Celjski tednik GLASILO S0CIJILI8TIČNE ZVEZE DCLOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA celje, ITOeK, 25. novembra 1953^ leto vi. — št. 47—18 — cena 10 din Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 125 — Telef.: uredništvo 24-2'5, uprava 25-25 — Tek. rač. 620-T-250 pri NB FLRJ v Celju - Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo Ob prazniku republike - srečnejši bodočnosti noproti Med vsemi narodnimi prazniki je 29. november naj- globlje zapisan v srcih jugoslovanskih narodov. Pred dva- riajstimi leti se je 29. novembra izpolnila želja delovnemu ljudsivu, ko je sredi krvavih borb proti okupatorju preko svojih predstavnikov postavilo temelje novi ljudski državi in preglasilo konec izkoriščanja človeka po človeku, ko je ljudstvo odreklo neljudskim režimom in tujim kapitalistom pravico do svojih žuljev in imetja. Srditi borbi za golo živ- ljenje in narodno svobodo je ta dogodek prilil še večjega ognja — zavest, da se borijo narodi Jugoslavije tudi za svojo srečnejšo bodočnost in za zmago pravic delovnega ljudstva. Vzporedno z naraščajočimi vrstami upornikov, ki so tolkli sovražnika, je po vsej naši zemlji nastajala ljudska oblast in Jugoslavija se je po končanem boju pokazala svetu v popolnoma novi luči in krepko korakala po poti v borbi skovanih idealov. Ko letos praznujemo praznik rojstva naše republike, praznujemo obenem tudi desetletnico osvoboditve, deset- letnico nagle rasti in hitrega napredka socialistične domo- vine. Lahko smo ponosni na prehojeno pot, kajti uspehi, ki krasijo ta jubilejni venec, so veliki. V teh desetih letih se ni samo spremenilo obličje naše domovine, ki je iz nekdaj na pol zasužnjene države postala močnejša in svobodnejša, temveč so se spremenili tudi njeni sinovi. Delovni človek je postal kovač svoje lastne usode, njegovo delo je obrnjeno samo njemu v prid in nikogar ni, ki bi živel na račun nje- govih žuljev. Deset let v zgodovini človeštva ne pomeni skoraj nič, toda v zgodovini jugoslovanskih narodov po- menijo ta leta najvažnejše in najodločnejše zgodovinsko obdobje. Vsi ti uspehi, ki nas na vsakem koraku navdajajo s po- nosom pa n'so bili doseženi z lahkoto, hrez samozatajevanja in požrtvovalnosti. Ti uspehi so terjali od jugoslovanskiti narodov ogromne žrtve. Medtem ko so sf» marskje vdali trenutnemu opoju zmage, pa se zdaj spel spotikajo ob ? krize, so naši narodi z žuljavimi rokami rušili vzroke voine, izruvali iz lastnih tal vse povzročitelje gorja, krivičnosti in nacionalne mržn'e. Krvav boj, ki je terjal tako visoko šte- vilo človeških žrtev v zadnji vojni, je bil izredno težak. Toda nič mani naporen ni bil boj za gospodarsko samos'oinost, za politično neodvisnost in za novega človeka v naši do- movini. Jugoslavija si ni mogla privoščiti počasnega razvoja, pri katerem so žrtve manj boleče ali celo komaj čutne. N'mamo si kaj prikrivati, če ugotavljamo, da je naš delovni človek živel slabše kot si je spričo svoje borbe in svojega dela zaslužil. Doslikrat je moral žrfvovati svcf osebni standard v splošno korist. Toda to je storil zavestno in v prepričanju, da drugače ne bi bilo mogoče doseči tega, kar smo do danes zgradili. Jugoslovanski narodi so podedovali anarhično gospo- darstvo, ki je poleg tega, da je daleč zaostajalo za mnog'mi deželami na svetu, bilo še med vojno strahovito razdejano. V teh pogojih so delovni ljudje Jugoslavije začeli graditi in z neverjetno vnemo stopali od uspeha do uspeha. Poleg težav, ki smo jih poznali in smo se vedeli z nj'mi spoprijeti, so nastopale težave, ki jih nismo pričakovali, ki so nas za- hrbtno prizadele. Od zunaj so nas prisilili, da smo povečali napore za utrditev naše obrambne moči. Vse tb je zaviralo našo pot navzgor, vsi ti pojavi so nam trgali grižljaje od ust. Včasih pa smo spričo naše velike vneme, da bi č'm hitreje in čim več gradili, celo precenjevali naše gospodarske zmožnosti in tako v najboljši volji, da hočemo prav, in v svoji lastni vnemi škodovali sami sebi. V vseh teh letih pa so si naši narodi prizadevali, da bi v svetu nastalo tako vzdušje, ki bi olajšalo razvoj nerazvitim državam. Če je to olajšanje v svetu doseglo razveseljive rezultate, potem je lo nemajhna zasluga naših voditeljev in z njimi vseh nas, ki smo vselej bili v prvih vrstah borcev za mir, sožitje in sodelovanje med narodi. S temi novimi pogoji, pri katerih naši prispevki niso majhni, stopamo v novo obdobje razvoja naše republike. Vsemu svetu smo pokazali kaj hočemo in kaj zmoremo. Danes je vsemu svetu znano, kaj Jugoslavija hoče in da hoče taka ostati iet na takšno morajo tudi vsi računati. Mi verjamemo, da se položaj na svetu obrača na bolje,^verja- memo že zato, ker si to najbolj živo želimo. Akad. kipar Tone Kralj: Sejalec Pogled v bodočnost nam ob našem velikem narodnem prazniku vliva polno opiimizma. Kapitalna izgradnja je v glavnem končana, v kolikor pa ni, bo končana postopoma. Secan a generacija je žrtvovala ogromno. Prišel je čas, da začne plodove svojega dela tudi uživati. To pa je v naj- večji meri spet oiivsno od nas samih. Zavec^ati se moramo, da nam razvoj omogoča le takšne življenjske prilike, 1-^ kršne (koncmske pogoje si ustvarjamo. Gledali moramo, da bomo povečali produktivnost, ki je edini predpogoj za bolši življenjski standard. Imeti moramo tudi pred očmi, da čez noč ne moremo dohiteti razvitih držav, ne da bi pri tem trpela življenjska raven delovnega Ijudslva. Zdaj prihajamo v obdolšje, da tisto, kar smo v desetih letih graaili povrne celovnim ljudem vložene napore, da začnejo na temeljih svojih žuljev tudi bolje živeti, saj zato so tudi gracili. V Tednu tiska in radia" v Celju uspel koncert godalnega orkestra skud »ivan cankar« — slavnostni govor na akademiji je imel Član oo szdl tov. anton Aškerc — solist profesor karlo rupel je žel veliko priznanja — zelo ploden pogovor novinarjev in dopisnikov z najvidnejšimi političnimi in oblastnimi funkcionarji — razstava »10 let naprednega tiska in radia« beleži zelo vi- soko število obiskovalcev — učinkovita akcija zbiranja novih naročnikov Tudi v celjskem okraju je bil »Te- okoli tiska najbolj povezanih podjetij den tiska in radia« zelo lepo priprav- in ustanov, uspela prirediti vrsto zelo Ijen. Razmeroma maloštevilna novinar- koristnih prireditev pod pokrovitelj- ska organizacija je ob podpori drugih, stvom 00 SZDL v Celju. koncert na predvečer — prijeten glasbeni užitek Za začetek »Tedna tiska in radia« je bila v Narodnem domu dostojna prosalva, združena z zelo dobrim kul- turnim, sporedom. K sreči je kljub pre- kinitvi električnega toka uspelo liudem, ki so popoldne pripravljali direkten prenos prireditve preko Radia Celje, še pravi čas dokončati delo. Dvorana Narodnega doma je bila do- kaj napolnjena, dasiravno bi spričo važnosti dogodka, zlasti pa zaradi so- delovanja priznanega glasbenega ko- lektiva pričakovali večji odziv. Odkrito moramo priznati; da je morda agitacija za ta večer nekoliko zakasnila. Večer je otvoril predsednik novinar- ske podružnice v Celju tov. Tone Ma- slo, za njim pa je o vlogi in nalogah tiska in radia govoril član Okrajnega odbora SZDL tov. Anton Aškerc, ki je povezal vso ogromno vlogo naprednega tiskn. v predvoin'h lotih v borbi proti neljudskim režimom, veliko duhovno bogastvo, ki so ga posredovali parti- zanski tiski v najtežjih dneh naše na- rodna zgodovine ter končno o velikih zaslugah, ki sta jih tisk in radio po vojni izvršila s tem, ko sta sprem- ljala in vodila napredno javno mnenje ter prevzgajala delovne ljudi v za- vedno socialistične državljane. Na kon- ci' i'! tov. Aškerc čestitil v=;em, ki so- delujejo v tisku in radijskih oddajah te • iim ž^lf^i še vmprej dosti uspehov. Po končanem govoru se je pričel slavnostni koncert priznanega celjskega gr>da^nega orkestra pod vodstvom di- rigenta Dušana Sancina. Repertoar konc^'rta jo b'l posrečeno izbran. God- beniki so navdušili poslušalce, ki so ob vsaki skladbi nagradili umetnike z anlavzom. Izvaiali so dela Handla, Inavca, Bacha. Schuberta, Svensona in Natzeza. V drugem delu programa je nastopil priznani solist — violinist prof. K^-io Ruoel iz T-iubljane. Bil je to vsekakor len, prijeten in hk-^pti z važnim dogodkom povezan večer. (Nadaljevanje na 4. strani.) Titovo pismo novinarjem Pokrovitelj proslave desetletnice Zveze novinarjev luaoslavije pred- sednik republike Josip Broz-Iito, je poslal Zvezi novinarjev naslednje pismo: Dragi tovariši! Ob desetletnici ustanovitve novinarske organizacije Jugoslavije po- šiljam kolektivom našiti listov in radijskiti postaj svoje prisrčne čestilke. Desetletnica ustanovitve Zveze novinarjev socialistične Jugoslavije ni navaden jubilej ustanovitve kake organizacije, temveč ima mnogo globlji pomen, ker je povezan z zgodovinskim procesom ustvarjanja nove, socialistične Jugoslavije. Ustvarjano na ruševinali z vojno opusto- šene države in na ruševinah likvidiranega družbenega sistema se je naše novinarstvo moralo neogibno boriti z mnogimi težavami, na katere običajno naletimo v dobali takih zgodovinskih revolucionarnih družbenih dogajanj. Imeli ste mnoge težave, ker iz preteklosti niste podedovali kakih bogatih izkušenj niti tehničnih možnosti. Predvojna revolucionarna borba, zatem pa okupacija in osvobodilna borba so prizadele tudi vaše novinarske vrste: padlo je nemalo najdragocenejših tovarišev. Glede na to je bilo novinarskih kadrov, izkušenih v svojem poklicu, zelo malo in zato je bilo treba začeti s povsem novimi in mladimi ljudmi. Toda reči moram, da se je naše novinarstvo porajalo in razvijalo zelo naglo, ne glede na razne pomanjkljivosti, značilne za njegova otroška leta. Želim poudariti, da je naše novinarstvo v glavnem častno izpolnje- valo naloge v prvem desetletju svojega dela. Da, bili so posamezni pri- meri, ki jih je treba označiti kot negativne v praksi novinarstva države, ki gradi socializem. Bili so primeri zavestnega škodljivstva naši stvar- nosti, bile pa so tudi razne napake zaradi neznanja, toda vse to ne more zmanjšati ogromne vloge, ki jo je naš tisk odigral v graditvi naše države in v ustvarjanju njenega ugleda po svetu. Zelo važno je, da naš tisk in radio nista bila, niti nista sedaj orodje propagande, temveč imata predvsem vlogo informatorja, vlogo kroničarja naše socialistične stvar- nosti, vlogo vzgojitelja našega človeka. Ko zdaj prebiramo strani naših listov in revij, lahko ugotovimo pot razvoja naše države, lahko vidimo razne oblike našega prizadevanja, da bi uresničili naloge, ki smo si iih zastavili tako v našem notranjem razvoju kakor tudi v naši načelni zunanji politiki. Uporabljam to priložnost, da bi pozval naše novinarje, naj delajo za odstranjevanje še nekaterih pomanjkljivosti v tisku, ki se kdaj pa kdaj pojavljajo in ki nam morejo povzročiti nemajhno škodo v zunanje- političnem področju; isto pa velja tudi za naša notranja vprašanja. Ho- čem namreč reči, da morajo naši listi še bolj budno spremljati in pravilno pojasnjevati našo zunanjepolitično smer ter smer našega notranjeoa razvoja. Naš tisk je svoboden, kakor mora biti svoboden v državi, ki ustvarja svoje življenje na načelih prave socialistične demokracije, mora pa biti strogo načelen in v skladu s politiko naše ljudske oblast, s pri- zadevanji, da bi izpolnili vse tiste naloge, ki vodijo v socializem, ki vodijo k ohranitvi miru v svetu in okrepitvi mednarodnega sodelovanja. Strani naših listov morajo biti vedno prežete z duhom vsega našega dogajanja, s socialističnim duhom naše stvarnosti, ki mu je tuje vsa- kršno senzacionalistično pisarjenje, podtikanje, izmišljotine in razne ne- poštene kombinacije, značilne za del tiska po svetu. Potrebno je vztrajno nadaljevati delo za čim popolnejšo strokovno izpopolnjevanje naših novinarskih kadrov, da bi se mogli bolj poglob- ljeno in pravilno kritično lotiti vseh vprašanj in pojavov naše notranje in zunanje politike, zlasti pa še naše ekonomke. Samo dobro pozna- vanje naše stvarnosti in naše idejnopolitične smeri bo omogočilo našim novinarjem, da se bodo izognili raznim napačnim tolmačenjem in da bodo pravilno obveščali domačo in tujo javnost o dogajanju pri nas in po svetu- V vrstah naših novinarjev morajo vladati odnosi tovarištva in sode- lovanja, kakršni morajo biti vedno med ljudmi, ki opravljajo isto odgo- vorno delo. Ako se bo temu posvečala čim večja pozornost in se bo naglo odstranjevalo vse, kar je škodljivega v našem tisku, bo to zelo koristno ne samo pri vzgajanju mladih in sposobnih novinarskih kadrov, temveč tudi vsej naši skupnosti. Prav tako je v našem tisku zdaj zelo važna neizprosna in strogo načelna kritika raznih negativnih pojavov v našem družbenem razvoju in vsakdanji praksi. Tisk je močno orožje v prizadevanjih naših narodov za zgraditev socializma, toda to orožje mora biti ne samo ostro, temveč tudi svetlo. Prepričan, da bo Vaša organizacija tudi v bodoče častno opravljala svoje naloge, vam želim največje uspehe. S tovariškim pozdravom TITO V Celju bo začela obratovati nova tr^nsfcrirstcrsla ptslćja Po osvoboditvi se je število odjemalcev električnega toka v Celju in okolici naglo širilo, zlasti pa število industrijskih odjemalcev, ki so potrebovali vedno več in več električne energije. Za te potrebe pa jo bila visokonapetostna napeljava že prešibka. Zato je bilo treba temu odpomoči na ta način, da so v Celju morali začeti graditi novo napajalno transformatorsko postajo. Nova transformatorska postaja v Selcah bo izročena svojemu namenu v soboto, dne 26. novembra ob 12. uri. Stev. 47—48 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 25. novembra iy55 POGLED PO SVETU »Tudi Moskva se ni sezidala na- enkrat,« je rekel Molotov, ko so ga vprašali o uspehu in neuspehu ženev- skega sestanka štirih zunanjih mini- strov. Pot do pomirjenja v svetu res vsak hip naleti na novo veliko oviro, na nov, nevaren prepad. Čeprav je jasno, da moderna vojna iz Jinančnih vidikov ni kaj prida kupčija, vendar ne potihne grmenje orožja na našem planetu. Russel, veliki angleški modri- jan, posmehljivo pravi, da je to zato, ker ljudje še vseeno niso popolni egoisti, kajti če bi skrbeli za svojo srečo tako vneto, kakor se brigajo za nesrečo svo- jega soseda, bi res utegnila nastopiti doba sreče in miru. Dolgi ženevski rendez-vous se je raz- šel z grenkim priokusom dejstva, da se partnerji niso zmenili zato, kdaj se hodo spet sešli. Zgovorni Francoz Pinay je rekel, da je uspeh že v tem, ker so vsi štirje spet enkrat jasno opredelili svoja stališča k vprašanjem, ki so bila postavljena na dnevni red. Do spora- zuma ni prišlo, sporazumeli so se le o tem. da se zdaj še ne morejo sporazu- meti. Nova bi bila samo dobra bese- dica »še«, ki vzbuja upanje, da nikdo od štirih ni zaloputnil vrat za seboj, čeprav so se slišale v Ženevi tudi hude besede. Optimisti povečujejo skromne uspehe in so z muko izbrskali, da je le prišlo do zbližanja stališč v razorožitvi, da je ostala možnost za nadaljnje pro- učevanje medsebojnih stikov, da se je nemško vrašanje končno le začelo trgati od vprašanja evropske varnosti in da je nekje na obzorju vendarle nov se- stanek, ki ga bodo pripravili strokov- njaki in diplomati. Kako težka je železna zavesa med Vzhodom in Zahodom, se je videlo iz razgovora o stikih. Zahod bi želel uvo- ziti v SZ čim več turistov, študentov, novinarjev, SZ pa si želi več trgovskih stikov in predvsem ukinitev slovitega embarga za strateški material, kar je gotovo najvidnejše znamenje hladne vojne. Molotov je zahodni predlog brez obotavljanja odbil, češ da je prera- čunan na špionažo in vmešavanje v no- tranje zadeve SZ, kar diši na baran- tanje raznih družb z bananami v srednjeameriških državah. Dulles pa je ujedljivo pokazal nn gn-^podarski polo- žaj Vzhoda, češ, povečanje uvoza iz za- hoda ni odvisno od ukinitve embarga, marveč od ruskega izvoza v zahodne države. In že je zmanjkalo preje. Glede Nemčije sta ostala oba tabora pri svojem, ženet^nki duh ni premagal duha histeričnega nezaupanja. Ta drugi duh pa se razširja. V tem duhu sta se sporazumela Pinay in Aden- auer. Mendes-F^ance je nekoč rabil štiri tedne za sporazum o Posaarju, Pi- nay pa je v Jttnh urah »prisrčno in Konrad Adenauer intimno privolil, da v Posaarju po re- ferendumu ne bo ostalo vse pri starem. Čeprav ne bo priključeno Nemčiji, bo meja le navidezna, ker bo Posaarje imelo nem»ko vlado, Francija pa se bo odpovedala mars-ikak.