, turfhki tolovaji fo blisol“ Vfi fo v ftrahu molili. Alojsi pak je po otrozhje vefelo rekel: „0 de bi Bog hotel, de bi marterniki bili!“ Ne- varnoft je minila in pri veliki fkali, ki je is morja kipela, fo na fuho ftopili. Tukaj je Alojsi kamen- zhek nafhel, kteri je podobo krisha s petimi ru- dezhimi pikami, kakor snaminja peterih ran, imel. S kamenzhkam v roki tezhe k materi, ter rezhe: „Glejte, kaj mi Bog po tem kamenzhku pomeniti da, de moram duhoven biti. a ( Skerbno je kamen- zhek s-hranil v fpominj Gofpodovih ran. Bres pofebnih prigodb je prifhel Alojsi s ozhe- tam in v drushbi veliko imenitnih ofeb na kraljevi dvor. Dve leti fo tam oftali. Alojsi je bil kralji- zhev plemenizh. Uzhil fe je mnogih koriftnih uzhe- noft, modrofti in matematike, in fe je tako dobro uzhil, de fo fe vfi nad njegovim urnam zbudili, kteri fo ga govoriti flifhali. Pa na dvoru je bilo toliko hrupa, Alojsi je vidil toliko novih in lepih rezhi, de bi mu bilo to lahko njegovo dufho pre- menilo. Opravki, ktere je v fvojim ftanu imel, in dvorfko shivljenje fo mu marfiktero uro vseli. Vezh ni mogel tako ojftro in tako dolgo fvojih poboshnih opravil opravljati. jSposnal je, deje njegova gore- zhoft in njegova ljubesin do Boga nekoliko odjenjala. .Sposnal je to fhe o pravim zhafu, in je fvoje fklepe ponovil in bolj fkerbno je nad feboj zhul. Natanzhniga fpovednika fi je svolil in je vfe njemu saupal. Po- lebno je na fvoje ozhi pasil, tako, de fhe zefa- 24 liže nikoli nepotrebama ni pogledal. Lepota in ve- felje ga nifta nizh v e fe lil a: nerad je nove obla- zhila oblekel; slatih savratniz £keten) in sapeftniz ni nikoli nofil. Vfakdan je eno uro premifhljeval. De bi bil pa bolj na mirnim, fe je vezhkrat v kak kot gradu fkril, vzhafi zelo sa kako fkladovnizo , de bi molil, in je shivel na dvoru tako smirno, kakor doma. Alojsi je farno Bogu dopafti hotel; pa vunder ga tudi imenitni sa-to nizh menj nifo obrajtali. To nam ena farna prigodba prizha. Eniga dne je ftal kraljizh Jakob, v kteriga poftreshbo je Alojsi pri¬ pravljen mogel biti, pri oknu; fapa mu je mozhno v obras pihala. V fvoji kraljevfki vifokofti je rekel po otrozhje prevsetno: „Hoj, fapa! sapovem ti, ne nadlegovaj me dalje!“ To flifhati mu rezhe Alojsi s ojftro befedo: ,.Kraljizh! zhes ljudi snate gofpodariti; tode Gofpod fveta je Bog fam, temu morate tudi vi podloshni biti . 44 Ivo je kralj to sve- del, je fvoje veliko dopadajenje nad tem pokasal. Tudi dvorfld Gofpodje nifo mogli Alojsiu, is kte¬ riga je bogabojezhoft, nedolshnoft in zhiftoft tako fvitlo fijala, fvojiga fpofhtovanja odrezhi. Tako fo ga fpofhtovali, de fo fe slo varovali, kaj nefpo- dobniga prizho njega govoriti. Tako je nedolshnoft vfelej premagala vfe nar vezhi nevarnofti fveta. Alojsi je pri fvojim f ki epu, mnih poftati, oftal, tode vedel ni, kteri red bi svolil. Sazhel je zhes to mifliti in pomnoshil je fvojo poboshnoft in fvojo molitev. Po dolgim in mirnim prevdar- janji je nasadnje red ali orden Jesufove drush- be svolil, sato ker fe mu je ta red nar bolj 25 ) > pripraven sdel sa njegov namen, namrezh, zh$ft Boshjo, Tvojo in Tvojih