^ni politični in go- spodarski pravici. To razumevanje za evropsko integracijo oziroma za var- noU »svobodnega« sveta je Pinay po- kazal v trenutku, ko se snuje nova nemškn armada, ki bo kmalu močnejša od ostalih, ki jih združuje NATO. K paktoma NATO in SEATO se je pridružil te dni nov pakt. osnovan od zahodnega bloka, pakt MEDO. obramb- na organizacija Srednjega Vzhoda, tudi v duhu nezaupanja, ki ima trenutno največje netišče na Srednjem Vzhodu: Veliku Britanija, Turčija. Irak, Iran in Pakistan. Pakt ima vojaški in gospo- darski odbor, pričujoč pa je tudi ame- riški opazovalec. Članicam gre najbolj na živce sovjetska navzočnost v arab- skem svetu in sovjetsko orožje. Gre^a ohranitev položaja status quo na izra- elskih mejah. Izrael, ki je nastal in ob- stal v boju z Arabci kakor David z Goljatom, je dejstvo, ki bi ga predvsem Egipt rad zbrisal iz zemljevida. Iz kair- skega radia se sliši pozivanje k popol- nemu iztrebljenju Izraelcev, to je, po- zivanje k »primitivnim oblikam člove- ške vojnece zastopnik uprave rudnika Laško tov. Stanko Požun. Prijetno ie misliti na veselo razpoloženje po koncertu, kjer ie poleg Slovenskega pevskega zbora iz Kotmare vesi na čelu s svojim agil- nim in vidnim pevovodjo tov. Ko- renjakom bil tudi nemški moški pevski zbor iz iste vasi, ki je prav tako z za^ nimanjem sledij koncertu. Pozno v noč so se razlegale pesmi vseh treh zborov, otem p^ so zavedni kmetje iz Kotmare vesi odi>eljali rudarje na svoje domo- ve k počitku ter vsem najiskrenejše dokazali bratsko gostoljubnost. Naslednje jutro so se prebivalci Kot- mare vesi prisrčno in ljubeznivo po- slovili od rudarjev. Nekateri so iih ce- lo spremljali do Celovca, kjer jih je že čakalo zastoi>stvo iz vasi Radiš na čelu s predsednikom Slovenskega prosvet- nega društva, tov. Simonom Vrulihom. Avtobus je odbrzel iz Celovca v popol- noma slovensko vas Radiše. Pri lju- beznivem sprejemu je poleg domačinov pozdravil rudarje moški pevski zbor iz Radiš s pozdravno pesmijo, ki je gani- la rudarje do solz. Predsednik društva iz Radiš, tov. Simon Vrulih, pa je zboru rudarjev izrekel dobrodošlico. V za- hvalo za sprejem so rudarji zapeli pesem »Zdravo«, ki je na navzoče na- pravilo poseben vtis. Borbeni rudarji so s prvo pesmijo že navezali stike s prebivalci Radiš. Kmalu po kosilu so se rudarji pri- pravili za koncert. Kar lepo jih je bilo videti v svojih modrih enotnih oblekah, ko so jih burno ix)zdravljali Radišani. Mala okrašena dvorana je sprejela preko 250 prebivalcev Radiš ter je bila nabito polna. Po obojestranskih jm)- zdravih so dekleta Radiš pripela vsa- kemu pevcu nagelj z roženkrautom. Med odmorom prvega dela koncerta je s svojo pesmijo pozdravil rudarje tudi Moški pevski zbor »Svobode« rudnika Laško domači moški pevski in mešani pevski zbor pod taktirko tov. Simona Vruliha. V drugem delu svojega koncerta so ru- darji prejeli od Radišanov veliko lepo sliko kraja Radiš, zborovodji rudar- skega zbora tov. Juliju Goriču pa so poklonili umetniško doma izdelano le- seno vazo s šopkom rdečih nageljnov. Rudarji pa so izročili društvu Radiš veliko sliko svojega zbora. Ob prijetnem družabnem večeru med Radišani se je zbor rudarjev počutil kakor doma. Ni manjkalo zdravic, go- vorov, petja, medsebojnih izmenjav mi- sli. Skratka, tega prijetnega večera ru- darji ne bodo kmalu pozabili. Ljubeznivi kmetje te vasi so bili ve- seli, da sprejmejo E>od svojo streho brate iz Slovenije. Moški zbor rudarjev si je v dopol- danskih urah še ogledal Celovec ter Knežnji stol z okolico. Ob tej priliki je treba posebej poudariti dobrosrčnost in veliko pozornost zastopnika Sloven- ske prosvetne zveze tov. Kristija Laj- čaherja, ki je vse dni gostovanja bil rudarskemu zboru posebno naklonjen in na razpolago. Laški rudarji so temu mlademu prosvetnemu delavcu bili za pozornost posebej hvaležni. Mnogo le- pih vtisov so rudarji prav tako dobili od predsednika Slovenskih društev in organizacij tov. dr. Franca Zvi^itterja, kateri je mnogo ur prebil z laškimi ru- darji ter jim tolmačil njihovo dejav- nost na Koroškem. Vsem drugim bratom iz Slovenske Koroške, ki so na kakršenkoli način olepšali bivan^« laških rudarjev na Koroškem, izrekamo prisrčno zahvalo, z željo, da obljubljeni obisk Kotmare vesi in Radišanov v prvi pomladi leta 1956 ne bi izostal. s. Katere zadeve rešujejo občinski ffucfsfcf odbori? Doslej smo spoznali pomembno vlogo občine pri ustanavljanju in prenehanju podjetij ter njen poseg v upravljanje z osnovnimi sredstvi gospodarskih or- ganizacij. Omenimo naj še nove posle v zvezi s predpisi o delu komisije za ugotav- ljanje vrednosti osnovnih sredstev novo ustanovljenih gospodarskih organizacij, po katerih imenuje občina to komi- sijo, izvrši cenitev osnovnih sredstev in hrani zadevni cenilni zapisnik. Se pomembnejša je vloga nove ob- čine pri izvajanju uredbe o razdelitvi bruto dohodka gospodarskih organiza- cij. Vsi posli, ki jih predvideva ta uredba, so preneseni na občino. To je v skladu z novimi predpisi, na podlagi katerih se izgrajuje komunalna ure- d.tev pri nas in po kateri predstavlja občina ne samo temeljno politično-te- ritorialno organizacijo samoupravljanja delovnega ljudstva, temveč tudi temelj- no družbeno-ekonomsko enoto prebi- valstva na svojem področju. Tako je prešlo težišče neposrednih odnosov do gospodarskih organizacij od okraja na občine. Spričo takega novega pravnega polo- žaja naših občin odreja občina med drugim zlasti sredstva, ki se izločajo iz dobička zaradi vnešenja v rezervni sklad, razdeljuje z družbenim planom dobiček na del, ki pripada občini in na del, ki ostane gospodarski organizaciji, odreja pod določenimi pogoji izločitev dela ustvarjenih prihrankov na stro- ških in s tem v zvezi nastalega dobička v svrho nagraditve delavcev, ki so take prihranke ustvarili. Obč.na odreja del dobička za povečanje plač in določa odstotek od ustvarjenega prometa za investicijski sklad trgovskih podjetij, odreja odstotek amortizacije na vred- nost osnovnih sredstev pri gostinskih podjetjih, posamezn m gostinskim pod- jetjem, obrtnim delavnicam in drugim manjšim podjetjem, komunalnim pod- jetjem pa določa pavšalne zneske za delež občine na dobičku za plačevanje stalnih družbenih prispevkov in pro- metni davek. V pristojnost občine spa- da tudi določevanje načina uporabe neizkoriščenih amortizacijskih skladov komunalnih podjetij za dolgoročno kre- ditiranje drugih komunalnih podjetij. Občina daje soglasje k zaključnim ra- čunom onim gospodarskim organizaci- jam, ki se nahajajo na območju občine. Tudi v zvezi z uredbo o knjigovodstvu gospodarsk.h organizacij (Uradni list FLKJ štev. 27/55) je občina prevzela vse posle, tako, da so okraju v glavnem ostali le oni posli, ki so vezani na delo finančne inšpekcije. V glavnem izvršu- je občina iz cit. uredbe te-le posle: ugo- tavlja, ali in na kak način obnavljajo manjše gospodarske organizacije svoje letne bilance; določa, katera podjetja vodijo svoja knjigovodstva po skrajša- nem kontnem planu in katera po na- čelih enostavnega knjigovodstva; od- loča o sestavljanju kalkulacij manjših gospodarskih organizacij in delavnic; daje soglasje za namestitev stalnega odnosno honorarnega računovodje, če ta ni postavljen na*podlagi razpisa; iz- vršuje zaprisego računovodij ter daje soglasje na odločbe o odpovedi delov- nega razmerja računovodjem. Na področju obrtništva se je vpliv občine na razvoj te gospodaiske panoge v skladu z ostalimi pristojnostmi v ena- ki meri razširil. Tako izdaja občina obrtna dovoljenja za zasebne obrtne delavnice, za obrtne stroke, za katere se taka dovoljenja izdajajo po prostem preudarku, vodi evidenco o zasebnih obrtnih delavnicah, odreja obvezni de- lovni čas, določa število vajencev, ki jih morajo posamezni obrtni obrati Imeti ter daje pravila za obrtne de- lavnice, ki zaposlujejo do 3 delavce. Zasebna gostišča spadajo odslej še bolj v nadzor in odločanje obč.n. Ob- čina izdaja dovoljenje za zasebna go- stišča in dovoljuje izjemno zaposlitev delovne sile. Pri občini se vodi regi- ster zasebnih gostišč. Tu se tudi do- voljuje, da sme začasno voditi gosti- šče tudi kdo drugi, če imetnik dovolje- nja ne more sam opravljati gostinskih storitev. Razumljivo je končno, da je občina pristojna tudi na odvzem do- Toljenja za zasebna gostišča. Obisk članov Zveze borcev s Hudinje pri članih ZB v Dramljah Znano je, da so bile Dramlje s svojim romantičnim, hribovitim zaledjem med težko okupacijo slovenske zemlje eno izmed tistih pomembnih partizanskih podračij v neposredni celjski okolici, ki je odigrala zelo važno vlogo v našem narodnoosvobodilnem gibanju. Povezati se z borci z drameljskega terena je bila ena izmed nalog, ki si jo je postavil nov odbor ZB na Hudinji, in tako so se odpeljali v nedeljo, dne 13. t. m. člani ZB iz Gabe'-ja, Spodnje in Zgornje Hu- dinje in nekateri iz Škofje vasi z avto- busom v Dramlje, da se najprej poklo- nijo padlim junakom in da se s člani ZB v Dramljah pogovore o delu in pro- blemih. Goste je v nedeljo dopoldne pri grobu padlih partizanov ob glavni cesti pričakala mladina in domačini. Ob tem grobu je bila najprej spo- minska počastitev pokojnih borcev. Go- voril je tov. Ljubomir Tomažič, pred- sednik in tajnik ZB Hudinja pa sta po- ložila na grob lep lovorjev venec. Tej svečanosti je sledila še podobna poča- stitev spomina borcev in drugih žrtev nacističnih zločinstev na drameljskem pokopališču, kjer je spregovoril spo- minske besede prof. Albin Podjavoršek. Po teh svečanostih je bil v prostorih gostilne Ratajc skupni množični sesta- nek Zveze borcev iz Dramelj in gostov. Sestanek je vodil predsednik ZB Hudi- nja tov. Albin Kuhar. Po referatu o našem notranjem in zunanjem politič- nem položaju, ki ga je podal tov. prof. Podjavoršek, so navzoči v nad uro tra- jajoči stvarni in plodni diskusiji obrav- navali vrsto perečih, vprašanj. Mnogo so se pogovorili o vprašanju postavitve spomenika padlim borcem v Dramljah. Po odlično uspelem in iskreno tova- riškem sestanku so popeljali člani ZB iz Dramelj svoje tovariše na vrh Sle- mena, kjer so jim razlagali kot aktivni udeleženci in žive priče potek borb in drugih prizadevanj proti nacistom. Ker je bil lep, sončen dan in jasen razgled daleč naokrog, so zvedeli s tega terena celjski gostje marsikaj zanimivega in poučnega. Slišali smo polno drobnih, malih, toda zglednih zgodb "o junaških podvigih in akcijah. ap SPOMIN Takrat je sonce žalostno sijalo, grmovje borno nas je zakrivalo in mi s krvjo kovali smo usodo, zakaj tovariši? Za vseh svobodo. Glej, sonce spet se zaiskrilo, grmovje k luč: veje je stegnilo, prišla je zmaga, zdaj nam gozd šepeče, od radosti in prevelike sreče. Svobodno stopiV, orožje odložili, za stroj in plug zgrabili, od dela pot obliva nam obraz, za žive cilje padlih partizanov Vas! Ostruh Mimi Pismo v Bonn Poznate ga. Na sejah, zborovanjih o svoji vojni škodi govori, spominja muk in žrtev nas nekdanjih, ko v naši je deželi tekla kri. Ubili so edinega mu sina, a njemu so izbili vse zobe. Na stare dni v samoti bolečina mu grize neprenehoma srce. Nedavno me je srečal in ustauil in mi zaupno rekel tudi to: »Napisal pismo sem in ga odpravil, ki v njem stvari postavil sem tako: — Gospodje v Bonnu, saj gotovo veste, da vam rojaki so bili ljudje, ki so preganjali Slovence zveste, nič ne zamerite resnice te! Vem, pod krvniki so celo trpeli prenekateri tudi izmed vos, zločinci pa so kazen preživeli in zdaj spet smelo dvigajo obraz. Njih standard je visok. Dovolj nakradli so si v Evropi širni in pri nas. A nam, ki smo med razvaline padli, še nič kaj lahek ni povojni čas. Vem, sina mi ne morejo umiti in ne izbitih zob nikoli več. A nekaj je reči, ki morebiti v deželi vaši komu so odveč. Pri vas tam nekdo mojo uro nosi, a drug spet v moji postelji leži. Kdo z mojim prstanom krasi roko si? Kdo z mojo knjigo kuri si peči? Kdaj plačano bo bednih sužnjev delo, ki tam uživate zdaj plod njegov? Kdaj se vam bo, gospodje, vredno zdelo, da zbriše vsaj procent se vseh dolgov? — Tako sem pisal. Čakam na odgovor, ki mi dolguje ga visoki Bonn. Težko prenašam že starosti tdvor, a upam še v pravico in bonton. CELJSKI TEDNIK, 25. novembra 1955 stev. 47-^8 — stran 3 beseda naših sodelavcev in dopisnikov... Športni tisk v celjskem obiiiočiii karel jug Celje je s svojim zaledjem mo5an športni center, ki po številu aktivnih telovadcev in športnikov daleč prekaša vsa ostala mesta in predele v Sloveniji in Jugoslaviji. Trdimo, da prav v celj- skem bazenu postaja telesna vzgoja in šport življenjska potreba naših delov- nih ljudi, zlasti mladine, ki se vedno v večiem številu vključuje v to zdravo aktivnost. V tednu tiska ne smemo pozabljati, da je za velike uspehe v telesni vzgoji in športu v zadnjih desetih letih poleg požrtvovalnega dela telovadcev in športnikov ter njihovih funkcionarjev, razumevanja oblasti, družbenih organi- zacij in delovnih kolektivov, močno za- služen tudi pokrajinski celjski tisk. Od leta 1945 dalje je bil naš tisk registra- tor vsega dogajanja v telovadnicah in na igriščih, obravnaval je vse proble- me s področja telesne vzgoje in športa, bil zagovornik zdrave ljudske telesne vzgoje ter moralnih in etičnih princi- pov v športu. V tem smislu je obveščal širok krog čitateljev lokalnega časopisa. Skratka, v vseh desetih letih je bil naš tisk močan pobudnik za razvoj zdrave telesne vzgoje, potrebne in koristne za socialistično družbo, propagator za vključevanje mladine v telovadna in športna društva, objektiven ocenjeva- lec pestrih dogodkov v telovadnicah in na zelenih igriščih ter kritičen do vseh nezdravih pojavov v našem športu. V letu 1945, rojstnem letu celjskega lokalnega časopisa po vojni, je okrož- no glasilo OF »Naša pot« odredilo tudi za telesno vzgojo in šport določen pro- stor. Urednik športne rubrike tov. Fe- dor Gradišnik je že tedaj organiziral široko dopisniško mrežo. V tem obdob- ju smo imeli enotno organizacijo. Na terenu so se ustanavljala telovadna društva in tisk je budno spremljal rast enotne qjfganizacije ter v glavnem ob- ravnaval problematiko, pomen in vse- bino nove fizkulturne organizacije. Ak- tivnost na tem področju je bila tolik- šna, da se je pokazala potreba po izda- janju posebnega fizkulturnega glasila. Ze decembra 1945 je tedaj najmočnejše društvo v celjskem okrožju, FD Olimp iz Celja pod uredništvom tov. Fedorja Gradišnika, pričelo izdajati posebno gla- silo — »Fizkulturni glasnik«, ki je bilo obenem službeno glasilo Okrožnega fiz- kulturnega odbora Celje. Življenje v fizkuiturnih društvih v celjskem ba- zenu se je tako razbohotilo, da niti dnevni, še manj pa lokalni časopis nista mogla registrirati vseh pomembnih do- godkov. »Fizkulturni glasnik« je izha- jal 14-dnevno in je »živel« vse tja do zaključka meseca avgusta 1946 (vsega je izšlo 15 številk), ko je moral na zahtevo FZS prenehati z delom zaradi razširitve enotnega športnega glasila »Polet« za vso Slovenijo. Poizkus last- nega glasila se je v Celju močno obne- sel in kronist celjskega športnega in te- lovadnega življenja bo v teh številkah vselej našel dragocene podatke. Od leta 1946 dalje zasledimo v našem dnevnem tisku vedno več poročil o telesnovzgojni aktivnosti iz celjskega področja, lokalni časopisi (Celjski vestnik, Naše delo, Sa- viniski vestnik, Celjski tednik) pa so odslej prevzeli nase vlogo obveščevalca o vseh dogodkih v telesni vzgoji in športu v lokalnem merilu, ki so jih po- drobno razčlenjevali. Poleg registratorja športnega in telovadnega dogajanja je lokalni časopis prevzel nase tudi vlogo pojasnjevalca in tolmača vseh načelnih smernic in temeljev, na katerih se je razvijala telesnovzgojna organizacija. Tudi celjska društva so pokazala ve- liko aktivnost v zadnjih letih pri iz- dajanju športnega propagandnega ma- teriala. Športni delavci so se v veliki meri zavedali pomembnosti in velike vloge tiska kot sredstva za pritegnitev večjega števila ljudi v društva in pro- pagatorja za večje razumevanje ljud- skih množic za to aktivnost. Sicer bo morda marsikdo dejal, da je to več ali manj le propagandna dejavnost, ki nima praktične vrednosti. Atletsko društvo Kladivar pa je vendarle poka- zalo preko tiska, da je njihovo delo v tej smeri širšega pomena. Kar tri leta — od 1950 do 1953 — so izdajali samo- stojno informacijsko glasilo »Atletski glasnik«, v letu 1954 pa je izšla že kar debela knjiga na 175 straneh za 5-let- nico samostojnega društva, »Almanah celjske atletike«, ki vsebinsko prekaša ozek lokalni pomen in ga je smatrati kot dragocen prispevek k zgodovini slovenske in jugoslovanske atletike. V tej smeri so razvila nekoliko manjšo aktivnost tudi ostala celjska društva (ND Kladivar, HDK Celje in obe par- tizanski društvi), ki so v svojih publi- kacijah obravnavala lokalno zgodovino in probleme iz nogometa, drsanja in hokeja na ledu ter telovadbe. Pri tisku strokovne literature ne moremo mimo imena znane telovadne strokovnjaki- nje tov. prof. Trdinove iz Celja, ki je obogatila našo skromno slovensko li- teraturo za telesno vzgojo z večjim šte- vilom knjižic, v katerih obravnava praktično gradivo za delo v društvih in šolah. Kar lepo je obdobje 10 let, ki ga je prehodil v pokrajinskem časopisu in v posebnih nublikacijah celjski športni tisk. Najzaslužnejši delavci na tem pod- ročju so bili: Fedor Gradišnik (uredni- štvo, atletika, smučanje), Tine Orel (planinstvo, zimski ter letni turizem v celjskem območju), Riko Presinger (no- gomet, drsanje in hokej na ledu), To- minšek (planinstvo in šport), Milan Bo- žič (uredništvo propagandnih brošur pri društvih, šport) in Karel jug (uredni- štvo, šolska telesna vzgoja, telovadba in šport). Ob tednu tiska smo lahko ponosni tudi na uspehe, ki smo jih dosegli s tiskano besedo med našimi l.;udmi v pravilnem vrednotenju telesne vzgoje in športa. Brez dvoma se tu in tam še najdejo pomanjkljivosti, porodijo na- pake itd. Eno pa drži: naš pokrajinski tisk je pometel z zastarelim gledanjem na šport, pred njim je jasna perspekti- va in po poti nadaljnje napredne pre- obrazbe v pojmovanju zdrave telesne vzgoje in športa med našimi ljudmi bo korakal v prihodnjih letih pogumno naprej. Prelom s starim in negativnim športom je storjen in usmerjeni smo k pravemu in zdravemu ljudskemu špor- tu, ki bo koristil vsem našim delovnim ljudem, mladini pa pomagal k vrašča- nju v socialistično družbo. NAS TliSK V službi šolstta in prosvete Josip