blishnjih Trezho ronoshiti. Ta Tvoj namen je nar pervo Tvojimu Tpovedniku ra- sodel. Ta mu rezhe, de Te to bres ozhetoviga do¬ voljenja ne more sgoditi. Alojsi ni imel nizh vezh pokoja; The tifti vezher je hitel k Tvoji materi in ji je Tvoj Tklep rasodel. Ta poboshna kneshinja Te je Terzhno vefelila in Bogu sa dobro miTel sa- hvalila, ktero je finu v glavo dal. Mati to ozhetu povejo: pa ozhe To bili slo nevoljni; sakaj nizh hujfhiga bi ne bili mogli svediti in tudi nizh nifo hotli od tega TliThati Alojsi Tam fi je ferze ftoril in je ozhetu Tvoj Tklep s proftim TpoThtovanjem ras- loshil. To je ozheta slo raskazhilo. Ojftro nad njim sareshijo in vfi raskazheni mu sapovejo ispred ozhi Te pobrati in nikoli vezh ne befede od tega govoriti: zhe ne ga bodo Tlezhi in s Thibami tepfti vkasali. Vezli dni To bili ozhe nevoljni. Nasadnje To Te nekoliko vtolashili, pa vunder nifo hotli Tvo- jiga privoljenja dati. Alojsi je ftanoviten oftal pri Tvojim Tklepu: pa kako hudo je moglo to blagimu mladenzhu djati, ki je Tvoje ftarfhe tako Terzhno ljubil. Tako rad bi bil v Tvojim ozhetu v ljubo od Tvojiga Tklepa odftopil $ pa terdno je bil preprizhau, de je to Boshja volja. Ozhe, ki To miflili, de je to kaka otrozhja mifel Tvojiga fina, To fi vTe prisad j ali: ga Tpreober- niti, pa nizh jii pomagalo. V tem zliafu fo Te ozhe s goTpo in s otrozimi sopet nasaj na dom napra¬ vili. S potarna pridejo v neko mefto, kjer je v imenitni drushbi Tedem defet let fiariga mosha pri- zho vezli mladenzhev neTpodobno govoriti TliThal. 26 Tega ni mogel terpeti in je ftarza pofvaril, de fe upa, s fvojim nefpodobnim govorjenjem mladoft po- hujfhevati. „AIi vaf ni fram, mu rezhe, s takim govorjenjem fvojo fivo glavo omadeshevati ? Ali vaf ni fram, prizho toliko shlahtnih mladenzhev tako govoriti ? To fe pravi febe in druge v nevar- noft grefhiti poftaviti, in druge pohujfhevati ? <£ Po¬ tem je fhel prezh, in duhovne bukve je bral. Po konzhani poti pridejo vfi frezhno dam. Tukaj fo ozhe fhe vfe pofkulili, finov namen v nizh fpra- viti; pa saftojn. Alojsi je terdno pri fvojim fklepu oftal. Ker pa ozheta ni mogel k privoljenju pri¬ možili, je k Bogu pribeshal; fhel je v fvojo fta- nizo, saklenil je vrata, in pred Ivriftufovo podobo klezhe gaje mozhi in ftanovitnofti profil, in gajshlal fe je. To je nekdo fkosi fhpranja vrat vidil in po¬ vedal je ozhetu. Ozhe fo bili ravno bolni; prenefti fo fe puftili in vidili fo s laftnimi ozhmi, kako je njih fin molil, jokal in fe gajshlal. To je ozheta tako ginilo, de fi fkoraj nifo kaj samogli; pa kmalo fo fe vtolashili; poterkali fo na vrata, in kakor de bi nizh ne vedili ftopijo s materjo v Alojsiovo fta- nizo. Vidili fo tla fim ter tje s kervjo in s folsami smozhene. Omezheni in premagani od tega pogleda fo privolili. Koj fo v Rim pifali vikfhimu duhovnu tiftiga reda, in fkenili fo, deje fhel Alojsi na fkufh- njo v red Jesufove drushbe v Rim. Tako je po- boshni mladenezh vunder s gorezho molitvijo, s saupanjem v Boga in s veliko ftanovitnoftjo fvojiga ozheta premagal, in je od njih prejel, kar je tako ferzhno shelel. 27 VI. Alojsi isgled poterpeshljivofti in profte pokorfhine pri na- potjih v duhovni itan ftopiti. — Alojsi fe gofpodarltva odpove, fe pri fvojih poflovi in gre v Rim v red Jesufove drushbe. — Alojsi na fkufhnji v Rimu. Alojsi je sdaj profil, de bi pri zefarji ftorili, de bi njegov brat pravizo pervenftva prevseti frnel. Sa to je bilo veliko zhafa treba. Tem zhafi fo ga bolni ozhe v velikih opravkih v Milano ali Majland podali. Dobri fin je fhel in je modro opravil fvoje opravila. Devet mefzov je mogel v Milani oftati, in ker je v tem zhafu zefarfko privoljenje prifhlo, Alojsi nizh bolj ni shelel, kakor de bi ga ozhe dam vsdli. Pa nenadjama fo prifhli ozhe farni v Milano. Gre- valo jih je daru, kteriga je imel Bogu prinefti in profili to fvojiga fina, de naj jih faj v fiarofti ne sapufti. Milo jim Alojsi odgovori: „Vfe fim dobro prevdaril, in zhe bi me kaj drusiga kakor Bog k temu napravilo, bi gotovo prav ne delal, ker fim sa Bogam fvojimu ozhetu nar vezhi hvaleshnoft in pokorfhino dolshan. Ker fim fi pa fveft, de moj pokliz od Boga pride, tudi od njega upam, de bo vfe k pridu nafhe rodovine in ljudftva ftoril; to terdno upam.“ Ozhe fhe nifo obupali. Zhes neke dni fo fhli fpet na fvoj dom in fo fina do konzhanja opravkov v Milani puftili. Ko je vfe opravil, je fhel Alojsi k fvoj im ftarfham. Tukej je pripravne priloshnofti zhakal, Ozheta profiti. Nasadnje je fhel eniga dne k njim, s fvefiim upanjem, de bodo privolili5 pa kaj je mogel flifhati? „Nikoli fhe nifirn sa gotovo 28 v tvoj fklep dovolil: premini poprej dobro. Dokler nifi pet in dvajfet let ftar. ne mifli na moje pri¬ voljenje. Kdo fi more mifliti ftrah mladenzha. Glo¬ boko v ferze sadet pa vunder v saupanji v Boga gre v Tvojo fianizo, in po ferzhni molitvi Te sopet k ozhetu verne s profhnjo, de bi mu Taj privolili, do 25 . leta v Rimu v fhola hoditi in Te tam sa Tvoj ftan pripravljati. t She le zhes dva dni To mu ozhe v to dovolili. Pripravljali To vfe potrebno sa odhod 5 pa vezh tjednov je med tem preteklo in nizh ni fhlo po sheljah. Ozhe To nove nafprotne Tklepe kovali, Alojsi pa je The bolj molil. Enkrat, ko je pred krishanim Jesufam klezhal, je notrajni glaf v Tebi zhutil, ki mu je rekel: Pojdi k ozhetu, in pofkufi! — jSliel je k njim in rekel jim je poln fvele gorezhofti: „Ozhe, vet' fim (izer v vafhi obla- fti. To vam odkritoferzhno povem: mene je Bog Tam v red poklizal. Dokler Te mi tedaj soperftav- Ijatc, Te Boshji volji soperltavljate.“ S saupanjem v Boshjo pomozh je fhel Alojsi v Tvojo ltanizo in je molil. Ozheta je to govorjenje slo poprijelo. Sade- tiga To Te fposnali: nepokojni To bili. Sdelo Te jim je, kakor de bi bil od Boga glaf fliThali: ,.Daj mi Tvojiga fina!“ V Tvojim nepokoji in v Tvoji shalofti To sazheli glafno jokati, tako de To Tlushabniki pred vratmi TliThali. Rekli To po vrozliira notrajnim boje¬ vanji Tvojimu finu k Tebi priti, in rekli To: „Moj fin! hudo fi mi Terze ranil. Ljubim te in savoljo tvoje zhednofti fim te vfelej ljubil, fim vfe v tebe saupal, kakor v podporo naflie hifhe; ker te pa Bog dru-i gam klizhe, te nozhem dalje dershat in saverati! 