Kotnik Naš tisk postaja iz dneva v dan moč- nejši izraz ljudske volje, izraz naših teženj in stremljenj po boljšem in lep- šem življenju delovnih ljudi. V tisku Se zrcali vsa življenjska sila na vseh področjih naše dejavnosti. V njem ho- čemo videt: sebe in druge, našo lepo vas in mesto, našega kmeta, delavca, obrtnika, nameščenca in kulturnega de- lavca, našo šolo, mladino in njene vzgo- jitelje. Po desetih letih svobode se je naš tisk sila razmahnil. Naše ljudstvo sega po njem kakor še nikoli. Toda ta razveseljiv uspeh nas ne sme uspavati, da ne bi pregledali, kako je razširjen med kmeti in delavci po naših vaseh in ne nazadnje med našimi prosvetni- mi delavci. Kakšno je današnje stanje? Naša ljudska oblast nam pomaga, da so naše šole naročene na vrsto revij, tednikov ali celo dnevnikov. cesto pa se zgodi, da ti Lsti ostajajo v pisarnah, namesto da bi krožili med kodektivi. Iker nimajo primernih okvirov in map, kakor jih imajo kavarne in gostinska podjetja, brivnice itd. Res pa je tudi, da naša proračunska sredstva še ne zmorejo vsega. Razvoj naše ljudske demokracije nam je prinesel široko samoupravo. Name- sto malih smo dobili velike gospodar- sko in kulturno zaokrožene občine, združene v velikih okrajih. Skoraj vsak tak okraj ima svoje glasilo, glasilo ZSDL, ki je zrcalo vsega gospodarske- ga in kulturnega življenja. Ljudska pro- sveta in šolstvo igrata pomembno vlo- go. Tako glasilo je za celjski okraj naš Celjski tednik. ce je to naš informativen list, ki nas seznanja o vsem, kar se dogaja na ožjem področju tako velikega okraja, kakor je naš celjski, potem je zanimivo pogledati, kako je ta list razširjen. Osem tisoč izvodov potuje vsak teden med njegove bralce: kmete, obrtnike, delavce, nameščence in prosvetne de- lavce. Zanimivo pa je to, da je zelo malo naročnikov ravno med prosvetni- mi delavci. V Celju jih je kakih 50, po vsem okraju pa tudi približno toliko. Redko katera šola je naročnica našega tednika. ce so že denarna sredstva pre- majhna, bi naj list naročali vsaj ko- lektivno. ce bi bile na list naročene vse šole ali vsaj učiteljski zbori, bi ta list tvoril živo vez med njimi, zlasti pa med novo snujočimi se uč.tejskimi dru- štvi v posameznih občinah. Naš Celjski tednik ne potrebuje več posebne re- klarrie. Postal je nujna potreba našega kmeta in delavca, izobraženca pa še prav posebej. Pri sodobnem pouku nam lahko služi kot odlično učilo in priroč- nik. Iz lista izve učenec, kaj se dogaja v njegovi občini, v našem okraju in drugod po svetu. Tudi on naj bere in sliši, kako velika je domača občina, kakšno je njeno gospodarstvo, kako de- lajo v njej zadruge, kako se uveljavljajo kulturnoprosvetna društva, kakšen je naš okraj in kakšna je njegova gospo- darska in kulturna slika. Ne morem si predstavljati sodobnega domoznanskega in zemljepisnega pouka brez tednika. Zanimivo je vedeti, kakšne igre igrajo na naših odrih, kakšen je naš film, ka- ko tekmujejo športniki, kakšne so naše proslave, kulturne in gospodarske pri- reditve. Kolikor pa list še ne ustreza našim željam in potrebam, ga lahko vsak hip izboljšamo. Uvrstimo se med njegove dopisnike. Mnogo je še krajev, ki še nimajo svojega poročevalca, mnogo je problemov, o katerih bi bilo treba raz- pravljati. V tednu tiska smo. Zato je prilika, da se tudi o njem pogovorimo in kre- nemo na boljšo pot. Celjski tednik je naš in pokrajinski list, ki naj usmerja vso našo politično, gospodarsko in kul- turno dejavnost, zato ga podpirajmo z našim sodelovanjem in širjenjem med široke plasti naših ljudskih množic. Razmah KOVINSKEGA PODJETJA v Gorenj ah Zorko Kotnik V območju bivše občine šmartno ob Paki, v vasi Gorenje, obstoja kovinsko podjetje, ki s svojim delom in nag- lim porastom lahko za vzgled mnogim drugim enakim in sličnim podjetjem. To podjetje je prišlo po osvoboditvi v družbeno last. Od leta 1948 je bilo to še pod okrajno upravo, a leta 1J53 je le-to prevzel bivši Občinski ljudski odbor šmartno ob Paki. Takrat je bilo v njem zaposlenih le 5 ljudi. S priho- dom novega direktorja Ivana Atelška Pa se je pričelo močno razvijati, tako da že danes zaposluje 50 ljudi. Izdeluje v glavnem mlatilnice in sadne mline. V letošnjem letu so uvedli proizvodnjo treh novih strojev, in sicer: mlatilnice s trikratnim sortiranjem, mlatilnice z enkratnim čiščenjem in mlatilnice brez čiščenja. Mesečno znaša vrednost iz- delanih strojev okoli 2 milijona di- narjev. Za mlatilnice in sadne mline je ve- liko popraševanje. Zato ima podjetje proizvodnjo že za dve leti v naprej prodano. Novejši izumi in izboljšave na strojih so zasluga strokovnega oseb- ja tega podjetja. Po teh strojih so da- nes Gorenje znane že daleč naokoli. Upravni odbor in delavski svet raz- pravljata skupno o proizvodnji, izbolj- šavah in kvaliteti izdelkov. Edina te- žava, ki zavira hitrejši razvoj tega podjetja, so premah prostori. Toda za- enkrat še ni toliko sredstev, da bi se razširilo, vendar se z novim letom predvideva neko izboljšanje. Sedanje poslopje je danes že pretesno. Pri gradnji so opravili delavci mnogo udar- niških ur, zato so nanj še bolj nave- zani. V letošnjem letu je podjetje naba- vilo za svoje delavnice nekaj novih strojev v vrednosti treh milijonov di- narjev. V bližnji bodočnosti pa name- ravajo nabaviti še več strojev, kajti povpraševanje po izdelkih je veliko in zato proizvodnja naglo raste. Ko sem vprašal direktorja, kako je bilo mogoče, da se je podjetje v tem kratkem času tako razvilo, mi je z ve- seljem dejal, da je k temu pač največ pripomogel celotni kolektiv, ki je z vsem srcem navezan na svoje podjetje. Dejal je še, da pri njih ni vprašanja dela, niti plačila, kajti podjetje je vi- soko rentabilno, kar pa je tudi zasluga kolektiva, ki je dosegel s svojim pra- vilnim delom prihranke na materialu in znižanju proizvodnih stroškov. Zato pa ni čudno, če bo letos po dosedanjih izgledih dosežen 3 milijonski dobiček. Podjetje se poleg gornjega bavi tudi z eksploatacijo raznih laporjev in ben- tonitov. Odkrili so naravno aktivno zemljo, ki so jo morali prej uvažati, danes pa krijejo sami celotne potrebe rafinerij Jugoslavije. Zasluga vodstva je, da je dalo to zemljo v analizo, ka- tero je izvršil v veliko zadovoljstvo kolektiva kemik zigič in Gornjega gra- da. iz dobrne Uprava zdravilišča v Dobrni je pri- čela obnavljati zastarelo notranjost ki- no dvorane. Nazaj dvigajoča tla bodo velika pridobitev za obiskovalce, saj bodo oni, ki so manjše rasti boljše^ vi- deli. Dela so v polnem teku. Dobrnčani se veselimo te pridobitve in upamo, da bomo v doglednem času še dočakali montažo domače kinoaparature iz Kra- nja, tako da nam bo omogočeno popol- no nemoteno gledanje kino predstav. Prav tako bi se razveselili vsi, ki smo primorani hoditi zvečer po občin- ski poti iz Dobrne na Klane. Luči nam- reč že dalj časa ne gorijo, kar seveda zelo otežkoča hojo, posebej ker je pot blatna. V poletnih mesecih je bila raz- svetljava samo »pomanjkljiva«, ker je pot služila gostom zdravilišča za ve- černe sprehode. Sezone je konec, tako tudi večernih sprehodov in luči sploh ni več. Upamo, da nam s ponovno ure- ditvijo razsvetljave kmalu ugodijo oni, katerih je to dolžnost. Budilka - in nepoMa hozen Vinko smajs til<-tak iik-iak je enakomerno od- mevalo v dopoldansko tišino. tik-iak, iik-tak ... na nizki kredenci, s polirano in svcl- likajočo se podlago, je nepretrgano in veselo oznanjcvala čas ura budilka. toda ne navadna, ki jo pozna vsakdo. vse več. lepa okrogla oblika. zlali ka- zalci tiiio drsijo po rjavi, skoraj čoko- ladni šlevilčnici. tudi to še ni vse. vsako uro sc mali kazalec sunkovito ustavi. prožno pero se sproži in tedaj — in tedaj budilka oživi in sc spremeni v srebrni zvonček 5 še bolj srebrnim glasom: bim-bom, bim-bom, bim-bim-bim ... za nekaj tre- nutkov sc v sobi ničesar ne zgane. sc celo velika rumeno progasta mačka sc zdrzne, začudeno pogleda okoli sebe in kmalu zopet nemoteno prede. tako poživljajoč je srebrni zvonček, tako čudovito lajski so božajoči bim- bom in tako vabljiva je budilka in mi- kavna, ki sc v takifi trenutkili spremeni v pravo živo in čudežno bitje iz de- vete dežele... mali ivanček se rad igra. najdražji mu je rdeče pobarvan konjič s košato grivo avtomobili, vozovi, letala — med njimi pa sc sprctiaja pisana žoga. ze- lja, vroča želja, se oglasi v njem prav takrat ob čudovitih kot struna srebrnili bim bom ... mali nagajivcc zastonj steguje ročice in moleduje: »ula, mama, ula!« vse za- stonj. mama je neizprosna in kar po- misli'i ne sme, da bi jo nagajivi ivanček popravljal. in ponovno vabljivi bim bom! ivan- čkove sinje oči strme, strme in z odpr- timi usti love sladke zvoke. le kaj je tam za zagonetno budilko? kdo zvoni? »mama, kdo bim bom?« sigurno je v njej skrit čudežen zvonar, ki bi ga tako rad videl! ivančkovc oči se še vedno pogovar- jajo s skrivnostnim bi'jcm. prav nikoli se ni mogel prepričali, kaj se skriva v svetli kovinski krogli. a svetlolasi dečko ne obupa. mora videti zvonarja, ki izvablja take rajske zvoke. mora videm srebrni zvonček. pravkar je odbilo enajsto. mama je hitela po naročje drv. ze stoji ivanček na visokem stolčku. obrazek mu kar žari, saj obtipavi« čudežni umotvor, na ka'crega je mislil vse dolge dni. majhni beli prstki sc mu zarijcjo med velike vijake na hrbtni strani budilke. toda, kje je zvonar? vi'^e'i ga lioče? glej, že jc obrnil svctlikaiočo se kro- glo in oh — glej nesreča! prav v ti- stem trenutku sc mu nerodno j/makne z gladkih ročic. tresk! svetla šipa se je razbila na ^isoč koscev. bim bom, bim bom jc poslcdnjič kol ob slovesu žalostno zdrdralo. tiktakanje jc prenehalo in budilka je Z3 vcono obmolknila. za vedno so ivančku odrekli čari svojo skrivnost... sinie očke so se lesketale v mor)u solz. obrazek jc postal stensko bled. v teh, kot večnost dolgih trervutkih je vstopila mama. »kaj si napravil, a?« razbita dragocenost na tleti ji je po- gnala kri v glavo. nič ni pomislila na posledice. roka jc začela mafia'i križem kražem: po nogi, spoštljivem delu, po glavi in ro- kah. spomin na poročni dan je uničen! smrkavec ti, kaj, ali sc boš!« »mama, ne, ne«, jc hlipalo iz malega. nekoliko je obstala malerina trda roka. na prstih sc jc rdečkasto svc'ilo. ivanček je ležal na trebuhu, po parketu pa so bile raztresene kaplje temno- rdečc krvi. ivančkovo telo jc le še od časa do časa stresal krč. obrazek pa je bil šc od strahu in težke kazni mrwaško bled. maicrino oko ga, je pogledalo. in ta- krat jo je postak) neizrečeno sram, sram y lastni nemoči. ljubeče in rahlo jc pobrala ivančkn in ga odnesla na divan. zopet sc ni premagala. kolikokrat sc bo šc predala nenaravnemu poče'ju? oiroka bi lahko pohabila in ga v prav tistih usodnih trcnu'kiti za vedno strla. ce bi postal božjasten, nervozen? se fva, tri dni je ivanček blodil in v vročini kričal: »ula, bim. bom!« koliko ic trpela mati. toda sklenila ic, da ivančka nikoli več ne ho nepre- mišlirno karnevala kdo naj bi zamciil vcdožcljnosti otroka? POHORSKE VASICE se modernizirajo Vinko Langerhodc Kraji na Pohorju in ob njegovem vznožju so ostali v spominu marsika- teremu našemu borcu, ki se je boril v tej okolici. Zato bo prav, če povemo nekaj besed iz dela in življenja, ki se tu razvija. Največji kraj ob vznožju vzhodnega Pohorja in v začetku Dra- vinjske doline so vsekakor Zreče, ki so znane po večji kovinski tovarni in dobri kmetijski zajlrugi. Od Zreč dalje proti Pohorju pa se že pričenjajo prave pohorske vasi in naselja, ki so zelo raz- tresena. Ko so se tod pred dobrimi de- setimi leti končali poslednji boji naših edinic za osvoboditev, je bila ta okolica še dokaj zaostala in primitivna. Ljudje tu niso poznali elektrike, radioaparatov in drugih modernih pridobitev. Obde- lava zemlje je bila primitivna, naj- boljše prevozno sredstvo pa lesen voz. Vendar pa so v teh desetih letih Po- horci tudi nekaj ustvarili. Vasi Sko- marje, Resnik in še nekatere druge, so- pred letom že dobile električno luč in zelo redke so še hiše, ki' ne bi imele radijskega sprejemnika. Tudi na Kuni- gundi ter okoliških naseljih že nekaj časa delajo na tem, da dobe čimprej elektriko kot njihovi sosedje v Sko- marju, vendar pa izgleda, da je nekje malo zataknilo. Načrti so kon- čani, drogovi postavljeni, tudi žico že imajo, toda nikogar ni, Wi bi jo na- peljal. Pri tem pa je treba omen:ti, da so za elektrifikacijo zelo veliko sredstev vložile tamkajšnje kmetijske zadruge, ki so s pohorskim lesom ustvarile mili- jonske dobičke. Do Kunigunde je ure- jena cesta, tako da je sedaj v ta kraj mogoče priti z avtomobili, kar je včasih bilo težko z navadnim, praznim vozom. Bilo pa bi prav, če bi se ta cesta vzdr- ževala in na njo redno dovažal gramoz, ker drugače bo čez nekaj časa zopet zanemarjena. Pohorci pravijo, da imajo kamenja dovolj, saj ga iz granitoloma v Cezlaku celo vozijo širom po naši domovini. Letošnje leto so na Kunigundi dobili še novo trgovino. Sicer je tu že pred leti bila mala trgovinica za vži- galice, sol in petrolej, ki je počasi shirala. Zreška kmetijska zadruga pa je letos lokal v celoti preuredla. Zdaj tu okoličani radi kupujejo, pa tudi svoje pridelke lahko tu prodajo. Vse torej kaže, da gredo ti kraji v zadnjih letih z razvojem naprej in da napredek teh- nike tudi tu ne pozna več mej. Se eno željo imajo v tem kraju, in sicer: na- peljavo telefona. Pride nesreča, bolezen al: karkoli že, treba je poklicati nekoga iz doline, bodisi zdravnika, babico ali živinozdravnika, ki mora biti hitro pri roki, pa je treba iti peš do Zreč in tu stvari urediti. Ce že napeljujejo elektri- ko, urejujejo cesto in obnavljajo trgo- vmo, bodo gotovo dosegli še to. Stev. 47-^8 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 25. novembra 1955 V „Tc(liiii tiska iii radia" ? Celju (Nadaljevanje s 1. strani) nad vse koristen pomenek novinarjev in dopisnikov V okviru »Tedna tiska in radia« je podružnica novinarjev v Celju organi- zirala tudi zborovanje, ki so se ga poleg poklicnih novinarjev udeležili tudi dopisniki vseh listov v našem okraju. Zborovanje je imelo svečan in hkrati delovni značaj. Kolike važnosti je bil ta posvet, dokazuje pozornost, ki so mu jo posvetili najvidnejši funk- cionarji v Celju. Med gosti sta bila predsednik in sekretar OO SZDL tov. Franc Simonič ter tov. Jakob 2en, predsednik OLO tov. Riko Jerman, predsednik (občinskega odbora SZDL Celje tov. Cveto Pelko, tajnik Društva novinarjev Slovenije tovariš Pirnar, urednik notranje rubrike Slovenskega poročevalca tov. Franček Drenovec, za- stopnik mariborske podružnice Društva novinarjev tov. Jesenšek, predsedniJk Sveta za šolstvo OLO tov. Anton Aškerc, poleg teh pa še vrsta najvid- nejših sodelavcev »Celjskega tednika« in kulturni delavci, med temi književ- nik Fran Roš in drugi. Zborovanje je vodil predsednik Celjske podružnice DNS tov. Tone Maslo. Pogovor je bil zelo bogat po vsebini, zlasti ker so v razpravi sodelovali vsi omenjeni gostje. Brez dvoma bodo po- sledice tega pogovora koristne za vse, ki sodelujejo s tiskom in radiom. Vse- kakor so novinarji, prav tako pa tudi dopisniki odnesli s tega zborovanja obilo napotkov za bodoče delo, kar pa je najvažnejše, ta sestanek je zbližal politične delavce in novinarje. Oboji so sklenili, da bo jjovezava in sodelo- vanje v bodoče še tesnejše in učinko- vitejše. razstava je dostojno pokazala vlogo, ki jo imata tisk in radio v našem političnem življenju V nedeljo dopoldne ob desetih je bila svečana otvoritev razstave »10 let ti- ska in radia«, ki je urejena v vogalni dvorani Narodnega doma. Otvoritve so se udeležili vsi udeleženci posvetova- nja, poleg njih pa še mnogi drugi Ce- ljani. Ob pogledu razstavnega prostora so se udeleženci pohvalno izrazili o ure- jenosti in vsebini razstave. Verjetno jo ta razstava edina v Sloveniji, ki je tako na široko zajela dejavnost tiska in radia. Morda je za ves material, ki je na razstavnem prostoru zbran celo nekoliko pretesen prostor, veliko ma- teriala pa, ki bi bil vreden, da bi našel prostor na razstavi, sploh ni moglo biti razstavljenega. Poleg »Celjskega tednika«, raznih celjskih periodičnih listov, občasnih listov in brošur, so na razstavi tudi prikazi nastanka časopi- sov, prikaz dela v tiskarni, oddelki, ki jih zasedajo Slovenski poročevalec. Ljudska pravica in Večer, dalje pose- ben pano, kjer Radio Celje prikazuje kako gre med ljudi živa beseda in glasba, dalje oddeilek Radia Ljubljana, kotiček, ki ga napolnjujejo nepopolne izdaje Celjske založbe ter končno zelo zanimiv in bogat oddelek, ki prikazuje redke primerke predvojnega partijske- ga in medvojnega partizanskega tiska. Za razstavo vlada precejšnje zani- manje. Večerne obiskovalce razvedruje posebna oddaja Radio-Celje, ki za obi- skovalce oddaja vedro glasbo in plošče po želji, ki jih lahko obiskovalci slišijo že kar med ogledom razstave. Vsak dan obišče razstavo precej ljudi, zlasti pa mladine. Do četrtka je razstavo obi- skalo 2700 ljudi. Istočasno z omenjenimi prireditvami se odvijajo tudi druge akcije v celj- skem okraju. Po sedežih občin je SZDL sklicala sestanke, na katerih se naj- vidnejši gospodarski, politični in kul- turni činitelji seznanjajo z nalogami ti- ska in radia, hkrati pa zelo zadovoljivo poteka akcija za zbiranje novih naroč- nikov našega lista, pa tudi drugih čas- nikov. Po vseh šolah ima mladina v tem tednu tisku in radiu posvečeno uro, veliko celjske, pa tudi okoliške mla- dine si je doslej ogledalo tudi tiskarno. Vseikakor se je posrečilo malošte- vilnim sodelavcem proslave in prire- ditve v »Tednu tiska in radia« dobro organizirati ter s tem dostojno pro- slaviti praznik dveh najmočnejših oro- žij v rokah delovnega ljudstva pri nas. vsem naročnikom in bralcem Številka, ki ste jo dobili v roke, je dvojna. Spričo praznikov ob Dnevu republike nam ne bi bilo mogoče izdati naslednji teden spet redno številko našega lista. Pre- piičani smo, da bodo naši bralci razumeli to okolnost in da se ne bodo čutili pikrajšane, zlasti zato ne, ker sta bili zadnji dve številki praznični in v večjem obsegu. Uredništvo Celjskega tednika iskrena zahvala Podružnica Društva novinarjev v Celju čuti dolžnost, da se zahvali vsem, ki so nudili moralno in materialno po- moč odboru za proslavitev »Tedna ti- ska in radia« v Celju. Predvsem se mo- ramo zahvaliti godalnemu orkestru »Ivan Cankar« pod vodstvom Dušana Sancina, kolektivu Celjske tiskarne za njegovo razumevanje in storitve, dalje celjskem muzeju NOB, celjski Studij- ski knjižnici. Klubu drž. uslužbencev, Mestnemu gledališču, Radio-centru, PTT ter vsem, ki so rade volje po- magali, da so prireditve tako pohvalno uspele. Vsem prav lepa hvala! Za ossbni in splošni dvig delavca, za krepitev organov družbenega upravljanja IZREDNO DOBRO USPELI OBCNI ZBOR SINDIKALNE PODRUŽNICE ŽELEZARNE STORE Ko sem dan pred občnim zborom srečal tajnilca okrajnega sindikalnega sveta, tov. Peperka, mi je dejal: »V rokah imam dnevni red občnega zbora sindikalne podružnice štorskih železar- jev. Zanima me, če bo tudi tako vse- binsko dobro potekel, kakor je skrbno sestavljen, čeprav vem, da je to ena naših najboljših podružnic v okraju.« Drugi dan je po občnem zboru dejal: »Ze dolgo nisem bil na tako dobrem občnem zboru, kot je bil v Štorah!« Ta trditev ni pretirana. Izredno je- drnati, kvalitetni in konkretni poročili predsednika podružnice tovariša Darka Starca in tajnika tovariša Ivana Trnov- ska sta razgibali delegate, ki so na občnem zboru zasedli veliko dvorano Doma kulture do zadnjega sedeža. Za uvod je moški pevski zbor štorske Svo- bode zapel tri delavske pesmi. Kakor poročila, tako je tudi razprava bila na višini. Delegati so stvarno razpravliali o vsem, za kar mora skrbeti sindikalna organizacija v tako pomembnem kolek- tivu, kakor je Železarna Store: kako bolj sodelovati z organi delavskega sa- moupravljanja, kako dvigniti kulturni, politični in strokovni nivo članov, o delu v kulturno-prosvetnem društvu »Svoboda«, o delu in odnosu do mladi- ne, o ženski delovni sili, o tarifni poli- tiki, higiensko tehnični zaščiti, delovni disciplini in »mrtvi brigadi« v podjetju, s katero mislijo v začetku prihodnjega leta napraviti temeljit obračun, itd. Se- veda bi bili uspehi v delu sindikalne podružnice lahko mnogo večji, če ne bi znatno število članstva stalo pri delu ob strani. Poleg subjektivnih težav so tudi objektivne. Ena od največjih ovir ■je, da se zaradi pomanjkanja stanovanj vozi na delo skoraj dve tretjini član- stva, s katerimi ni mogoče delati in jih vzgajati. Skupščina je odločno postavi- la zahtevo, da je treba vse napraviti za izgradnjo vsaj 30 družinskih stanovanj v prihodnjem letu. Tako bi rešili naj- bolj kritične primere. Čeprav je po osvoboditvi bilo zgrajeno celo novo na- selje na Lipi, je vse to premalo, če upo- števamo dejstvo, da se je število de- lavstva po osvoboditvi petkrat poveča- lo. V okviru podružnice je 13 odborov po obratih in oddelkih, ki so tekmovali na čast 10. obletnice ovsoboditve, in sicer od aprila do vključno novembra. Ko misija je razglasila rezultat tega tek- movanja ter najboljšim podelila na- grade in priznanje. Prvo mesto je za- sedel odbor v obratu obdelovalnice va- ljev, drugo pa odbor v obratu elektro- plavž. Nogometna sekcija SSD »Kovi- nar« je prejela lep pokal, strelska dru- žina, ki je ena najuspešnejših v našem okraju, pa priznanje in denarno na- grado. Navzoče delegate je zelo raz- veselilo sporočilo Okrajnega sindikal- nega sveta, da se sindikalna podružnica Železarne Store bori za eno od prvih treh mest v okraju. Rezultat tekmova- nja koletktivov bo razglašen v soboto v Preboldu v Savinjski dolini. Ravno tako so navzoči z zadoščenjem sprejeli na znanje sporočilo varnostnega tehni- ka tov. Mežka, ki je pKJvedal, da je Železarna Store dobila priznanje kot najboljši kolektiv v pogledu higiensko- tehnične zaščite. Po uspehu, ki jih je v tem pogledu napravila zadnja tri le- ta, je daleč naprej tudi od Železarne na Jesenicah in v Ravnah. Občnemu zboru so prisostvovali med drugimi tudi tajnik Republiškega od- bora Sveta sindikatov metalurških de- lavcev Slovenije, tov. Bogdan Stegen- šck, tajnik OSS Celje, tov. Rudi Pe- perko, predsednik ljudskega odbora mestne občine Celje in direktor tovarne, tovariš Andrej Svetek ter zastopniki sindikalnih podružnic Tovarne emajli- rane posode. Rudnika Zabukovca in Cinkarne iz Celja, ki so vsi dali laska- vo priznanje občnemu zboru in delu sindikalne podružnice. j. Obdaritev otpoft podlih borcev in žrtev fflšističnEga terorja zo proznih republihe Kakor vsako leto, tako bosta tudi letos Občinski odbor Zveze borcev NOV Celje in Zveza vojaških vojnih invali- dov Celje organizirala obdaritev otrok padlih borcev in žrtev fašističnega te- rorja. Y ta namen je Ljudski odbor mestne občine Celje naklonil iz proračunskih sredstev 350.000 din, 250.000 din pa je dal Svet za ljudsko zdravstvo in so- cialno politiko občine Celje, tako da znaša skupna vsota za obdaritev 600 tisoč din. Posebna komisija članov ob- činskega odbora Zveze borcev in Zveze vojaških vojnih invalidov je nakupila že lepe količine oblačil in obutev. Ko- misija je po svojih terenskih organiza- cijah na področju mesta Celja zbrala želje, kaj si posamezni obdarjenci naj- bolj želijo in kaj najbolj potrebujejo. Največ želja je bilo seveda za obleke, čevlje, volnene predmete in perilo. Vseh partizanskih otrok, ki bodo ob- darjeni za praznik republike, je na pod- ročju mesta Celja 226. Tukaj so všteti tudi tisti, ki so v raznih celjskih do- movih in internatih, pa čeprav imajo sicer stalno bivališče izven mesta Ce- lja. Obdaritev bo v nedeljo, dne 27. novembra ob 10. uri dopoldne v pro- storih hotela »Savinja« v Celju. Pro- gram bodo izpopolnile recitacije, pev- ske točke, harmonikaši, zastopniki obeh organizacij pa bodo pripravili nagovo- re obdarovancem. Po končanem progra- mu bo zakuska, pa tudi za dobro voljo obdarovancev ho poskrbljeno. Vsakoletne obdaritve otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja pri- čajo o tem, da ljudska oblast in mno- žične organizacije posvečajo njim vso skrb in pozornost in se na ta način cddolžujejo njihovim staršem, ki so darovali življenja za svobodo. Tako bodo ti otroci padlih borcev na lep način pričakali Dan repubJke. Delo Krajevnega odbora Velenje v bodoče Pred dnevi je bil v kino dvorani zbor volivcev. V prvi iočki dnevnega reda je poročal o dosedanjem delu šošlanj- ske komune inž. Kovačič. Po poročilu je bila živahna razprava. Tovariš Arlič je govoril o problemaliki šole, tovariš Šmajs pa o poirebi iz- obraževanja. Tovariš Marolt pa je na- kazal smernice za delo novoizvoljene- ga odbora. Kraiko je orisal tudi gospo- darsko slanje v naši državi. Po ra/pravi so bile Volitve v krajevni odbor, ki bo š*el devet članov in bo vodil delo v Velenju in njegovi okolici ler seznanjal volivce z vsemi bistve- nimi novoslmi v gospodarslvu. 2e med razpravo samo so poudarili nekaj sklepov, ki jih je zbor soglasno sprejel. Novi odbor naj bi analiziral delo obrtniške dejavnosii v Velenju, ki se bo morala zaradi neprestanega narašča- nja prebivalsiva povečali in izboljšaii. Več pozornosii ho Ireba posve'ili vpra- šanju irgovine in komunale. Nujno bo Ireba skrbeli za čimprejšnjo dogradi- tev vseh prostorov za osnovno šolo in gimnazijo. Stanovanjski sveii morajo zaživeli. Ob koncu so volivci želeli, da bi kme'ijska zariruga in kmelje v Veleniu skrbeli za intenzivnejše obdelovanje zem'je. Trpu naj bi dali več zelenjave, sadja in jajc. Načeli so tudi vprašanje malega kmeta, ki je hkrali zaposlen in zato ne more opravljali ni'i enega nili drugega dela v redu. Danes je greh zanemarjaM vsak ko- šček zemlje. KmeMisko vprašanje mora zasluži'i vso pozornost. Zato smo dolž- ni skrbeli za poliiični in strokovni dvig našega kmeta. Le-ta naj ču'i, da iudi on usivarja za skupnost. Med obema: delavcem in kmetom pa mora vladati iskreno soži'je. Tako so razpravljali Velenjčani tisii večer. Zbor je bil ploden in je nakazal mnogo ?mernic za delo novega krajev- nega odbora. -Viš- Iz ustanovnemu občnega zbora Društva učitelfev in proiesoriev v Žalcu Po razdružitvi Sindikata prosvetnih delavcev v društva učiteljev, v društva predmetnih učiteljev in profesorjev itd., ki se je izvršila po vsej državi pred ne- kaj leti, sta kongresa obeh glavnih dru- štev letos sprejela soglasen sklep, da se zopet združita. Sklep je logična po- sledica uvedbe komun v naši nadaljnji notranji politični zgraditvi. Prosvetni delavci žalske in vranske občine so se zbrali preteklo sredo, da bi si izvolili funkcionarje svbjega novega društva.' Ob polnoštevilni udeležbi je začel zbo- rovanje predsednik dosedanjega podod- bora Pejovnik, ki je kritično analiziral delo pododbora v minulem poslovnem letu. Nato so v široki in stvarni raz- pravi izčrpno obdelali najrazličnejša poglavja iz vzgoje in pouka. V bodoči reformirani obvezni šoli naj bo pouk tujega jezika fakultativen. Pedagoški tisk naj prinaša več člankov iz šolske prakse. Prosvetni delavci bodo tudi v prihodnje pri Svobodah in prosvetnih društvih zastavili vse sile za razmah izobrazbene ravni našega delovnega ljudstva. Hribovskim šolam je treba nuditi še več pogojev za njihovo uspeš- no delo. V višje razrede vaških osnov- nih šol bo treba uvesti več praktičnega pouka zlasti za predmete iz kmetijstva. Zbor je pozdravil predsednik občinske- ga sveta 7ja šolstvo Boris Debič, ki je naglasil potrebo po tesnem sodelovanju društva in ljudske oblasti. Nov odbor šteje enajst članov iz vrst učiteljev in predmetnih učiteljev. Že- limo mu obilo usi>ehiov! t V ŠOŠTANJU BODO OBDARILI PARTIZANSKE OTROKE NA DAN REPUBLIKE Pred kratkim je bil v Šoštanju občni 2bor Zveze borcev NOV za področje občine Šoštanj, ki šteje 12 osnovnih organizacij z nad 1100 člani. Med sklepi, ki so jih sprejeli so zla- sti pomembni: obdaritev vseh partizan- skih otrok za Dan repu'^like s hranilni- mi knjižicami in vpisanimi vlogami od 1500 do 3000 din, partizanskim otrokom bodo nudili večjo pomoč pri učenju, da bi se njihovi učni uspehi še izboljšali, večjo skrb bodo posvetili čuvanju in vzdrževanju partizanskih grobov in spomenikov, kakor tudi zbiranju zoo- dovinskega materiala za muzej NOV v Šoštanju. 1^. F. CELJSKI TEDNIK, 23. novembra 1955 Ster. 47—48 — stran 5 IZ ŽITL.JENJA ]¥A WAŠI VASI Zrcčka zadruga pred NOVIMI NALOGAMI Ena osnovnih stvari, ki jih priprav- ljajo za letošnjo zimsko sezono, bodo kmetijska predavanja o naprednem kmetijstvu, poljedelstvu, živinoreji, uporabi sodobnih strojev itd. Pravilno upravljanje z večjimi kmetijskimi stro- ji, uporaba umetnih gnojil, dobra vzgo- ja živine in vrsta podobnih stvari na- rekujejo, da je treba tudi na tem pod- ročju širše osnovne izobrazbe. Ta pre- davanja, ki so namenjena v glavnem kmečki mladini, pa tudi ostalim go- spodarjem, bodo pozimi v Zrečah, na Kunigundi in na Stranicah, tako da bo mogoče zbrati čim več poslušalcev. Ne- kaj predavateljev ima zadruga sama, saj sta bila njena dva strokovna usluž- benca letos dalj časa pa praksi v Švici, računajo pa tudi na pomoč kmetijskih strokovnjakov od drugod. V zadrugi dalje pravijo, da bi ob gojenju donos- nejših loiltur, pravilni uporabi doma- čih in umetnih gnojil, pravočasni ob- delavi zemlje in večji skrbi za ^ferejo živine lahko imel povprečni kmet do 300.000 din več dohodkov na leto kot doslej in hL tudi na trg dal več pridel- kov. Za strojne storitve v poljedelstvu pa v zi-ečki zadrugi menijo, da so drage Shranjevalnica za stroje, ki so jo zgradili zrečki zadružniki v letošnjem letu zato, ker so parcele za obdelavo pre- majhne, večkrat med seboj oddaljene, kar seveda poveča stroške. Na drugi strani pa večji stroji, ki so primerni v dolini, ne pridejo v pošte v v pohor- skih legah. Skladno z razvojem bo torej treba mislit: tudi na to, kakšne kul- ture se na Pohorju najbolje obnesejo in s kakšnimi stroji bo najlažja obde- lava. To pa bo seveda tudi naloga zre- čke zadruge. l. v. Kako se voiniska zadruga bori za dvig hmetiishe proizvodnje? Ta zgodba, ki se je odigrala pred 14 dnevi v Vojniku, se je pričela in kon- čala takole: Okrajna zadružna zveza priporoča vsako leto svojim zadrugam nakup ple- menskih petelinov, predvsem čiste šta- jerske pasme in zbira zato naročila od posameznih kmetijskih zadrug. Ta strokovni ukrep, ki služi pred- vsem dvigu donosnosti našega perut- ninarstva, zna ceniti pretežni del na- ših zadružnih kmetovalcev. Ker pa te- ga še niso doumeli vsi, je dolžnost od- govornih ljudi v zadrugh, da preko svojih pospeševalnih odsekov širijo in popularizirajo vse takšne in podobne kmetijske ukrepe. Torej odgovorni ljudje pri OZZ so poslali v vojniško zadrugo 10 plemen- skih petelinov. Funkcionarji vojniške zadruge so bili nejevoljni, češ kdo bo tratil čas, ko imamo že tako dosti dela doma in v pisarni zadruge, — »vrag naj vzame OZZ in njene peteline. Jaz jih že ne prevzamem,« je rekel predsednik za- druge, »sem jih že lansko leto moral 10 pojesti. Pa saj bi še teknili, če ne bi bili predragi!« Drugi predlog se je glasil: »Nazaj na OZZ z njimi!« Pa se je vendar znašla brihtna glava in na svojstven način rešila zadrugo zadrege. Saj vendar petelinovo meso ni slaba stvar, posebno če je pasemski! In tako so se petelini iz Loč znašli namesto na kmečkem dvorišču v krogu kokoši — v trgovski poslovalnici. Interesenti so jih otipavali in cenili po teži. (Sosed Franci si je privoščil kar dva). Dva petelina sta se raje v znak protesta spustila v medsebojno borbo kot da bi se znašla v kakšnem loncu. Le eden od preostalih petelinov se je prebil skozi »zasedo« in jo mahnil naravnost v hrib k Sv. Florjanu v prepričanju, da se bo eden ali drugi iz zadruge sigurno zav- zel zanj. Tako se je končala tmjeva pot šta- jerskih petelinov iz selekcijske postaje v Ločah. Mislim, da komentar ni potreben. B. J. OZZ Celje Uredniške škarje Razstava »Deset let naprednega tiska in radia« nam kaže razvoj republiške- ga in nam nadvse priljubljenega tiska. Posrečen je tudi prikaz dela naše Celj- ske tiskarne in z njo povezan uredni- ški kotiček. Z radovednostjo sem šel na to razstavo, ker sern na tihem pri- čakoval, da bo razstavljen tudi uredni- kov koš in njenove skrivnostne škarje. Razočaranje. Niti preprosti urednikov od vneme in jeze nalomljeni svinčnik se ni prikazal. Dopisniki pa lahko vi- dimo, kako križari ta svinčnik po naših duševnih proizvodih, da bi iz njih na- pravil nekaj članku podobnega. Morda so res kdaj uredniki uporab- ljali samo škarje, tu pa vidimo vse dru- gače. Neizprosni svinčnik — le kdo mu ga sproti konici? — črta in dostavlja ter dela ostre puščice. Celo nedolž- nemu stavcu ne prizanese. Gorje pa dopisniku, če je užaljen, ako njegov »duhoviti« dopis ni prišel v stavčcve roke in se znašel v urednikovem košu. Če je kdo zaradi tega omagal, je ško- da, da se je takega dela sploh lotil. Nekaj pa je: včasih jc kak članek že lako obrit, da sam ne veš. kdo jc nje- gov oče. Rad privoščim tovarišu ured- niku tiste odvisne in predolge uvode, da jih položi v svoj arhiv. Hudo pa mi je za kak vsaj na pol posrečen zaklju- ček, ki bi naj bil jedro vsakega dopisa. In vsebina? Iz vseh kotičkov pobrana, oprana in polikana, postane gola in prazna. Kljub dobronamernim nasvetom naših poklicnih novinarjev nisem za enostran- sko vsebino naših dopisov. Njo nare- kuje življenje ne glede na stroko, po- klic ali kraj dogajanja. Kdor udarja sa- mo po eni siruni, se mu bo šc ta utr- gala. Končna redakcija lista je vrhunec urednikovega napora. Se mokrega naj- brž pregleda, če je takšen, kakršnega si je želel. Tudi mi ga položimo na tehtnico in precenimo njegovo vred- nost. Dobro pregledamo obisti vsakega tekmeca in mu damo prednost, če jo zasluži. Hudo pa nam je, če rii pravo- časno začivkalo pišče, ko bi moralo znesti že jajce. Ne pišemo za papirnati, marveč za resnični socializem, za bla- gor našega delovnega človeka. Dopisnik Naša družina in mladina Emest Tiran: ŽEPI Žepi in vzgoja, — kje je pa tu zve- za?, se bo kdo vprašal. O, — še tesna! Vzgoja je odvisna od marsičesa in mo- ra vtikati svoj nos v marsikaj, zakaj torej ne tudi v žepe?! Sploh se da po- vedati o žepih prav zanimive stvari! Z različnih vidikov. Recimo: Strategi jih pripravljajo drugim, pa potem sami va- nje padejo. Prav jim je in prav jim bo, samo škoda, da jih ne izmodri. Ali pa: Kak Poiret bi pred izbranim občinstvom, — seveda bi morala biti to že res zelo elitna publika, — morda predaval o vplivu mode na žepe in od- visnost žepov od mode. Moje znanje je v tej smeri vsaj vse preveč po- manjkljivo in se zato v Apelove zade- ve ne bom vtikal. jaz se bom omejil samo na žepe naših šolarjev, recimo tja do njihovega petnajstega leta. Ste se že kdaj malo pazljiveje za- nimali, kaj vse Vaš otrok razen robca nosi po svojih žepih? Ničvredno šaro, mislite? Britko se motite. se daleč ne šaro. Vsaj za otroka ne. Relativitetna teorija velja tudi tu! Ne verjamete? Poskusite, E>onudite otročku, ki še ni okusil sadu spoznanja, srebn dinar in jurja. Vzel bo dinar, stavim jurja. To, kar je v njegovih žepih, so za- kladi, ljubi moji, da se šempeter in Savinja lahko skrijeta pred njimi! Mavrični paradiž, ki smo tudi mi sami nekoč živeli v njem, samo da smo se potem pofilistrili in pozabili, kako je bil vseh prelesti poln. Morda si je kdo iz tistih blaženih časov rešil drobno igračko, konjička, vsak svojega, vsak drugačnega, ki se. vsem drugim zdi prav tako smešen in otročji, kakor nam njihov. Smešen? Ej, — sreča ima mili- jon obrazov... Zdaj pa sezimo v žep našega otroka, (Seveda bomo morali imeti pri tem toliko pedagoškega takta, obzirnosti, da ne bomo preiskovali žepov na njem. temveč šele tedaj, ko bo šel frkavec spat). Kos motvoza. Vijak. Kolesce sta- re ure. Kos rubinastega stekla. Zama- šek. se en žebelj. Držalo za penkalo brez penkale. Medeninast obroček. To je mrak pradavnine. človek se je prav- kar o vedel in se dvignil na zadnje no- ge. Išče, zbira. Druga etapa: Lovec, ri- bič. Frača! Pištola! Videl sem imenit- no, iz bezga, na repetiranje, noben voj- ni muzej n ma take! Trnek je že bolj sumljiv, čeprav ni nevaren in tudi ze- lo redek. Stara patrona, par zmečkanih amerikanskih in avstrijskih poštnih znamk, pol kolesarskega zvonca, dro- bovina ali okostje kemičnega svinčni- ka, — to je doba menjalnega gospo- darstva. Tri frnikule, ena steklena, dve glinasti, predstavljajo začetke kapita- lističnega sistema. Magnet, polomljen ali pa še dober ventil kolesa, piščalka, — stoletje tehnike. In tako dalje. Cela človeška kulturna zgodovina v žepni izdaji. Do tu je vse v redu. Tudi barantija. Kaj?! Tudi barantija, sem rekel. Kdo med nami ni še nikoli barantal?! Am- pak le malo jih je bilo potem izvolje- nih in so ostali aktivni v poklicu. ce bi jih vse pobesili. bi se pri številu prav nič ne poznalo. Kvečjemu pri ce- nah. Seveda, če bi pri otroku zapazili, da se je njegova trgovska spretnost le preveč razvila in razrastla, bomo že morali nekako poseči vmes. Enako tu- di če smo našli pri otroku denar, ki nam njegov izvor ni znan. Ali pa pred- mete, ki imajo trgovsko vrednost. Tu pa sem doživel že prečudne zgodbe in spoznal enako čudne starše. Namesto da bi otroka trdo o'^ijeli, so sa za vsa- ko ceno hoteli ščititi. »Saj je meni ukradel, ne vam, kaj vas briga!