29 ( - Pojdi ljubi moj fin! kamor fe ti ljubi! K Bolni ozhe fo fe prevezh prevseli; fhe enkrat jih je britka bo- lezhina prijela. Alojsi je filno teshko zhutilrano, kte- ro je ozhetu vfekal. S ginjenim ferzam je hitel is fvoje ftanize, je padel na kolena, roke in ozhi je molzhe v nebefa dershal, in fe je Bogu sahvalil, de je njegovo profhnjo uflifhal. S folsami v ozheh ga je profil pomozhi sa fvojiga shaloftniga ozheta. Sdaj je bilo ozhetu refniza. Dan je bil odlo- zhen, de bi fe bil Alojsi fvoji pravizi na pervenfhi- no sa vfelej odpovedal. Ko fe je to v Mantovi pri- zho vfih njegovih shlahtnikov sgodilo, fe je pri¬ pravil sa odhod v Rim. Vfi prebivavzi Kaftilionfki- ga mefta fo bili shaloltni. Vfi fo Alojsia tako ferzhno ljubili, in fo va-nj veliko saupanje ftavili. Kadar je v poflednjih dnovih fkosi mefto fhel, fo moshje, shene in otrozi fkosi okna na-nj pogledovali in fe glafno jokali. Dan odhoda je bil tadaj shaloften dan. Vfe ulize, po kterih fe je peljal, vfe vrate in okna fo bile polne ljudi, glafno fo jokali in sha- loftni fo od njega flovo jemali. Tako ljubijo Bog in ljudje nedolshno dufho. She v Mantovi fi je dal mnifhko obleko narediti. Ga tako sagledati fo fe ozhe sjokali, fhe bolj pa, ko je imela ura lozhitve priti. Pa vunder fte bile ferzi ftarfhev pokojni; sakaj fvojiga nar ljubfhiga fina fta kakor Abraham Isaka Bogu darovala. Alojsi je bil poln nebefkiga miru; sakaj vfe je sapuftil, de bi bil vef pri Bogu. Brat Rudolf je Alojsia do reke Pave fpremil. Tukaj fta fe lozhila. Alojsi je fhel zhes Feraro v Loreto, kjer je v fveti kapeli s vefelim hvalesh- nim ferzam molil in fveie sakramente prejel. Od I 30 ondi je v Rim jesdaril. Med drusimi je tudi neki duhoven s Alojsiam popotoval; s njim je vlak dan molil. Njegovi flushabniki fo navadno sadej sa njim jesdarili, de bi ga s fvojimi pogovori v pre- mifhljevanji in v molitvi ne motili; sakaj maloka- daj je od drusih rezili govoril, kakor od duhovnih, in zhe je kdo od pofvetnih rezhi s njim govoril, je pogovor koj drugazhe obernil. Tako je v Rim prifhel, fe je vikfhimu fvo- jiga reda pokasal in fe mu s ferzhno ponishnoftjo sa fina ponudil. Po tem je fhel k papeshu Sikftu V., kterimu je pifmo fvojiga ozheta oddal. t Sveti ozhe papesh fo mladenzha fprafhovali in slo fo fe vefelili nad njim; dali fo mu apoftoljfki blagoflov ali shegen. Potem je fhel v novinfko hifho, kjer je njegov ftriz Szipio Gonzaga mafheval in ga ob¬ hajal. Poflovil fe je pri fvojih flushabnikih, ki fo fe vfi s teshkim ferzam od njega lozhili. Vikfhi zhes novinze ga je v zelizo peljal. Poln vefelja je va-njo ftopil, debele folse fo mu v ozheh ftale. Na kolena je padel in fe je Rogu sahvalil, de ga je tje pripeljal in vfiga fe je njemu daroval. Alojsi fe je zliutil svelizhaniga na meftu nje- goviga pokoja, tako je imenoval fvojo zelizo. Perve tjedne je mogel odlozhen od drusih zhifto fam shi- veti. Natanko je fpolnoval vfe, kar mu je bilo rezheno. Voljna pokorfhina mu je vfe lahko ftorila in je njegova ponishnoft in poterpeshljivoft vterdi- la in redila. Š nar nishejfhimi is reda fe je nar rajfhi pezhal; nar bolj niške dela v hifhi je opravljal; pometal, pajzhevne ometal je i. t. d. prijetno delo fe mu je to sdelo in vefelilo ga je, zhe fo ga 31 imenitni ljudje pri tazih delih vidili, in ga niskiga zhloveka miflili, kteri lizer sa nizh drusiga ni. Pri hifhnih delah fe mu je vfe tako ispod rok odfedalo; kakor de bi bil she v tem raftel; drugim je tako pripravno in lahko ftregel, kakor de bi ne bil nikoli tako vifoziga rodu, temuzh kak flushabnik dru- sih bil. N is ek v fvoji flushbi je bil Alojsi vunder kmalo od vfih fpofhtovan. Ljubesnivoft njegoviga obnafhanja, njegovo poboshno ferze in njegova pri- pravnoft fo mu ljubesin vlih pridobile, tako de nekte- ri nifo mogli fvojiga zhaftenja f kriv ati. To je mo¬ gel poboshni novinz kmalo fposnati in to mu je fto- rilo veliko terpljenja, Vidilo fe mu je, kako gaje to bolelo, zhe ga je kdo hvalil. Ko je tri mefze v redu shivel, fo ga v sbor uzhenikov peljali, kjer fo nar bolj zhaftljivi moshje tega reda fkup prebivali. Slo ga je vefelilo, fe nad njimi isgledovati. Enkrat ga je obifkal pa¬ triarh, njegovi ftriz Gonzaga, in je hotel s njim govoriti; pa Alojsi rezhe: „V tej uri nimam pri¬ voljenja govoriti.^ Patriarha je novinzova pokorfhina slo vefelila. Ozhetje reda fo ga tudi vezhkrat v bo- lefhnize ali fhpitale vseli. Tukaj je pomagal, kakor je mogel: enimu je pofteljo popravil, drusimu je dal sdravil; temu bolniku je noge umil, unimu je dal jefti; tega je k poterpljenju opominjal, uniga k pokori in ga je k fpovedi pripravljal. Tako je Alojsi bolnikam ftregel, ako ravno je bil fam bo¬ lehen , ter ga je vedno glava bolela. jSvojo ljube¬ sin do blishnjih je tudi fhe mnogo drugazhe pokasal. 32 VII. ( Smert Alojsioviga ozheta. — Alojsi gre v Neapljo. — Na- saj v Rim pride; njegove zhednofti, pofebno ljubesin do blisli- njiga. — Njegova poflednja ljubesin in poflovenje od fvoje ma¬ tere. — Njegova finert in pofvezhenje po papeshu Benediktu XIII. Sa Bogam je Alojsi fvojiga ozheta nar bolj ljubil na semlji 5 vfakdan je molil sa-njih. In ta molitev otrozhje ljubesni je Bogii dopadla. Odtiftih- mal, ko fo knes po dolgim britkim bojevanji s feboj fvojimu finu v klofhter ftopiti dovolili, fo bili vef drugazhen zhlovek. Igranju fo fe odpovedali, ktero fo zhes vfe ljubili in s vfo poterpeshljivoftjo fo terpeli bolezbine fvoje bolesni. S rastertim ferzam fo vefolno fpoved opravili in ferzhno pokoro poku¬ šali. Ko je bolesin nevarna prihajala, fo vkasali krishaniga .fesufa prinelii, pred kterim je tudi nje¬ gov Alojsi tolikrat klezhal in toliko fols prelil. To podobo krishaniga fo imeli smeraj pri febi. O! kako lepo je bilo viditi ftariga knesa, ko fo krish s obema rokami objemali, s ferzhno gorezhoftjo s folsami kufhevali in sdihovali: „Gofpod! ufrnili fe me! Grefhil Inn, ufrnili fe me!“ Vli fo fe nad tem zbudili. On pak je rekel eniga dne: „Dobro vem, od kod pridejo moje fol- se, od inojiga Alojsia pridejo. Alojsi mi je od Boga milolt sadobil, de moje ferze s temi fvetimi bolezhinami napolni.