«, mi je zabrusila mati, ko sem jo povabil v šolo na pedagoški raz- govor. ce je materi prav, pa družbi ne more biti. Kakor da tatovi vse svoje življenje samo svojim materam krade- jo. Sploh, — poštenje! Kolikokrat se starš"! čudijo, kakšni so jim otroci, le tega nočejo razumeti, da so jih dosti- krat prav sami naučili, kar znajo. Fant prinese domov štiri metre kabla. Kje ga je dobil? Očeta to ne zanima, samo z obžalovanjem ugotovi, da ga ne mo- re rabiti, ker nima vtikala. Spravi ga pa le. Pa mu recite, da uči svojega otroka krasti! Tožit vas bo šel! In zgu- bili boste! V šoli smo obravnavali srno, srne so pri nas dokaj redke. Kdo jo je že kdaj videl? Pa dvigne roko fan- tiček: »Naš ata so jo ponoči prinesli domov, mrtvo, potem so jo pa s tršče- vino pokrili na pojati!« Zdrknil sem mimo, pa je bilo že prepozno. Drugo jutro je pripeljal oče fantička za uho v šolo. V drug: roki palico. »No, povej zdaj, ali je b'la srna ali koza?!« Seve- da je bila potem koza. Fant je pa le vedel svo.je in je — ra2mi3ljal in skle- pal naprej. Ne mislite, da so otroci neumni! Oh, še malo ne! Oče in sin, oba sta zdaj že rajnka. Sin je padel v partizanih, oče je pred par leti umrl. ce bi hotel zdaj kdo pri- jeti mene, zakaj nisem prijavil lovske tatvine, mu povem, da ne bo nič opra- vil. Zadeva je po vseh paragrafih že davno zastarana. Pedagoško pa bo ostala živa. Danes še bolj kakor je bila ta- krat. Nepoštenje je danes vse več ka- kor samo greh. je dmštveno zlo, ki žre ob koreninah socializma! Zlo, ki se ne tiče samo sodnije, kakor nekateri mor- da zelo napačno mislijo, temveč smo ga dolžni mi vsi, prav vsi!, zatirati, kjer- koli trčimo obenj. Seveda vsak najprej pri sebi in okrog sebe. In še boHe kakor zatirati, —pre- prečiti, preden se rodi! Rodi se nam- reč vedno tako majhno majceno, da ga velikokrat prezremo. če nismo zelo pazljivi, in se notem, ko se je raz- rastlo. čudimo, odkod se je vzelo. Nekateri naši otroci imajo zelo ve- liko denarja. Sladoledar to ve, čaka vsako opoldne pred šolo. ce vprašam starše, ne vedo, se čudijo. Zadnjič je punčka kupila kar za sto dinarjev sku- paj bonbonov. Kje jih je dobila? Od sestre, ki je prišla sredi noči domov, da bi je ne zatožila staršem. Mi zdaj bolj verjamete, da spadajo žepd res v vzgojne pomenke? Nisem še pri kraju. To je bilo šele prvo poglavje. Na svidenje prihodnjič! Za pospeševanje gospodinjstva je bil osnovan v Celju gospodinjski center O razbremenitvi žene v gospodinj- stvu in gospodarstvu se jc že večkrat razpravljalo, toda dejanske pomoči in opore ženam v tem pogledu ni bilo do- volj čutili. Za pospeševanje in napredek gospo- dinjstva je bil pred dvemi leti osnovan republiški Zavod za napredek .gospo- dinjstva v Ljubljani. Področje sistema- tičnega dela za napredek gospodinjstva pa se je začelo širiM na vse okraje. Tako so tovarišicc iz Zveze ženskih društev okraja Celje v letošnjem okto- bru na seji okrajnega odbora Zveze ženskih društev. Zveze zadružnic pri Okrajni zadružni zvezi in Društva za napredek gospodinjstva v Celju pred- lagate, da Okrajni ljudski odbor v Ce- lju ustanovi gospodinjski center. Ta predlog je bil pred kra'kim sprejel na zasedanju okrajne skupščine. Namen gospodinjskega centra je predvsem, da skupno z raznimi organi ljudske oblasti, z gospodarskimi in množičnimi organizacijami načrtno de- la na izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva. Poleg tega center širi znanje o izboljšavah v zasebnih in ko- lektivnih gospodinjstvih, kakor tudi v raznih komunalnih, zadružnih in drugih ustanovah. Center ima tudi izobraže- valno nalogo, ki je v glavnem v tem, da se pouk gospodinjstva začne uva- jaH tudi v splošno izobraževalne šole, kmetijsko-gospodarskc šole in učite- ljišča Icr skrb za organiziranje in potek raznih tečajev. Zelo važno je v naših ljudeh zbuditi zanimanje za pripravo zdrave prehra- ne. V ta namen bodo vključili v učne predmete osnovnih šol, nižjih gimnazij in uči'eljišč — za dekleta teoretične in praktične ure o gospodinjstvu, v ko- likor bodo za to dani pogoji. Gospodinjski cenler v Celju bo pred- vidoma šele v januarju lahko zasede.l svoje prostore. ^ m Elektroinstalaci j e V«lenšcfc M/hael — Celie Celje, Mariborska cesta izvršuje vsa elektroinstalacijska dela jakega in šibkega toka na novogradnjah, kakor tudi vsa v stroko spadajoča popravila Čestita svojim strankam oh prazniku republike Kotiček za naše žene Zametne obleke zahtevajo posebno nego Ko kupuješ žametno blago za moža ali sina, vedi predvsem to, da ga je treba kupiti vedno nekoliko, več, kot ga sicer rabiš za obleko. Krojač bo moral pri žametu polagati kroje vedno v eno smer in ne bo smel skopariti z blagom. Pri žametu je to še celo važno zaradi značilnega leska, ki ga ima in ki se na obleki takoj opazi, če ne teko niti v eno smer. Zameta ne smemo krtačiti, temveč ga narahlo zdrgnemo z organdijem. Preden žamet likamo, ga dobro iztre- semo prahu, nato pa položimo čezenj zelo mokro krpo, katere se z vročim likalnikom prav nalahno dotaknemo in jo takoj dvignemo. To je likanje s soparo. V mnogih primerih zadostuje že, če pridržimo žamet v napetem sta- nju nad soparo. Čiščenje madežev na žametu je zelo težavn«, zato je treba na žametno ob- leko zelo paziti. S s.vežimi kruhovimi drobtinami osvežimo lesk. zavarujmo gnjat pred CrviCki Posebna muha rada leže jajčeca na sir, zel« pogosto pa okuži tudi preka- jeno meso. Zlasti rada leže jajčeca na gnjatih, ko jih vzamemo iz dima. Naj- raje jih izleže tam, kjer ob kosti črvič- ki lahko prodrejo v gnjat. Zato oku- ženih gnjati na zunaj ne moremo raz- ločiti od zdravih. Očistiti jih ne mo- remo drugače kakor da z nožem iz- režemo zalego. Crvičke takoj uničimo v ognju. Surovo okuženo gnjat ni do- bro uživati, ker so črvički že povzro- čili razkroj mesa in lahko nastopijo različne motnje, neredko pa tudi za- strupljenje. Okuženje preprečimo, če prekajeno meso, zlasti gnjat, takoj po dimljenju zavežemo v vrečico iz goste tkanine. Meso ob kosti posujemo z zmletim po- prom ali burovo kislino v prahu, ki jo potem pred uporabo gnjati postržemo z nožem. Gnjat obesimo v suh, zračen in svetel prostor. Tudi v peč jo lahko shranimo, če se dobro zrači. Poglavit- no je pač, da preprečimo ležanje jajčec. Čevljarstvo CELJE, TRG SVOBODE 3 prodaja čevlje lastnega izdelka in izvršuje vsa popravila Vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo k prazniku republike Trgovina z živili /,Rimski dvor" Celje nudi svojim cenjenim odjemalcem vedno sveže špecerijsko in kolo- nialno blago Vsemu delovnemu ljudstvu čestita k Dnevu republike Radio-elektro servis Celje, Razlagova 3 a čestita svojim cenj. strankam in vsemu delovnemu ljudstvu k Dnevu republike plinarna-vodovod in javna razsvetljava celje Čestitajo delovnemu ljudstvu k Dnevu republike Stev. 47—48 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 25. novembra 1955 ••Skomine^^ v Mestnem gledališču (Ob premieri Axselrodove komedije 10. XI. 1955) Razpravljanja, ki se pleto okoli gle- dališča in posebej okoli Axelrcdove ko- medije v dnevih po premieri, štejemo s stališča utrjevanja naše gledališke kul- ture, ki je kljub visokim obletnicam, pred letom slovesno obhajanim, še vedno mlada, med aktivne postavke. Tisti, ki obsojajo te vrste dramatiko, in tisti, ki jim pomeni, kakor so včasih rekli, »Zugstiick«, vreden, da »olajša« in morda osladi repertoar, vsi prispe- vajo k temu, da se naš čut za gleda- liško umetnost razvija. Tisto, kar je pri ljudeh, odgovornih za repertoar, neko- liko odveč, je pretirano zagovarjanje lažjega repertoarja, zagovarjanje, ki naj že v naprej spodbija nejevoljo, od- klanjanje in obsojanje takega dela. Ne- kako tako: Kdor bi utegnil Axelroda s stališča pametne, pretehtane reper- toarne politike odkloniti, je ozkosrčen, ne razume življenja, ne razume uboge človeške pare, pa tudi o zgodovini dramatike nima kaj prida p>ojma. In že: Sodobno dramatiko, posebno lažje broadway3ke vrste, pa redko kdo po- zna. Ali je torej nejevolja ob tem kul- turnem uvozu res samo izraz priznane slovenske ozkosrčnosti in mračnjaštva, ki nam je ostalo še iz Jeranovih in Mahničevih časov, dokaz za specifično slovenski kompleks? Ali spadajo tisti, ki pri takem lažjem gledalskem blagu, kakršen je ta Axelrod, pogrešajo spo- dobnega figovega peresa, ki bi za silo pokril človeško sramoto, med paciente psihoanalitične klinike ali pa med ti- šte, ki jih lahko samo še skomina? Mislim, da ne. Gre namreč za izbor lažjega blaga. Tudi vesele, lahke kome- dije moralo imeti primerno literarno vrednost. Imam občutek, da za tako majhno mestece, kot je naša savinjska metropola (zakaj ne bi počastili po- hlevnega mestnega naselja!), še prav posebno. Saj nam za polno kulturno življenje manjka v primeri z večjimi mesti še marsikaj in bomo na to še ča- kali. Kljub razmeroma visokemu številu abonmajev, je, »plast« trdne gledliške publike vendarle še tenka, ozirati pa bi se bilo treba predvsem na ta del občinstva, kajti blagajna danes prav- zaprav ni važna, saj gledališče ne živi od nje. Pa če bi tudi obstajala potreba po gledaliških komadih, blagajniški re- pertoar nikoli ni bil kaj prida. Da bi ne izgubljali besed: Gledališče mora imeti svoj zabavni repertoar, vendar ga mora izbirati v starejši, mlajši in sodobni literarno-umetniško vredni ko- mediji. Priznam: naši dramaturgi so v per- manentni zagati. Deset do dvanajst premier na leto, ki jih je treba poiskati v klasiki, v sodobni resni literaturi, v klasični in sodobni komediji, v domači jugoslovanski in tuji dramatiki; publi- ka, različna po čustvovanju, izobrazbi, okusu in umetniški omiki; idejnost re- pertoarja; trden repertoarni načrt, re- alen, a vendar privlačen, če pa že ne privlačen, pa vsaj tak, da vzbuja za- upanje v solidno umetniško vodstvo gledališča; poglavje o domači, izvirni dramski produkciji; nič manj kočljivo poglavje o ljudski igri in mladinski, otroški; končno pa še pravilna poraz- delitev, kar je zaradi maloštevilnega ansambla v Celju težko. In konec kon- cev: repertoar mora nujno biti omni- busnega značaja — vsakomur nekaj, vsem nikoli vsega, del publike bo iz gledališča skoraj vedno odhajal neza- dovoljen, vsaj z izborom, to je, s snovjo in idejo komada. Priznati je treba tudi, da je vprašanje sodobnosti ali moder- nosti zmeraj kočljivo in zapeljivo. Mo- dne enodnevnice, ki se zasvetlikajo po vseh svetovnih odrih, še niso obvezne za nas, čeprav se jim je težko ogniti, kajti gledališče naj nas seznanja tudi s tem, kaj se trenutno servira v kulturni sredini velikega sveta. Treba pa je pri tem imeti zlato vago. Upoštevati je tre- ba, posebno za naše celjsko gledališče, s kolikšnimi žrtvami se je zgradilo in s kolikšnimi se vzdržuje. Na ta oder torej predvsem take stvari, ki pred- stavljajo idejno in umetniško kvalite- to! Zabavni del repertoarja p>a naj se ne pusti TK)siljevati po modi, ki jo v današnjih časih zaradi izredne propa- gandne potence »svobodnega« atlant- skega sveta morebiti res ne diktira več Evropa, ampak Amerika. Resnična kva- liteta bo osvojila večino publike in va- bila novo, ki je še nimamo, tudi našega povprečnega človeka, ki morda nima pojma o znamenitem schillerjanskem nazoru, da je gledališče moralna usta- nova, in o vsem tistem, kar se za to Schillerjevo zahtevo skriva. Treba je tudi reči, da se ne moremo primerjati s Parizom ali z drugimi velikimi mesti in da si torej v repertoarju ne moremo vsega tistega privoščiti. K sreči imamo še umetniško in boulevardsko govorico filma! Predstava nam razen nekaterih reži- serskih domislekov ni prinesla nič ta- kega, kar naj bi se s posebnim poudar- kom zapisalo v kroniko celjsekga teatra. Za premiersko predstavo velja, da ni bilo v njej nobenega pravega tempa, nobene prave moči in dinamike. Naj je to krivda režiserja ali igralcev, škoda je. Režiser Mirč Kragelj, ki ga imamo od Štirih polkovnikov dalje v najbolj- šem spominu, iz Axelroda ni mogel na- rediti take senzacije, da bi nam ble- ščava, pristna ali ponarejena, jemala vid vsaj toliko, da bi šli iz gledališča presenečeni in prevzeti od duhovitosti, humorja, kulture in zdrave človečnosti. Axelrod kljub vsej svoji moralični pri- zanesljivosti in dobrodušnosti, kljub puščicam na ameriške založnike in du- ševne zdravnike, kljub vsemu tistemu, s čimer nas ni razvedril in zabaval ta- ko, kakor si od dobre komedije želimo in kakor pričakujemo, Axelrod vsega tistega ni imel. Ali pa smo bili slabe volje? Ga morda nismo razumeli ali ga nismo hoteli razumeti ali pa ne rabimo njegovih zdravilnih in blažilnih obližev in receptov? Imel je res dober namen, bil pa je nekoliko neroden, čeprav je skušal biti moderen, iznajdljiv in celo romantičen zraven. Smeha pa je več vrst... Igralec, ki od njega v glavnem zavisi »uspeh« te komedije, je tisti, ki igra Richarda Shermana. Ze pri zasedanju vlog se mi ni zdelo prav, da se Skof po naporni in močni kreaciji Othella obre- menjuje z vlogo take vrste. Njegova igra, četudi je sem in tja v njej skrom- no utripnila komična žilica, je doka- zala, da zasedba ni bila v redu. Vlogo bi bil moral prevzeti Jeršin in to iz cele vrste razlogov, o katerih niti ni treba govoriti. Vsi ostali so dali, kolikor jim je namenjeno, in če so dali iz umetni- škega stališča bore malo, niso vsega sami krivi. Nastopali so Marija Gorši- čeva kot Helen, Cervinka kot Morris, Cernetova kot Elaine, Krošlova kot Marie, Sedej kot dr. Brubaker, Strnad kot Tom, Rudolfova kot neznana, mali Frece pa kot Ricky. Inscenacija in tehnika tov. Jovano- viča je poskrbela za nekaj mikavnih stvari, ki jih je podprla tudi Adami- čeva glasba. T. O. Vzpodbudno srečanje Kakor je bilo gostovanje Narodnega pozorišta iz Beograda prijetna preživi- tev gledaliških sporedov za naše občin- stvo, tako je bilo tudi zanimivo in vzpod- budno za slovenske giledališke ljudi. Opazujoč marsikaj, kar nas je navdu- šilo, in spoznavajoč vrsto značilnosti, ki nam niso pri srcu — smo ob tem dvoreznem, privlačno-odbojnem sre- čanju utegnili tudi »stopiti vase«, raz- misliti o nekaterih smernicah, ki smo si jih sami zapisali na prapor, in o po- sebnostih drugačnega, nemara ravno tako dragocenega, a nam tujega poj- movanja gledališke umetnosti. Podlistkarjevo kratko premišljevanje po gostovanju ni mesto za dlakocepske kritične raziskave. Kramljavca tu za- nima samo tisto, kar je bilo vzpodbu- dno; kritiko naj opravijo domači sodni- ki. Mislim, da sodba ni prepovršna, Ce pravim, da so nam pomenile ob beo- grajskem gostovanju posebno doživetje zlasti tri — povsem raznorodne —reči: — igralska virtuoznost in disciplini- rana raznijansiranost nekaterih naj- boljših članov ansambla, vsaj dveh; — mogočna sila Borine poezije in — široko čustvo bratske, gostoljubne in prijateljske povezanosti dveh, po razdalji in po temperamentu, po poli- tičnem pomenu in po velikosti tako različnih mest. Osebni in družabni prijateljski stiki so nam spet dokazali, kako se v našem času vztrajno in čedalje uspešneje