^ Ko fe je fmert blishala, fo fe pobosbno na-njo pripravljali in pokojno umerli. — Alojsi je pri njih fmerti zhutil, kar pravo otrozhje ferze v fvoji ljubesni le bolezhin obzhu- titi samore; pa vefelilo ga je tudi, de fo tako 33 poboshno in fpokorjeno umerli. Pri tej priloshnofti je pifal fvoji materi: Sdaj samorem fhe bolj is ferza moliti: „Ozhe nafh, kteri /i v nebelih! £t Alojsi je sazhel po malim bolehati, in ker je tudi novinzov mojfter, fvet poboshen mosh, kteriga je slo ljubil, beteshen bil, fo ju fhe s dvema dru¬ gima novinzama v Neapol poflali, srak premenit. Kadar fo mogli na poti kje oftati, de fo jedli ali prenozhili, fe je Alojsi vfe prisadjal, sa fvoje pri- jatle nar boljfhi rezhi poifkati, sa febe pa je nar flabfhi obdershal. V Neapoli je fhe dalje v fholo hodil, ako ravno je- bil bolehen. Ponozhi ni mogel veliko fpati. Njegovi ftresheti fo sa-nj slo fker- beli in fo bili smeraj pri njem. Prigodilo fe je pa vunder, de fo doftikrat na Alojsia posabili, ako ravno fo ga slo ljubili. On pak fe ni nikoli pri- toshil; poterpeshljivo je bolezhine glave prenefel in v narvezhih bolezhinah je bil proti vfazimu pri- jasin, kakor de bi mu nizh ne bilo. Tako fi je bil Alojsi povfod ftanoviten, na vfakim kraji je Bogu s želim ferzam flushil. Zhes pol leta fo Alojsia sopet v Rim nasaj poflali. Tukaj je is ljubesni do revfhine nar flab¬ fhi zelizo sbral. V tem zhafu fe je filosofije ali modroflovja isuzhil in fe je med mnogimi drusimi nar boljfhiga fkasal. Njegove bukve fo bile vfe prav pridno in zhedno pifane, in to je kasalo, de je snal prav lepo pifati. Po konzhanih fholah je bilo veliko ozhitno fprafhevanje, pri kterim je tako gladko govoril in odgovarjal, de fo fe nad ved- noftmi in nad uzhenoftjo fvetiga mladenzha zhudili. 3 * 34 t Slifhali fmo she, kako je rad molil. Lepo je bilo tudi ob nedeljah in prašnikih pri f. obhajilu ga viditi. Njegova ljubesin do Jesufa je bila vedno vezhi, pa tudi greh je vedno bolj fovrashil. t Skerbno je tadaj vedno zliul. Ker je fvojo shivo fhtato posnal, je pasil na fvoje ozhi, ufhefa in jesik. ,Skerbno je pasil na fvoje ferze in *v bojevanji soper pofvetnoft fe ni nikoli vtrudil. Kadar je fpos- nal, de fe je kaj pregrefhil, je koj Boga odpu- fhenja profil in obljubil fe prihodnje poboljfhati. Poftil in pokoril fe je ojftro; profil je pa vfelej sato fvojiga vikfhiga sa privoljenje. Ob nedeljah in prašnikih fo mlajfhi duhovne v vafi poflali kmete uzhit. Pri tej priloshnofti fe je s nekim kmetam fosnanil, kteri she flieft let ni fvetih sakramentov prejel in je v dufhni mlazhnofti shivel. K pokori ga je fpreobernil in k fpovedniku peljal. V letu 1587 je fvojo klofhterfko obljubo ftoril in fhteri manj f hi shegne prejel. Tifti zhaf je na Lafhko velika lakot prifhla in potem fo vftale hude kushne bolesni. Revfhina je vedno vezhi prihajala. Nevtrudama je sdaj Alojsi s klofhterfkimi ozheti sa reveshe fkerbel. Ko je eniga dne flifhal, de je neki knes v Rim prifhel, s kterim je bil v mladofti snan, je urno privoljenja profil, ga obifkati. V flabih oblazhilih s berafhko mavho zlies ramo gre k njemu, dobi od njega ve¬ liko denarjev sa uboge in knes je bil odtiftihmal vef drugazhen zhlovek. V fhpitalih fo on in nje¬ govi tovarfhi bolnike preblazhili, umivali, jim jed dajali in jih k poterpljenji opominjevali. 35 Vezh duhovnov je she v kushnih bolesnih po- merlo, tudi njegov nar ljubfhi tovarfh. Alojsi je vofhil namefti njega umreti; pa oftal je pri slavlje¬ nji, ako ravno fe ga je tudi posneje kushna bolesin prijela in ga na poftelja poloshila. V Rimu je she vezh duhovnov na kugi umerlo in tudi Alojsi fe je mogel 2 . Sufhza v letu 1591 vlezhi. Bolesin jev fedmih dnovih tako hudo prifhla, de fo fe fmerti kmalo bali. Pripravljal fe je k fmerti in fvete sakramente je s veliko poboshnoftjo prejel. Pa boshja volja je bila, de je fhe nekaj zhafa na fmertni poftelji fvojirn bratam v poduzhenje in v is- gled bil. Tri mefze je leshal, nar grenkejfhi in oftud- nejfhi sdravila je pozhali jemal; nikoli ni toshil, de mu je flabo, smeraj vefel in prijasen fe ni nikoli zhes bolezhine pritoshil, ako ravno je bil na herbtu she do mefa obleshan. Kadar je bil fam, fe je oble¬ kel in je k miši slesel, na kteri je bila podoba kri- shaniga Jesufa. V roko jo je vsel, premifhljeval in ferzhno kufheval. Tako je tudi vzhafi, kadar je bil fam, med pofteljo in med sidam pokleknil in molil. Ko ga je bolnifhki ftreshe enkrat tako sa- pasil, mu je to prepovedal. Dva kardinala fta ga prav velikrat obifkala; eden fe je zelo k njemu prenefti puftil, ker ni mo¬ gel hoditi, de bi njegove poboshne pogovore po- flufhal. Takrat je bil neki duhoven slo bolan. Oba fta fe vezhkrat posdraviti dala, ker fta fe lju¬ bila. t Stari duhoven je vedno flabfhi prihajal in je ferzhno hrepenel, Alojsia fhe pred fvojo fmertjo viditi, in ni bil pred upokojen, de je mogel bol¬ nifhki ftreshe tudi bolniga Alojsia k njemu nefti. 3 -* 36 O kako ga je vefelilo, fvojiga ljubi ga Alojsia fhe enkrat viditi! Pogovarjala fta fe od Boshjih rezki tako ferzhno, kakor fe le poboshni, fveti ljudje pogovarjati samorejo. Ni ga poprej od febe fpuftil, de mu je mogel Alojsi fvoj fveti blagoflov ali shegen dati. Duhoven je dvajfet dni poprej umeri, kakor Alojsi, in ta je fvojimu fpovedniku tako profto sa- gotovil, kakor prerok, de je fhel rajnki duhoven farno fkosi vize, potem pa koj v prebivalifhe sve- lizhanih. Alojsi je bil od dne do dne flabeji. Pi- fal je fvoji materi lift, v kterirn je fvojo profto lju— besin, fvojo ponishnolt in fvoje shelje po fmerti s prav vrozhimi befedami pokasal in jo savoljo fvoje fmerti potolashil. Nihzhe ne bo tega lifta nerad in bres prida bral. Tukaj je : ZIiaTtita gofpa mati! Mifliti fi moram, de fim she otrok nebef, in pripraviti na cTtlhod v kraljeftvo shivih, Boga vezhno hvalit. Ako ljubesin hozlie, de jokamo s jokajozhimi, in fe vefelimo s vefelimi, kakor fveti Apoftelj Pavel pifhe, fe hote gotovo slo vefelili, moja preljuba mati! kadar bote svedili, de moja ura ni daljezh, ki me popelje v kraljeftvo, kjer fe ni nizh vezh bati, de bi Boga sgubil. Zhe boshjo dobroto fpremif bij ujem, fi jo miflim, kakor neis- merljivo morje, ki nima ne kraja ne dna. Sgubim fe v te mifli in sapopafti ne samorem, kako de fe 37 sgodi, de mi Bog vezhni pokoj in vezimo sveli- zhanje pripravlja, ker fim tako malo zhafa delal. Profim vaf, salivalite fe dovolj Bosliji dobroti, in gotovo bote ftorili, kadar bote tiftiga mertviga ob¬ jokovali, kteri bo v Bogu shivel, in vam pri Bogu vezli pomagal, kakor bi na semlji pomagati s a-, mogel. Nafha lozhitev ne bo dolgo terpela, kmalo fe bomo sopet vidili v nebefih. . . . Pifhem vam to, de bote moje flovo sa febe in sa vfo drushino kakor gnado Bosbjo imeli. . . . 