premaguje nacionalne meje znotraj ju- goslovanske državne skupnosti, še več: kako se — ob zavestni in trmasti ohra- nitvi nacionalnih samobitnosti vendarle v vseh naših — po značaju tako raz- ličnih — narodih spričo dejstva skup- nega življenja vendarle oblikuje neka zavest skupnosti in celo občutje enakosti; povezanost jugoslovan- skih narodov ni več zgolj agitacijsko geslo, temveč polagoma postaja opri- jemljivo dejstvo. In še več: socialistična nivelizacija province in metropole se uspešno razvija — ne na škodo središč, temveč v korist p>okrajinskih mestec. In to je — milo rečeno — razveseljivo. Drugo: sredi tradicionalnega in kon- vencionalnega teatra, ki raste še vse iz izročil nekdanjih potujočih skupin, smo doživeli nekaj momentov igralske- ga vzp>ona in vsaj dve celoviti kreaciji, ki so se nam ostro zasekale v spKjmin kot vzgled vzorne discipliniranosti ču- stvovanja in predstavljanja. Morda so naši igralci bolj »ustvarjalni«, manj razumarski — toda vsemu slovenskemu igralskemu stanu bi na vso moč ko- ristilo vsaj malo te strogosti in malo te zavestne, razumske kontrole ustvar- janja. Ni dvoma, ljubše nam je »ustvar- jalno« in »doživljajno« gledališče kot gledališče zgolj možganskih konstruk- cij — vendar nam manjka ta element premisleka vsaj kot regulator in kolektiv. In tretje — če nam je čitalniško, mu- zejsko-folklomo uprizarjanje ljudskih iger« po vseh merilih sodobnega okusa še tako mrzko, smo vendarle morali osupniti spričo nehotične lepote Stan- kovičeve poezije. Dokler smo jo poznali samo iz knjige ali iz nespametne film- ske adaptacije, nam je Koštana le ostala malce tuja. A zdaj, ko smo jo videli v uprizoritvi, ki nam stilno sicer sploh ne ustreza, smo nenadoma začu- tili (kljub stilni tujosti) mogočni utrip te poezije, ki je tudi scenska vrednota, te dramatike, ki je tudi poetična izpo- ved. Prepričali smo se, da bi mogli Boro Stankovića uprizoriti tudi v našem smislu, ne kot naftalinsko čitalnico, temveč kot visoko stilizirano, monu- mentalno igro globokih strasti — ne- kako tako, kot dandanašnji po svetu uprizarjajo defolkloriziranega Garcia Lorco. Verujemo, da bi takšen, raz- čiščen in monumentaliziran Bora postal zares evropski poet scene, vreden tek- movanja z največjimi vrstniki. Tudi to je — nemara prav dobesedna — vzpodbuda. g. Poverjenikom in članom Prešernove družbe Obveščamo vse člane in poverjenike, da smo danes pričeli z raz- pošiljanjem letošnjih knjižnih zbirk. Razpošiljanje bo zaključeno pred- vidoma do 10. decembra. Točen datum bomo objavili v časopisih, zalo ne urgirajte zbirk pred to objavo. Ko vračate oz. sprejemate knjižne zbirke, obnovite takoj članarino za naslednje leto. Vsem poverjenikom smo že poslali vpisne bloke in vpisnice, katere so označene s številkami, ki bodo žrebane pri nagradnem žrebanju čla- nov za leto 1957, dalje, nekaj prospektov, ki jih uporabljajte samo za pridobivanje novih članov in navodila. Kdor tega še ni prejel, naj nam to takoj sporoči. Kljub temu pa naj vseeno vpisuje člane in naj ne čaka na ta material. Članarina za prihodnje leto je 300 din, vpisnina pa 20 din, za kar prejme vsak vpisnico, ki je oštevilčena za žrebanje. Zato odpade pošt- nina. Poverjeniki, ki še niso poslali imenskega spiska članov — kmečkih proizvajalcev, naj to takoj store, da bodo ti člani lahko upoštevani pri žrebanju predmetov za kmeiijsivo. Nekaj knjižnih zbirk bo v prodaji v knjigarnah po 450 din in brez pravice do udeležbe pri žrebanju. Poverjenikom zbirk ne bomo pošiljali več, kot so javili članov. Zato naj zamudnike usmerjajo v knjigarne. Poverjenikom, ki niso poravnali svoje obveznosti, bomo zbirke za- držali, dokler ne pošljejo vsega denarja. Ob sprejemanju knjig naj vsak poverjenik takoj pošlje event. reklamacijo, če ni prejel knjig v redu. Za poverjenike pripravljamo posebno nagradno žrebanje, ki ga bomo objavili v »Obzorniku«. Tajnišlvo Izšla je knjižna zbirka „Kmeči!B hnjige" za leto M v kmetijskih zadrugah, pa tudi v domovih po naših vaseh, je te dni raz- gibal življenje razveseljiv kulturni do- godek. Založba Kmečka knjiga v Ljub- ljani že pošilja naročnikom svojo vsa- koletno knjižno zbirko, ki obsega štiri prvovrstne knjige, privlačne tudi po zunanji in notranji opremi. Kako velikega pomena je za kmeč- kega človeka vsaka dobra knjiga, ve samo tisti, ki pozna, s kako ljubeznijo kmet knjige prebira in hrani. Vrednost takšne zbirke pa je težko oceniti. Za marsikoga na vasi pomeni namreč bra- nje edino sredstvo, ki ga uporablja za širjenje svojega znanja. Oglejmo si letošnji knjižni dar Kmeč- ke knjige! V Koledarju Kmečke knjige za leto 1956 je vreden omembe izbor iz del predstavnikov slovenske Moderne. Tu najdemo značilne pesmi Dragotina Ket- teja, Josip Murna — Aleksandrova in Otona Zupančiča. Ivan Cankar pa je zastopan s črtico Skodelica kave. Na- men založnice, da bi s tem kratkim iz- borom opozorila bralce knjižne zbirke na veliko kulturno bogastvo zastopni- kov Moderne, je brez dvoma dosežen, zasluži pa tudi priznanje. Nemara drži, da naša vas premalo pozna kulturno dediščino naše preteklosti. Dalje je v Koledarju ponatisnjena pretresljiva črtica Pot na klop, ki jo je napisal Prežihov Voranc. Poleg jubilejnih član- kov o nekaterih zaslužnih umetnikih in znanstvenikih je v Koledarju več po- topisov, ki kažejo bralcu tuji in doma- či svet; objavljeni so poljudnoznan- stveni sestavki, zgodovinski članki, ob- širen pa je kmetijski strokovni del. V tem razdelku bo kmečki bralec našel polno navodil in vzpodbud za svoje vsakdanje delo. Omenili bomo zlasti razprave inž. Gvida Fajdige: Nekaj pripomb k našemu gospodarjenju na travnikih, inž. Miška Judeža: Pravilno kletarstvo — dobro vino; inž. Viktor Repanšek objavlja članek: Priskrbimo rastlinam dovolj hrane, Anton Flego pa članek: Pomlajevanje sadnega drevja. Dr. Jože Zapušek pa je prispeval raz- pravo: Novo dedno pravo pri nas. Ome- nili smo le nekaj člankov iz Koledarja, ki je poln zanimivega gradiva in bo brez dvoma našel med naročniki na- vdušene bralce. Druga knjiga se imenuje Kmečke slike in povesti. Tu je zbrano več naj- boljših spisov priljubljenega pisatelja Janka Kersnika, ki je bil globok po- znavalec kmečkega življenja. Tretja knjiga je Zgodovina sloven- skega naroda II. del. Z mnogimi sli- kami, zemljevidi in skicami opremlje- na zgodovina, ki jo piše univ. prof. dr. Bogo Grafenauer, obravnava usodni čas slovenske narodne preteklosti: izgubo narodne samostojnosti in kolonizacijo tujcev na slovenski zemlji. Težko je govoriti o pomenu tega široko zamišlje- nega dela, dokler ne bo pred nami vseh sedem ali osem zvezkov, kolikor jih založnica naznanja. Po dosedanjih dveh sodeč, bo ta Zgodovina ena najpopol- nejših, kar jih Slovenci imamo. Kmeč- ki knjigi, ki je z množično izdajo omo- gočila vsakemu našemu človeku, da si lahko za malo denarja priskrbi tako dragoceno zgodovinsko delo, je treba izreči priznanje. Zares bi ne smelo biti niti ene hiše pri nas, kjer bi te knjige ne imeli. Kot četrta redna knjiga je v zbirki Perutninarstvo. Napisala sta ga inž. Ločniškar in Vrečko. Rejci perutnine bodo imeli v tej odlični strokovni knji- gi koristnega svetovalca. Menda se ne motimo, ako rečemo, da je bil izid takšne knjige zelo potreben. Tako te- meljito napisana strokovna dela so znamenje, da imamo pri nas razgleda- ne strokovnjake. Knjižna zbirka Kmečke knjige tedaj opravlja pri nas pomembno kulturno in prosvetno nalogo. Razočara nas pa razmeroma nizka naklada. Zbirka iz- haja samo v 15.000 izvodih. Za prihod- nje leto založnica sicer napoveduje po- večanje naklade, razumljivo pa je, da ji moramo pri tem plemenitem strem- ljenju pomagati vsi, ki se zavedamo kako važne so dobre knjige za našo Problemi celishih strokovnih šol Pred dnevi so se zbrali predavatelji celjskih strokovnih šol na letnem občnem zboru. Namesto dosedanjega predsednika d-uštva tov. Staneta Ter- čaka, ki je zapustil delo na šoli in se posvetil urejanju oddelka NOB v celjskem muzeju, je podal poročilo upravnega odbora prof. Drago Loibner. Poleg uspelih strokovnih predavanj in študija po predmetnih komisijah, so v preteklem letu tudi pripravljali poučno ekskurzijo svojih članov po Jugoslaviji. Zal je ostal ta načrt neuresničljiv, ker društvo ni prejelo obljubljene finančne podpore. Lastna sredstva v te namene iz članarine pa še zdaleka ne zadostu- jejo. Tako dopuščamo, da se rahlja vez med teorijo in prakso, ki je za uspešen F>ouk na strokovnih šolah neobhodno potrebna. Večkrat se tudi zgodi, da je predavatelju nedostopna strokovna li- teratura, ker pač nima sam zadostnih sredstev, da bi si jo nakupil. V razpra- vi o materialnem položaju strokovnih šol v Celju so vsi poročali o tem, da imajo prenizko odmerjena proračunska sredstva, predvsem za učila, zbirke itd. Splošno znano je, da je pouk na stro- kovnih šolah nmogo dražji od onega na splošnoizobraževalnih, vendar je to dejstvo,- ki ga je treba upoštevati. Ba- rake Vajenske šole raznih strok I na Dečkovi cesti so dotrajale, stropovje v zgradbi Ekonomske srednje šole so za- časno podprli z lesenimi oporniki, Trgovska šola pa že leta išče lastne prostore, saj se učenci te stroke iz celj- skega okraja šolajo v treh šolah: po- leg Celja še v Mariboru in Novem me- stu! Občnega zbora se niso več udeležili predavatelji industrijskih šol, ker so se vključili v tovarniške sindikate. Tudi to je zanimiv in značilen pojav. O delu republiškega odbora in letošnjega kon- gresa Zveze društev profesorjev in uči- teljev strokovnih šol je poročal prof. Toš Franjo iz Ljubljane. Med ostalim so predlagali svojega zastopnika pri Svetu za šolstvo celjske občine, udelež- bo članov ob slavnostih na »Dan pro- svetnega delavca« v Mariboru, scdslo- vanje pri stirokovnem glasilu »Naša stručna škola« in izvolili upravni ter nadzorni odbor. Na prvi seji upravnega odbora so izvolili za novega predsedni- ka društva tov. Rudolfa Macarola. -ek Obvezen ali neobvezen pouk na kmetijskih šolah Pod vodstvom okrajnega načelnika Sveta za prosvelo in kuliuro tov. Si- mončiča so imeli upravilelji kmeiijskih gospodarskih šol posebno konferenco. Po navodilih za delo v teh šolah, ki jih je povedala inšpektorica tov. inž. Fra- sova iz Loč, so posamezni upraviielji in upravileljice podajali svoja poročila iz katerih je izzvenela želja po obvez- nosti kmelijskega pouka za vso kmečko mladino, ki ostaja doma na kmetijah. Utemeljili so jo s tem, da število pro- stovoljno prijavljenih učencev na ko- maj ustanovljenih in celo starejših šo- lah, pada. Zato bo treba nekatere ce- lo ukini'i. Šole so dvoletne. Ce v enem izmed obeh lelnikov ni vsaj 20 učencev, potem se vzdrževanje takega letnika ne izplača. Šole vzdržujejo občine. In ker iz finančnih razlogov ni posebnih ovir, nastaja vprašanje, zakaj v neka- terih krajih ni boljšega odziva. Vse pri- govarjanje množičnih organizacij ne bo zaleglo, dokler pri kmetovalcih samih ne bo zmagalo prepričanje, da so jim te šole potrebne. Potrebne pa bodo šele takrat, ko bomo po zakoniii poti dosegli zahtevo, da mora vsak dedič poseslva imeli predpisano kvalifikacijo. Ce je potrebna za druge poklice, naj velja tudi za našega t>odočega kmeč- kega gospodarja. Tu pa ne gre zgolj za obvezen zakon, ki še morda ni nifi zasnovan, marveč za psihološko stran tega pojava. Na šolah so uvedeni splošnoizobraževalni predmeti iz slovenskega jezika, račun- slva, zemljepisa, zgodovine, prirodo- znanstva in biologije — in strokovni iz vseh panog kmeMjsiva. Splošnoizobra- ževalni predmeti so znani že po imenu in uvajajo učence v strokovni pouk, ki je najzanimivejši in najprivlačnejši, če ga opravljajo strokovnjaki v kme!ijs!vu. Šole so z njimi preskrbljene. Kar se pa tiče splošnoizobraževalnih pre^'meiov, 50 pa zanimivi le tedaj, če njih snov izvira iz kmečkega dela in življenja sa- mega. Učitelji morajo torej vsaj v bistvu poznaM vso kmečko problematiko, sicer bo njihov pouk abstrakten in neživ- Ijenjski. Za to so vsekakor polrebni po- sebni tečaji in laslen poglobljen študij. Ker izpopolnjujejo učjleljice pretežni del učnega kadra in so med njimi še redke, ki se poglabljajo v kmelijsko stroko, bodo pač morale tudi ostale prevzeti to nalogo pri izobraževanju kmečke mladine, ne oziraje se na spol. Vsi drugi problemi so več ali manj postranskega pomena. Konferenca je bila velikega pomena za izobraževanje kmečke mladine v celjskem okraju. Vpisovanje v cikluse predavanj na Ljudski univerzi v Celju Ker je izobraževalno delo mnogo uspešnejše, če v večih predavanjih spo- znavamo kako področje življenja in znanosti, prireja Ljudska univerza v Celju naslednje cikluse predavanj: ^ I. CilUus predavanj iz naravoslovja: obsega 7 predavanj in bo obravnaval naslednje teme: 1. Materija in njene spremembe (ob- seženo bo tudi vprašanje atomske energije); — 2 predavanji; 2. Vesoljstvo in zemlja — 2 preda- vanji; 3. Življenje in človek — 3 preda v. Predavanja bodo ponazorjena z dia- filmi. Predavatelja: rav. II. gimnazije Jakhel Franjo in prof. Stante Valentin. Prvo predavanje bo v ponedeljek 5. decembra 1.1. ob 19. uri v centralni predavalnici na učiteljišču. ii. Ciklus vzgojnih predavanj bo ob- ravnaval v predavanjih prof. Podjavor- ška Albina in prof. Švarca Iva nasled- nja vprašanja vzgoje: 1. Osnove duševnega življenja. 2. Zakonitosti otrokovega telesnega in duševnega razvoja. 3. Telesni in duševni razvoj otroka do vstopa v šolo (predšolskega otroka). 4. Telesna vzgoja predšolskega otro- ka. 5. Umska vzgoja predšolskega otroka. 6. Moralna vzgoja predšolsk. otroka. 7. Delovna vzgoja predšolsk. otroka. 8. Estetska vzgoja predšolsk. otroka. Predavanja bodo vsak torek in petek cb 19. uri v centralni predavalnici na učiteljišču. Prvo predavanje bo v torek 6. decembra. iii. Ciklus predavanj iz slovensikega slovstva bo v predavanjih prof. Jese- novca Franca in prof. Arka Karla ob- ravnaval naslednje teme: 1. Odmevi fevdalizma v naši ljudski pesmi in zapiskih. 2. Boj za versko, socialno in narodno svobodo v dobi reformacije in preroda. 3. Obdobje romantike v svetu in pri nas. 4. Realizem v naši knjigi. 5. Od moderne v sodobno stvarnost Prvo predavanje bo 7. decembra ob 19. uri v centralni predavalnici na uči- teljišču. Učnina za vsak ciklus je 100 din, di- jaki plačajo polovično učnino. VpistKvanje v vse cikluse predavanj je dnevno v pisarni učiteljišča in v Centralni ljudski knjižnici med urad- nimi urami. Odbor Ljudske univerze CELJSKI TEDNIK, 25. novembra 1955 Stev. 47—48 — stran 7 IZ CELJA.... Deset iet Industrijske šole Tovarne emajlirane posode v Celju Industrijska kovinarska šola je bila ustanovljena lakoj po osvoboditvi. Ustanovitev so narekovale jX)trebe po kvalificiranih delavcih, ki so morali čimprej izpopolniti zaradi posledic voj- ne izpraznjena delovna mesta. Revolu- cionarni preobrat gospodarstva, povoj- na obnova in hiter razvoj industrije so ierjali novih in novih domačih kadrov. Solo je zajel razvojni vrtinec s širo- kimi perspektivami. Ustanova je dobila naziv Industrijsko-kovinarska šola, s čimer ji je pripadlo popolno izobraže- vanje industrijskega kadra v praktič- nem in teoretičnem pogledu. To je bil začetek industrijskega šolstva pri nas sploh, in je šola v destih letih preži- vela razne reorganizacijske oblike, iz- popolnjevanje teoretičnega in praktič- nega pouka, tako da je danes naše nižje strokovno šolslvo že na dostojni višini. Težišče dela je v sodobni industrij- ski šoli usmerjeno predvsem v delo šolske delavnice, zaradi česar mora biti le-ta sodobno opremljena z vsemi potrebnimi obdelovalnimi stroji, ločni- mi merili in ostalim orodjem. Le pod takimi pogoji lahko šola nudi industriji kvalificirano delovno silo, ki bo ustre- zala zahtevam. Industrijska kovinarska šola Celje, ki je dala od ustanovitve do danes naši industriji že nad 250 absolventov — mladih graditeljev so- cializma, bo 25. novembra praznovala svojo 10-letnico s šolsko proslavo. Ob tej priliki bodo nagrajeni najboljši učenci in razdeljeni pokali zmagova',- cem tekmovanja nižjih strokovnih celj- skih šol v šahu, odbojki in nogometu. Sola bo izdala tudi desetletno poročilo o njenem razvoju s celotnim seznamom učencev. 