4 Sklenem fvoje pi- fanje in vaf fhe enkrat profim sa vafli shegen, ker fim dofegel vfe, kar fim upal. Vafh v Krillufu pokorni fin JLlojsi G omaga. Rim 8. Roshnizvela 1591. Ki mu je sdravnik rekel, de ne bo vezh ofem dni shivel, je bil tako vcfel, deje nekimu fvojih prijatlov, ki ga je obifkal, s vefeliin oblizhjem rekel: „Ali vefh, kaj fim vefeliga svedel? V ofmih dneh mi je umreti. O pomagaj mi Boga hvaliti sa veliko dobroto, in sapoji s menoj: Bog, mi tebe hvalimo ! u Vfi njegovi klofhterfki bratje fo bili ferzhno shaloftni, ko fe je nevarnoft blishala ga sgubiti, ker fo ga vfi tako slo ljubili. Vfak je prifhel ga profit, de bi sa~»j v nebefih molil. Po- 38 flednje tri dni je krish »a fvoje perfi poloshil in je neprenehama isgovarjal, kar je Apoftelj govo¬ ril: „Shelim umreti in s Kriftufam biti. 64 Ako ravno mu ni kilo nizh hujfhe, je vunder s navadno ve- felim oblizhjem sa gotovo rekel: „To nozh bom umeri.“ Po prijetim apoftoljfkim shegnu, kteriga fo mu papesh poflali, je fhe enkrat fvete sakra- mente prejeti shelel. Ako ravno fi nifo nevarnofti tako velike miflili, ker fe je prezej dobro pozhutil, fo mu vunder shelje fpolnili. ( Sto in petdefet red¬ nikov je klofhterfkiga glavarja fpremilo, ki mu je fveto refhnje telo nefil. Po fvetim obhajilu fe je terdnejfhiga zhutil, tako, de je vfe prijasno objel in fe pri njih poflovil. Vfi fo jokali in ga profili, sa-nje Boga moliti. „Ker fim te na semlji ljubil, rezhe enimu, kako bi te mogel v nebelih posabiti?^ Proti defeti uri svezher je omolzhal in fvoje ozlii je imel vedno v podobo krishaniga Jesufa vperte, ktero je v rokah dershal, in fvojo kapizo je is glave vsel. Njegovi poftreshnik mu je sopet na glavo dene, tode sopet fe je odkril. Opominjan, de bi fi vtegnil glavo prehladiti, je odgovoril: „Ko je Ivriftuf umeral, je bil tudi rasoglav. a Kmalo potem je rekel: ,,Gofpod! v tvoje roke isrozhim fvojo dufho!“ Molili fo pri njem— nasadnje je fhe s flabim glafam rekel: „JesuJ'! ii smajal je fhe s fvojim shnablam, in umeri je med 10. in 11. uro po nozhi, 21. roshniga zveta 1591. Shi- vel je na semlji 23 let, 3 mefze in 11 dni; v duhovfkim ftanu je shivel 6 let. — Boshji angelji fo peljali njegovo nedolshno dufho v nebefa. 39 V zeli hifhi in po želim mefiu je fhel glaf: „Alojsi je bil fvetnik!“ Bog je tudi fvojiga flu- shabnika s zhudeshi rasglafil. Posneji papesh Be¬ nedikt XIII. fo ga v letu 1726, 21. Grudna med Ivetnike perfhteli in kerfhanfki mladofti patrona in is- gled nedolshnofti in zhiftofti ferza poftavili. Zerkev obhaja njegov fpominj 21. Roshnizveta. Natifnil Joshef Sassenberg. SIV* , . ' ; •ftfTi 'fctj ' -Vi) (ji ptih' i ‘' /i.t: ’: vi Uti''jv* . ■•.•vi./ •_ V /•' . ‘ \ , • ' . ' '■ ’ _ ’ • ' . >V NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000320825