2. R. ODSTRANITE LU2E! Snagi na celjskih ulicah ni da bi kaj prigovarjal. Na nekaj pa le hočem opo- zoriti. Kadar perejo ulice, se voda steka v kanale kolikor je to mogoče zaradi negladkosti tlaka. V Prešernovi ulici pa je tlak tako kotanjast ob robnikih, da voda ne odteče, temveč ostaja v ko- tanjah dokler ne izhlapi ali pa je ljudje ne znosijo na obutvi. To seveda ni ne prijetno ne potrebno; kaj če bi smetarji zaostalo vodo z metlami speljali v ka- nale? TABORNIŠKI KLUB »PAJKOV« SE 2E PRIPRAVLJA NA TABORJENJE v BOSNI Taborniki kluba »Pajkov« v tovarni Metka so imeli pretekli teden svoj red- ni letni občni zbor, katerega sta se udeležila tudi starešina in načelnik ro- dove uprave tovariš Martin Ambrož in Franc Božič. V živahni razpravi so ugotovili, da je bilo delo kluba lelos slabše od prejš- njega leta, ker je skupno taborjenje, na katerega so se celo leto pripravljali, odpadlo. Krivda leži predvsem na ro- dovi upravi, ker ni pravočasno javila, da bo vodniški tabor, kateremu so se nameravali priključiti »Pajki«, odpadel. Vse leto pa je bilo zelo živahno okoli njihovih lastnih weekend hišic, katere so si sami postavili ob Savinji v Pol- zeli. Vsako nedeljo so se tam zbirali mladi taborniki, prirejali taborne ognje 5 krajšimi programi, ki so privabili tudi okoliške kmete. Tudi ostali člani ko- lektiva »Metke« — ne taborniki — so prav radi zahajali tja. Prihodnje leto pa bodo organizirali skupno taborjenje v 5osni, kjer se bodo pridružili zletu tabornikov Jugoslavije, ki bo v avgustu v Sarajevu. Denar za tabornino bodo pričeli že sedaj slediti, tako da bodo vsakega 1. v mesecu vložili v taborniško blagajno po 200 di- narjev. V zimskem času pa si bodo sami izdelali nahrblnike in žepne le- karne. M. C. VISOKO PRIZNANJE CELJSKEMU DIJAKU Pretekli teden so v prostorih Društva za kulturno sodelovanje s Francijo v Ljubljani razdelili knjižne nagrade di- jakom slovenskih gimnazij, ki so se v mesecu aprilu letošnjega leta udeležili natečaja ustanove »AUiance Frangaise« v Parizu. Pisali so namreč pod nad- zorstvom profesorjev francosko nalogo: »Po poteh moje domovine«. Tako se je petim nagrajencem iz Ljubljane in di- jaku iz Kopra pridružil še tov. Damir Tomič, abiturient II. gimnazije v Ce- lju. To je vsekakor lepo priznanje celjskemu zavodu, ki posveča primerno skrb pouku tujih jezikov. CVETLICE NA OKNA! Takšen je bil letos večkratni poziv meščanom, s katerim je Olepševalno in turistično društvo v Celju pozivalo na okrasitev oken v mestu. Mnogi Celjani so se temu pozivu odzvali in okna svo- jih stanovanj lepo okrasili z raznovrst- nimi lončnicami. Tako so nekatere ulice dobile res lepo in pestro sliko. Mnogo pa je bilo takih, ki bi lo tudi lahko sto- rili, pa se za to niso zmenili. Posebna komisija Olepševalnega dru- š'va je pregledala okrašena okna in tistim, ki so jih lepo okrasili, razdelila denarne nagrade. Denarne nagrade so bile dodeljene naslednjim: Celjska ti- skarna 1000 din. Okrožno sodišče 900 din. Lekarna Center 800 din. Celjska mestna hranilnica 800 din. Po 500 din so prejeli: Marovi Peter, Miško Kranj- čeva, Herman Alojz, Dečkova cesta (blok), Zapušek Rado, Cankarjeva, Skerl Vinko, Dečkova, ing. Presečnik Marjan, Dečkova. Dr. Josip Cerkin, Cankarjeva, Polovšek Doroteja, Dečko- va cesta. Poleg denarnih nagrad je društvo po- slalo še 32 stanovalcem pismena pri- znanja in zahvalo za vzorno negovana okna s cvetjem. Morda so tudi porno- ioma nekateri izostali, ki niso prejeli priznanja. Tem naj bo s tem izrečena zahvala in priznanje. ALI BO S TEM OMILJENO POMANJKANJE STANOVANJ? Tako se vprašujejo obiskovalci oko- liškega pokopališča, ko so izvedeli, za- kaj je pred mrtvašnico navožen kup raznega stavbnega materiala. Del mrtvašnice nameravajo preurediti v stanovanje, kamor bi se naj vselila neka delavska rodbina iz Nove vasi. Tiste, ki so dovoljenje za to pre- ureditev izdali, bi vprašali, če je to iz estetskih, pietetnih, higienskih in dru- gih razlogov na mestu in če bo s lem stanovanjska kriza omiljena. CENE NA CELJSKEM TRGU v TEM TEDNU ostopka. Tudi avtoprevoznik Fazarinc Anton iz Medlega ni čutil potrebe dati Upra- vi za dohodke pošteno davčno prijavo. V davčni prijavi, ki jo je dal dne 30. 1. 1954 je navedel, da je imel v letu 1953 kot avtoprevoznik samo za 1,581.707 dinarjev bruto storitev, dočim je imel v resnici za 1,793.586 dinarjev bruto storitev za gospodarske organizacije in najmanj za 10.000 dinarjev za privat- nike. Z ozirom na storitve, ki jih je izvršil, bi moral plačati še 150.000 di- narjev dohodnine in 44.000 dinarjev prometnega davka. Z lažno davčno prijavo pa se je hotel izogniti delnemu plačilu davka. Tudi Fazarinc se je za- govarjal zaradi dajanja krivih podat- kov. Obsojen je bil na 5 mesecev zapo- ra in povrnitev stroškov kazenskega postopka. Obsodbi, ki sta bili izrečeni, naj bi vzgojno vplivali na oba obdolženca, obenem ^a tudi na ostale obrtnike v Celju, da bi se izogibali takim nejK)- štenim dejanjem. Nedovoljeno je trgoval Pušnik Anton, delavec brez zaposlit- ve, stanujoč v Vinski gorci pri Dobrni, se je pečal z nedovoljeno trgovino. Na sejmih v raznih krajih je kupoval kra- ve, ki jih je potem dalje prodajal in pri tem imel neupravičen zaslužek. V enem primeru je kupil tudi jabolka, jih sprešal in sadjevec prodajal po 75 dinarjev liter. Zaradi nedovoljenega trgovanja je bil obsojen na 30.000 di- narjev denarne kazni. ...IK ZALEDJA Trem tiorcem Organizacija Zveze borcev v Dobrni je v nedeljo odkrila spominsko ploščo trem padlim borcem na Petelinjeku pri Prelski. V jutranjih urah so se zbrali bivši borci NOV iz Dobrne in v obliki partizanske patrulje skupno z ostalimi domačini krenili na grob padlih. Prav tako so krenili iz krajev: Vojnik, Žalec, Velenje itd. Zanimivo je bilo poslušati spomine borcev iz časa težkih borb,, posebej v teh krajih, in opis dogodka treh padlih, katerim je bila posvečena komemora- cija. Častno so padli za svobodo 1. 7. 1944, ko se je Tomšičeva brigada na- haiala v nemškem obroču ob priliki njihovega pohoda na Paški Kozjak Dva borca sta nepoznana, a tretji je znan borec Ivan Sitar iz Saleka pri Velenju. Ob priliki postavitve spominske plo- šče na grob so pri kopanju naleteli na predmete padlih, kateri bodo pre- dani muzeju NOV. Odkritju spomenika so prisostvovali funkcionarji množičnih in političnih organizacij. Spomin padlih je z govorom osvetlil sekretar ZB iz Dobrne, tov. Ivan SešeL Po končani svečanosti so se skupine borcev razšle na razne kraje, kjer so obiskali kmete, pri katerih so bile par- tizanske postojanke. Povsod so bili veseli in dobrodošlo sprejeti. B. D. v POLJU OB SOTLI SO PRAZNOVALI V Polju ob Sotli smo preteklo ne- deljo praznovali občinski praznik. Spo- min na splošno preseljevanje iz tega kraja, ko nas je okupator pred 14 leti množično izselil. Ob 10. uri je bila slavnostna seja ZB, na kateri je govorila tov. Helena Bo- rovšak, sekretar Okrajnega odbora ZB. Na seji je bil tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Simonič in naš pred- sednik tov. Lojen. savinjCani so SE SPOMNILI TUDI SLEPE MLADINE Ob letošnji bogati sadni letini so se Savinjčani spomnili tudi Zavoda za slepo mladino v Ljubljani. Obširno ak- cijo je organiziral krajevni odbor Rde- čega križa v Preboldu, ki je zbral pre- ko 1000 kg jabolk in Podmladek rdeče- ga kriva na osnovni šoli v Grižah, ki je zbral okoli 800 kg jabolk. Vodstvu obeh sadnih akcij in vsem darovalcem, ki so tako poskrbeli za bogato zimsko zalogo jabolk, v imenu slepih gojencev iskrena hvala! Uprava Zavoda za slepo mladino IZ DOBRNE Pred dnevi je Celjski tednik objavil, da dobrnska lovska družina ne razpo- laga z dovoljnimi denarnimi sredstvi, da bi zatrla divjega prašiča v okolici. Denarna sredstva, ki so sedaj namenje- na za nadoknado škode, nastale od div- jih svinj, bi verjetno letos spomladi bolj koristila lovski družini, saj bi ta- krat v večji meri zatrla tega škodljivca. Danes bi imeli prizadeti krompir, lovci zasluge — pa še meso. B. D. IZ SLOVENSKIH KONJIC Za praznik republike bo občinski od- bor ZB v Slovenskih Konjicah povabil na skupno pogostitev vse otroke padlih borcev iz področja konjiške občine. Ob tej priliki bodo odborniki ZB 103 otro- kom razdelili nad 200.000 din, naloženih na hranilnih knjižicah, tako da bo vsak dobil od 1500 do 2500 din, pri čemer bodo upoštevali socialno stanje otrok. Odbor je povabil tudi predstavnike ne- katerih drugih organizacij ter rejnike otrok — člane ZB. * V okviru izobraževalnega seminarja, ki ga je za delavce iz konjiških pod- jetij pripravila Svoboda skupaj z ob- činskim sindikalnim svetom, je bilo ta teden prvo predavanje, ki ga je imel tov. Kamušič, sekretar tovarne usnja KONUS, o temi: »Proizvodnost dela.« Podal je precej zanimivih številk o tem tako zelo važnem vprašanju, pa tudi poslušalci so povedali več zanimivih izkušenj iz prakse. Navzočih je bilo okoli 50 ljudi, večjidel članov DS in UO ter sindikalnih odbornikov iz ko- njiških podjetij, pa tudi več vodilnih uslužbencev smo opazili med njimi. Pri- hodnje predavanje iz gospodarskega izobraževanja bo prvi torek v decem- bru, na katerem bodo obravnavali ustvaritev in razdelitev narodnega do- hodka. V splošnem delu tečaja pa bo ta teden predavanje o nastanku zemlje. Na zadnji seji društva Svoboda v Slov. Konjicah so odborniki sklenili, da bo letošnji občni zbor sredi decem- bra. S tem bo to društvo, ki je nasledilo SKUD »Oton Zupančič«, stopilo v četrto leto svojega obstoja. V letošnjih polet- nih mesecih so nekatere sekcije bile nekoliko manj delavne, vendar pa ka- že, da bodo več delale pozimi. Tu sem spada dramatska, ki sedaj pripravlja igro »Vsi moji sinovi«, za katero upa- mo, da jo bodo kmalu dali na oder. Tu- di godba in orkester že nekaj časa ob- Ijubujfita svoj skupni koncert, na kate- rem bodo pokazali, kaj so se letos naučili. Pevski zbor je v zadnjem času postal bolj delaven in lahko od pevcev pričakujemo, da se bodo kdaj samostoj- no pokazali na konjiškem odru. Dokaj delavni pa so šahisti. Ti so imeli med letom več turnirjev v okviru društva, pa tudi nekaj tekmovanj z drugimi moštvi. Odborniki so na seji sklenili, da bodo podali poročila vsak za svojo sekcijo. ^ V Slov. Konjicah je pred kratkim umrl lekarnar Leon Trost. Imenovani je bil že dalj časa bolan. Ker je bil s posebnim avtomobilom prepeljan v Ljubljano, kjer je bil pokopan, so se Konjičani dostojno in v velikem številu poslovili od njega. Pevski zbor mu je v slovo zapel nekaj žalostink, prav tako pa je tudi godba zaigrala nekaj žalnih koračnic. L. V. »LEPSE ŽIVLJENJE« JE ISKAL V ZAMEJSTVU 25 letni zidarski pomočnik Sikošek Kari iz Vojskega v celjskem okraju je dne 21. 10. 1955 brez dovoljenja severno od Maribora odšel preko meje v Av- strijo, da bi si tam našel »lepše« živ- ljenje. Avstrijske oblasti pa so ga vrni- le jugoslovanskim obmejnim organom. Zaradi kaznivega dejanja prepoveda- nega prehoda čez državno mejo je bU obsojen na 4 mesece zai>ora. Z VINSKEGA VRHA PRI SLIVNICI V nedeljo je bil pri nas zbor voliv- cev, katerega sta se udeležila tov. An- derluh, predsednik Občinskega ljudske- ga odbora v Šmarju in tov. prof. Kos. Volivci so izvolili devetčlanski krajev- ni odbor. Na zboru je bilo sklenjeno, kje bo občinska pisarna. Dokler bo po- trebam zadoščalo, bo en uradni dan v tednu. Novi odbor čaka delo pri ure- jevanju krajevnih cest in pokopališča. K nam nosijo pošto trikrat tedensko iz Gorice pri Slivnici, tako da ljudje ne dobijo redno pošte, včasih pride tudi prepozno. Zato so predlagali na zboru volivcev, da bi naj uvedli redno pošto ali pa vsaj vsakodnevno dostavo. IZ SMARTNEGA ob PAKI SPOMENm BODO ODKRILI Prihodnjo nedeljo dopoldne bodo v Paški vasi odkrili spomenik štirim pad- lim nepoznanim borcem Sercerjeve brigade. Padli so 26. novembra 1944 ob veliki nemški ofenzivi na osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino. Spomenik bo stal v Paški vasi, kjer je skupen grob teh neznanih junakov. ZBOR VOLIVCEV Pretekli petek je bil za območje Smartnega zbor volivcev. Na njem so izvolili krajevni odbor, pogovorili pa so se tudi o potrebi vpisa mladine v kmetijsko gospodarsko šolo. Navzoče tovarišice so se zavzemale za to, da bi zgradili javno perišče. Ker pa za- enkrat denarnih sredstev ni na razpola- go, je bilo sklenjeno, da bodo vse po- trebno prispevali tisti, ki bodo to na- pravo uporabljali. Precej je bilo govo- ra tudi o ostali komunalni dejavnosti Tudi tu se bodo sedaj, ko je glavno de- lo na polju opravljeno, začela dela. Po- pravili bodo most čez Pako v Slatinah ter ceste v okolici. Nekaj denarnih sredstev bo prispevala občina, ostalo pa bo opravljeno s prostovoljnim delom. Giban]e prebivalstva v celjski okolici v časa od 12. do 19. li. 1955 je bilo rojenih 10 dečkov in 13 deklic Poročili so se: Amin Herman Kamenik, poljedelec iz H«- dinje, okraj Celje in Štefanija Mavc, poljedel- ka iz Brezna, okraj Celje; Ivan Pocajt, kniel in Jožefa Hramec, kmečka hči oba iz Velikega vrha, okraj Celje; Kari Prašnikar, delavec iz Tolstega, okraj Celje in Gojcr Angela, polje- delka iz Dobletine, okraj Celje; Jožef Kotnik, poljedelec iz Cirkož in lledvika Kladnik, po- ljedelka iz Harja; Janez Tanšek, Žagar in Ana Klepej, rudnišlia delavka, oba iz Laškega; Franc Deželak, zidar iz Vrha nad Laškim in Bezgovšek Marija, poljedelka iz Malih Gra- hovš; Anton Klavžar, poljedelec iz Prevorja in Marija Gnček, poljedelka iz Troben dola, okraj Celje; Janez Jerant, skladiščnik iz jev- nice, Ljubljana-okolica in Olga Smid. šivilja iz Doropolja, okraj Celje; Anton Pohajač, šo- fer iz Začreia in Jožefa Verbuč, poljedelka iz Lemberga, okraj Celje; Leopold Jurič, mizar- ski pomočnik in Štefanija Kotnik, servirka, oba iz Mozirja; Franc Povh, logar iz Savine in Magdalena Erjavc, hišna pomočnica iz Ljub- nega, okraj Celje; Alojzij Klevže, poljedelec iz Drevenika, okraj Celje in Ana Breznik, kuh. pomočnica iz Maribora-Tezno; Ivan Pro- sen, komercialist in Zdenka Dučič, profesorica, oba iz Zagreba. Umrli so; E^idija Koprivnik, iz Nove Dobrove, okraj Celje, stara 55 let; Jožef Sluga, rudar iz Sevc, okraj Celje, star 43 let; Jožefa Bezgovšek, kmetovalka iz Vel. Grahovš, okraj Celje, stara 61 let; Leopold Pustoslemiek iz Podveze, okraj Celje; Ana Rap, kmečka prevžitkarica iz Boi- ■e, stara 82 let. Ključavničarstvo in Jnstalacija — LaSko Izvršuje vsa ključavničarska in vodno inštalaterska dela Vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo k Dnevu republike SLIKARSTVO CELJE — Prešernova 7 Izvršuje vsa slikarska in pleskarska dela solidno in po konkurenčnih cenah srečni m svobodni čestitamo ob spominu na veliki dan — 29. november 1943 1. DECEMBRA T CEIJU AlfDREJEV SEJEM prodajajo trgovska in obrtna podjetja ter proizvajalci domače obrti iz Celja in drugih krajev Slovenije Stev. 47—48 — »tran 8 CELJSKI TEDNIK, 25. novemljra 1955 Čedna stvarca — ena in druga Angleži so nedarno na razstavi v Londonu videli nov tip moder- nega motornega kolesa »Albatros«. Motor ima moč 225 cm* in vozi 65 milj na uro. »Albatros« je predvsem namenjen za vožnjo na daljše razdalje. Je tudi drugare čisto lepe oblike, zavaroval pred vremenskimi neprilikami, živopisn* pobarvan . . . Tudi o Suzan Flynn, ki nov motorček preizkuSa, lahko govorimo le z opadenjem ... ZANIMIVOSTI Pa tem, kaka trgate čevlje, spoznamo vaš lorakter Ljudje se kdo ve kako dolgo trudijo spoznati sočloveka že na prvi pogled. ^/Inogi mislijo, da so sposobni preceniti novega znanca takoj, medtem ko drugi še ob koncu življenja svojih najbližnjih ne spoznajo dovolj. Mnogo načinov dosojanja značaja po- znamo. So taki, ki brskajo po vašem značaju in ga mrcvarijo na osnovi va- šega rokopisa. Drugi se lotevajo oblik vaše glave, tretji pravijo, da ušesa iz- dajo značaj, četrti so »nedosegljivi« psihologi na osnovi opazovanja gubic okoli vaših ustnic. So spet taki, ki pra- vijo, da je smeh vaš izdajalec itd. Zadnje čase pa se je razvila nova »učenost«, ki jo imenujejo »skarpolo- gija«. Ime pove, da se le-ti zanin\ajo za vaše podplate na čevljih. Skarpo- logi zaključujejo tajnosti vašega zna- čaja na osnovi obrabljenosti podplatov. Vzemite torej v roke vaše čevlje in po- glejte, kaj bi vam naprtili skarpologi: — Ce enakomerno trgate čevlje na podplatih in peti, potem ste uravnote- ženi in energični kot mož, če pa ste pripadnik nežnega spola, to pomeni, da ste zvesti in da imate smisel za gospo- dinjstvo. — Čevelj, ki je obrabljen po zuna- njih straneh (zaradi hoje navzven) pra- vi takole: Lastnik teh čevljev je trdo- glav, svojevoljen itd. — Čevelj, ki je obrabljen navznoter, izdaja slabega in neodločnega človeka. Seveda teh podrobnosti vedo skarpo- logi še veliko več. Določajo celo klep- tomane itd. Kdor je torej privržen verovanju ta- kim abotnim »učenostim«, bo imel torej še eno skrb več, da bo svoje čevlje skrival, jih nosil vedno pravi čas k čevljarju, ali pa da se bo trudil hoditi tako, kakršni zunanji znak značaja hoče imeti. V Cem ljudje najbolj grešijo o ljudskih grehih so pisali filozofi vseh časov. Neki sodobni pisatelj je naštel sedem najvažnejših napak, ki jih ljudje najbolj pogosto zagrešijo. Te napake so: Ljudje najraje žalujejo in se razbur- jajo zaradi stvari, ki se ne morejo več povrniti ali popraviti. Dalje je zgreše- no prepričanje, da se osebni uspehi gradijo na osnovi uničevanja drugih ljudi. Zelo napačna je tudi misel, da nekaj ni mogoče naoraviti, ker vi sami tega ne zmorete. Napačno je, če bi lahko opravili važnejše stvari. Zelo ve- liko grešijo ljudje, ker ne dvigujejo svojih umskih sposobnosti, zlasti ker večina zelo nerada čita. Zelo napačno je tudi, da ljudje hočejo prepričati so- ljudi k istem mišljenju in jih navaditi istega življenja, ko ga imajo sami. Zad- nja napaka pa je, da se ljudje nikakor ne morejo navaditi varčnosti z denar- jem. SLADKORNA BOLEZEN Skrbi in težave je Spela imela, kako si sladkorja bo cent preskrbela, še preden mu cena v ui5ino poskoči, da ne bi prepozno zvonila po toči. S to svojo nakano uspela je k sreči, sladkorja kupila dve polni je vreči. Lahko si zdaj z njim bo življenje sladkala, ne bo se draginje ne vojne več bala. A sladkor ni hotel se v ceni povzpeti, zakaj ne, to dalo se ni razumeti. Od same nevolje zato je zbolela in tiho umrla uboga je Spela. Sorodniki zdaj prihiteli so k hiši in našli so sladkor. Podgane in miši so gnezdile v njem in sladko se imele, ko v tednih medenih so srečno živele. Prišžl je zdravnik in si revo ogledal in je žalujočim ostalim povedal: — Ce ne bi sladkorne bolezni imela, še mnogo let zdrava živela bi Spela.« ELEKTRIKA v. Nedavno zaslišali čudni smo glas: — Elektriki naši naj zviša se cena! Se druge nam cene spodkoplje ta plaz? Mar višji naš standard še prazna je pena? Svoj žep naj potrošnik še globlje načne, Če hoče, da luč kilovatna mu sveti, ko deca njegova si knjige odpre, in če si večerjico hoče pogreti? Da cenam enotnost potrebna je zdaj, ki da se doseči le s skokom v višino? Enotnost navzdol, da zadregam bo kraj in dinar naš ljubi povzpne se v strmino! Naš delovni človek nič več ni objekt in ne avtomat, ki naj dinarje meče! Pred njim je pač treba imeti rešpekt, privoščiti dosti mu luči in sreče! 1. ... kaj je anemija? 2. ... kolikšna je glasbena na- darjenost Amerikancev? 3. ... kaj pomeni balans? 1. Anemija pomeni slabokrv- nost. Ni t>olezen, temveč znak neke bolezni. Poznamo več vrst anemije, vendar je najbolj po- gosta tista, ki nastopa kot posle- dica pomanjkanja železa v orga- nizmu. Druga vrsta anemije na- staja zaradi pomanjkanja vita- mina B 12, brez katerega se težko tvorijo rdeča krvna telesca. Ane- mija nastaja tudi zaradi slabe prehrane, zlasti če v hrani pri- manjkuje beljakovin. 2. Na letošnji ameriški glasbeni konferenci, ki jo prirejajo trgovci z muzikalijami, so ugotovili, da igra po en glasbeni inštrument okrog 27 milijonov Amerikancev. Trdijo tudi, da je v ZDA 3-krat več koncertov kakor po vsem ostalem svetu skupaj. Skoraj go- tovo pa je, da vsi ti koncerti niti spričo kvalitete, niti spričo pro- grama ne zaslužijo naziva koncert. 3. Balans — beseda je fonetična izgovarjava francoske balaru:e, iz- vira pa iz latinščine: bis = dva- krat, lanx r= skodelica in pomeni dobesedno tehtnica, v prenesenem pomenu pa ravnotežje. V gospo- darstvu večkrat sliSimo: balans narodnega gospodarstva, kar po- meni izenačenost dohodkov in razhodkov. Tolmačenfe izrekov v nekem naselju Kozjanskega obreda so pred leti na študijskem sestanku OF prišli tudi na razlago nekaterih iz- rekov, da bi preizkusili duhovitost po- sameznikov. »Pričnimo pri naš h bra- tih«, meni tovariš predavatelj. »Hrvatje pravijo: ,Istinu reci, onda utec !' Kdo mi more navesti kak primer, ki bi na- zorno pr kazal resničnost tega izreka? Oglasi se hudomušni tovariš Povh in pove: »Izrek si najlaže raztolmač mo, če se zamislimo na primer v položaj tovariša Boštjana, ki se napoti v ne- deljo h gostilni »Na skalci« in počaka, da se tam nabere družba. Preden vsto- pi, si ogleda vežo, potem pa previdno pokuka pri vratih in hitro strese med goste: Pozdravljena Cmok in Bukov- čan, ki sta občini prijavila namesto 20 samo 10 kokoši, pozdravljena Skočir ''n Motoh, ki sta od 30 arov posejanega krompirja utajila vsak po 10 arov in posebej pozdravljen še ti tam v kotu, ki popivaš iz obnovitvenega kredita'. Ce hoče Boštjan zaradi resnične iz- povedi odnesti zdravo kožo, naj hitro zapre vrata, preskoči stopn ce in jo ubere navzdol ter za ovinkom naprej po grapi, da se skrije. Naj nič ne mara, če bi mu na begu sfrčal klobuk z glave. Za pobiranje ne bo časa.* slon ima ne samo najdaljši, temveč tudi najboljši nos Znanstveniki so raziskovali, katera žival ima najbolje razvit vonj. Posku- sili so z vsemi živalmi, kar jih poznamo in ugotovili, da je prvak med živalmi v tem pogledu slon. Slon lahko ob pravi smeri vetra zavoha človeka že na 600 metrov. Zanimivo je pri vsem tem, da ima slon poleg najboljšega vonja tudi najdaljši nos, če lahko njegov rilec sploh tako imenujemo. Kmetijska zadruga z o. j. Šempeter v Savinjski dolini razpisuje mesto upr a v^niRa s srednjo kmetijsko Solo ali njej enako. Knjigovodja starejši z vsaj petletno prakso in potrebno šolsko izobrazbo, moški imajo prednost Plača po dogovoru. TD PARTIZAN CELJE-MESTO vabi vso zavedno celjsko javnost na Stjecano akademijo združeno z razvitjem društvenega prapora, ki jo prireja V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE v ponedeljek, 28. nov. ob 20. uri v dvorani »Ljudskega odra« Obveščamo vso cenjene potrošnike, da v času od 25. novembra 1955 do 15. decembra 1956 ne bomo izdajali blaga na potrošniški kredit. Trgovsko podjetje s tekstilom »VOLNA« Celje CELJSKI GROFJE PrirmUi: Uiistriral: — 167 — Hunjadi je pozelenel od jeze, ko je videl, da Ulrik ni klecnil v brezupnem položaju. Razburjen je segel po meču, ga izvlekel iz nožnice in zavpil: — Potegnite orožje. Udarite na Celjana! — V tem hipu je tudi Ulrik izdrl svoj meč in se postavil v bran daleč nadmoćnim nasprotnikom. Visoko raščeni Ulrik je stal kot gora med napadalci in junaško odbijal njihove napade. Nevarnost ga je okrepila, da je tolkel okoli sebo kot lev. Z izrazitim sovraštvom se je vrgel nad Hun jad i Ja, ki so ga drugi ščitili in ga ranil v roko in rame. Tedaj so v prostor planili še drugi Ogrski oboro^enci. Proti taki premoči Ulrik ni bil več sposoben za boj. — 168 — Ogri so ga naposled ranili po nogah. Ulrik jo klecnil ves prehoden. Morilci so ga nato položili na mizo in mu odsekali glavo. Ulrikovi prijatelji so slišali od zunaj ropot boja in prihiteli na pomoč. Med prvimi sta bila knez Kurjakovič in šestnajstletni Ke- pler. Toda Ulriku Celjskemu ni bila pomoč več potrebna. Zvesti pristaši so si komaj sami rešili življenja. Ogri so vse razorožili, tudi kralj Ladislav Posmrtnik je bil v nevarnosti, toda niso se ga upali umoriti. Ulrika so nato do golega oropali, njegovo glavo pa poslali turškemu sultanu. Ko se je med vojsko zunaj gradu raznesla žalostna novica, so hoteli napasti trdnjavo. Sam kralj se je moral zatajiti in preprečiti napad, kajti bil je talec v rokah Ogrov. — 169 — Kralj Ladislav je moral svojo jezo zata- jevati. Poslal je svoje čete nazaj domov, češ, da se zima bliža, tako je tudi vernega Jana Jiskro odslovil, češ, vojne ne bo. Toda Ulrikova vojska ni bila zadovoljna. Vztrajala je v Beogradu dokler ji Ogri niso izročili Ulrikovega trupla in dobili nazaj tudi njegovo glavo. Sele potem so se na posredo- vanje kralja vračali na sever in vozili s sabo truplo svojega gospodarja. Vest o zahrbtnem umoru se je hitro širila po deželah tedanjega avstrijskega kraljev- stva. Celje se je zavilo v črno in pričakovalo žalostno vrnitev svojega kneza, na Dunaju pa so stikali glave in ocenjevali, koliko je Habsburška krona pridobila po sklenjeni po- godbi, saj je bil Ulrik zadnji celjski grof. — 170 — Medtem ko je celjska vojska korakala z rakvijo na sever, je kralj Ladislav v Budimu odvrgel svojo krinko. Tu je imel dovolj pri- stašev. Dal je Ladislava Hunjadija in njego- vega brata Matijo vkleniti. Obema je sodil sam. Ladislava Hunjadija je dal pokončati za njegov umor, njegovega brata pa, ki je bil sokriv, je vrgel v ječo. Enako se je zgodilo tudi ostalim udeležencem zahrbtnega umora. Ta bes pa ni vrnil zadnjemu celjskemu knezu življenja. Hunjadi so se iznebili močnih tekmecev. Matija potem ni dolgo ostal v ječi. Ko je čez čas prišel na svobodo, se je polastil ogrske krone in vladal pod naslovom, ki so mu ga dali naši ljudje — kralj Matjaž. Medtem je v Beogradu podlegel ranam, ki jih jo dobil v boju z Ogri tudi Jurij Brankovič. CELJSKI TEDNIK, 25. novembra 1955 Stev. 47—48 — stran 9 ŠPORT SMUČANJE PRED SNEGOM - SLALOM NA SUHEM! Smučarsko društvo Celje, ki že vso jesen vestno pripravlja svoje članstvo na predstoječo sezono s sistematično telesno vadbo po trav- nikih, gozdu in v telovadnicah, je v nedeljo priredilo za mladince in pionirje tekmovanje v »suhem« slalomu. Prireditev je pritegnila kar preko 150 mladih tekmovalcev m tekmo- valk, ki so hiteli po hribu navzdol med ozkimi vratci, da bi pač kar najhitreje premagali tek- movalno progo in se s tem prerinili med naj- boljše. Poglejmo si najboljše, nekaj že starih znan- cev iz naših smučišč, sicer pa zopet precej no- vih imen, ki jih pač vselej vržejo na površje slična tekmovanja. Mladinci — proga 370 m: 1. Verk 1:00,0, 2. Keblič 1:02,9, 3. Stefančič 1:05,0. Pionirji — 12 do 14 let (ista proga): 1. Runovc 1:05.7, 2. Ocvirk 1:04,5, 3. Bolka 1:05,5. Pri pionirkah iste starosti je bila najboljša Poček z 1:17,5. Pionirji od 10 do 12 let so tekmovali na neko- liko krajši progi, najboljši pa so bili: Slamnik 24,7, Kovačič 24,9 in Obržan 25,4. V skupini od 8 do 10 let so pri pionirjih bili najboljši Puncer, Šuster in Pinter, pri pionirkah pa Ulanec, Šunko in Egete. V sknpini najmlajših (do 8 let) pa srečamo na prvih mestih imena Pilih, Rosina in Kunej. Vsi imenovani so bili še istega dne v prostorih smučarskega društva obdarjeni z diplomami in praktičnimi darili. Ob tej priliki je Smučarsko društvo Celje zopet pridobilo nov krog mladega članstva, ki se bo — upajmo tako — po marljivi vadbi na snegu obnesel tudi na smučarskih tekmovanjih. _NOGOMET_ KLJUB ZMAGI - SE VEDNO NA PETEM MESTU Nogometaši Kladivarja že preklinjajo nesreč- no razliko v golih . . . Kljub zadnjiui uspehom se ne morejo premakniti že iz standardnega petega mesta na tabeli področne lige. Celjani pa imajo isto število točk kot tretji na tabeli! Oh, ta nesrečni poraz v Varaždinu proti Tek- stilcu in skromne zmage, ki prinašajo dragocene točke, ne morejo pa izboljšati mizernoga ko- ličnika. Nedeljska zmaga na domačih tleh proti Za- gorcu iz Krapine je bila izdatna 4:1 (1:1). Kdo bi le pričakoval takšen zid srečanja po prika- zanem znanju v prvem polčasu? Kladivar je imel mnogo dela z mladini igralci iz Krapine. Ni jih bilo lahko ugnati v kozji rog. Kaj bi bilo, če ne bi Marinček zaigral v tako velikem sti- lu kot ga še nismo videli in to na mestu srednjega krilca, pa če ne bi »slučajno« na- stopil izkušeni Dobrajc, sicer nekoliko poča- sen v igri, pa vendarle duhovit in tako ko- risten? Levji delež nosita za zmago imenovana igralca, čeprav ne moremo mimo ostalih igral- cev, saj io vsem znano, da jih nastopa kar 11 po številu. V prvem polčasu je bila igra kar enako- vredna, morda so gostje pokazali celo nekoliko več živahnosti in poleta. Nič čudnega, če so prišli že v 14 minuti v vodstvo po Gašparoviču, ki se je spretno prebil skozi domačo obrambo in neubranljivo streljal mimo vratarja v mre- žo. Ze 6 minut po tem hladnem tušu je Posi- nek poskušal srečo v kazenskem prostoru, pa ni uspel priti do strela. Obrambni igralci so ga zrušili, sodnik pa je pokazal na belo točko. Kdo drugi kot Dobrajc, naj bi bil poklican za ta posel. In res ga je mojstrsko opravil, tako kot v »starih časih«. Z neodločenim izidom sta šli obe moštvi na odmor. V drugem delu že v prvih minutah ne- spretni napadalci Zagorca niso zadeli prazne mreže. Obramba je »plavala« in na pomoč je pohitel Marinček, ki je odslej predstavljal v tem prostoru ncobranljivo zapreko za nasprot- nikove napadalce. Res — užitek ga je bilo opa- zovali, kako je razdiral vse napade Zagorca in kako uporabne žoge je pošiljal svojim so- ig4-alcem v prvih linijah. Tudi nasprotnik je imel v Milivojeviču tako odlično moč! Kljub temu je Piki znal izkoristiti dve nepazljivosti vratarja gostov. Najprej je uspel za las pre- hiteti vratarja pri startu na visoko žogo, ki jo je iz obrambnega prostora poslal Marinček, nekoliko pozneje pa se je maščeval vratarju za neprestano prijemanje žoge in mu jo je pred nosom poslal v mrežo. Zmaga je bila s tem že odločena. V zadnjih minutah pa Je Dobrajc iz kakih 17 m streljal prosti strel, žogo je idealno podal prostemu Posineku, sled- nji pa jo je brez oklevanja potisnil v mrežo. Tako se je rezultat glasil že 4:1 za domačine/ Se sodnikov pisk in okrog 800 gledalcev se je zado- voljnih vračalo z Glazije, veseli zmage v zad- njem jesenskem srečanju Kladivarja na doma- Čih tleh. Morda bo spomladi kaj bolje? Obeta se povratek nekaterih igralcev, ki so trenutno pri vojakih, morda pa bo že zrel za takšna srečanja tudi kateri iz vrst mladine. Se to prednost moramo podčrtati — spomladi bo Kladivar igral doma kar 6 tekem, od tega kar s petimi moštvi, ki so v gornji polovici lestvi- ce. Morda bo na domačih tleh v drugem letu več sreče . , . VELENJSKI RUDAR - JESENSKI PRVAK! Tekmovanje v mariborsko-celjski skupini je tudi zaključeno. Prav zadnje srečanje med Rudarjem iz Velenja in ZSD Celjem je odlo- čalo o jesenskem prvaku v tej ligi. Velenj- čanom se je izpolnila vroča želja. Z efektno zmago 4:0 (0:0) so z boljšim količnikom in istim številom točk prehiteli Proletarca iz Za- gorja in bodo prezimovali do spomladi na vrhu tabele vzhodne slovenske lige. Nedeljsko srečanje je privabilo na Skalno klet nekaj sto gledalcev. V prvem delu igre so se Celjani kar dobro upirali Velenjčanom. Prilož- nosti za dosego vodstva je bilo na obeh stra- neh precej, napadalci pa niso znali potisniti žoge v mrežo. Ko pa je v drugem polčasu v 63. minuti Ivenčnik dosegel vodstvo za Rudarja s povsem »nedolžnim« strelom, ki bi ga lahko Ograjenšek ubranil, saj je žogo imel v rokuh in jo je spustil v mrežo med svojimi nogami, je morala celjskih nogometašev močno padla. Napadalci Rudarja so se razigrali. Hudarin je po kratkem presledku povišal na 3:0, končni rezultat pa je postavil Zagore. Ko smo po dol- gem času videli na celjskih tleh velenjskega Rudarja, lahko izrečemo kar pozitivno oceno o njihovem nogometnem znanju. Od vseh je najbolj ugajal Crešnik na mfstu srednjega krilca, ki je spretno razdiral nasprotniVovo igro, svojim gralcem pa vselej dajal koristne žoge. Hudarin ie še vedno hiter in nevaren igralec v napadu. V obrambi je bil najbolj razigran Fišer. Povsem drži, da so tudi ostali prispevali svoj delež k zmagi. Zdi se nam, da Di to moštvo imelo večje uspehe t varaždinsko- mariborsko-celjski ligi od Bratstva iz Hrastni- ka. Velenjčanom priporočamo, da tudi v spo- mladanskem delu prvenstva ponovijo ta uspeh in pot v področno ligo jim bo odprta! B moštvo Kladivarja je premagalo Kokarje « 8:4 (3:3). V mladinski mogometni ligi celjskih lol sta se IKS in MlS Store razšla z neodlo- čenim izidom 1:1. Učiteljišče pa je premagalo MIZ z 1:0. Jesenski prvak te lige je postalo moštvo IKS, sledijo pa I. gimnazija, II. gimna- zija, vajenska šola I., učiteljišče, MIS Store in ESS. SABLJANJE PRED LETOŠNJIM HAN2ICEVEM MEMORIALU V soboto, 26. od 18. ure dalje in v nedeljo. 27. t. m. od 8. do 14. ure bo v dvorani Na- rodnega doma v Celju priredila SubljaSka zveza Slovenije veliko sabljaško tekmovanje »Hanžičev memorial«. To tekmovanje je že po- stalo tradicionalna vsakoletna prireditev SZS. ki jo posvečajo slovenski sabljači spominu Fcrda Hanžiča. predvojnega odličnega slo- venskega sabljača in sekretarja SZS. Ferdo Hanžič je bil eden tistih slovenskih športnikov, ki je žrtvoval svoje življenje za našo veliko stvar. Ze kar v pričetku osvobodilnega boja so ga fašisti ujeli in ga kot talca ustrelili v Gramozni jami v Ljubljani. Hanžičev memori- al je doslej združil vse slovenske sabljače, saj je udeležba na tem tekmovanju patriot- ska dolžnost vseh povojnih borilcev v flore- tu. Tako bomo tudi v soboto in v nedeljo vi- deli na borilni stezi ob žvenketu klasičnega orožja vse slovenske sabljače, od državnih in slovenskih prvakov do tistih, ki so se seje se- znanili s tem plemenitim športom. Celjski sab- ljači bodo imeli težko delo z rutiniranimi borilci iz Ljubljane in Maribora, upajmo pa, da nas bodo častno zastopali. Celjani bomo v svoji sredi lahko pozdravili tudi jubilanta, 75 letnega športnika in športnega delavca, pred- sednika SZS tov. Rudolfa Cvetka, ki si je v svojih mladih letih priboril v sabljaškem športu olimpijsko kolajno, danes pa še kljub svojim letom z mladostno energijo vodi sab- Ijaški šport v Sloveniji in se udejstvuje še kot aktivni trener v ljubljanskih društvih. Tudi celjski sabljači mu ob njegovem jubileja želimo, da bi še dolgo let uspešno vodil sab- sabljaški šport v Sloveniji. _ROKOMET_ CELJANI PORAZEN! V TRBOVLJAH V zadnjem kolu slovenske rokometne lige so Celjani podlegli v Trbovljah proti Rudar- ju s tesnim porazom 10:11 (3:6). Celjani so zmago zapravili v prvem polčasu, ko jim je nasprotnik preveč ušel. Pozneje so se znatno popravili v drugem polčasu in nevarno lovili nasprotnka. _Ze so bili tesno skupaj — 7:8, vsega le en gol prednosti za domačine. Pri tem stanju pa jih je spravil iz koncepta sod- nik, ki je Rudarju priznal 2 gola s prestopom vratarjevega prostora. Celjanom so zopet ušla vodilna moštva in težko jih bo loviti v spo- mladanskem delu prvenstva. Vsi upi pa še niso splavali po vodi . . . Treba se bo pač te- meljito pripraviti čez zimo in morda ne bi bilo slabo, če bi poskrbeli tudi nekoliko za pomladitev moštva. Na celjskih šolah rastejo sposobni rokometaši, treba jih bo le poiskati! ŠPORTNI SPORED Petek, 25. t. m. na teloradišču IL gimnazije od 13. do 15,30 SREDNJEŠOLSKI TURNIR V MALEM ROKO- METU Y POČASTITEV 29. NOVEMBRA ■Sobota 26. t. m. od 18. do 22. ure. Nedelja, 27. t. m. od 8. do 14. ure v dvorani Narodnega doma sabljaško tekmovanje HANZICET MEMORIAL Nastopajo: Odred ia Partiiaa—Tabor iz Ljub- Jjane. Branik ix Maribora in domači Kladivar. Naša prosvetna društva po jeseniškem kongresu Pod predsedstvom predsednika do- sedanje okrajne zveze prosvetnih dru- štev (v bodoče okrajnega sveta Svo- bod in prosvetnih društev), tov. M. Fre- cetove, se je 12. t. m., prvič po jese- niškem kongresu, sestal izvršni odbor omenjene okrajne zveze. Razen o red- nih tekočih zadevah je odbor razprav- ljal o smernicah, ki jih je za bodoče ljudskoprosvetno delo med delovnim ljudstvom v mestu in na vasi nakazal jeseniški kongres Svobod in prosvetnih društev. Med drugim je bilo ugotovljeno, da je dosedanja okrajna zveza prosvetnih društev že pred kongresom podala smernice, ki v organizacijskem pogledu v načelu soglašajo z zadevnimi napo- tili nove Zveze Svobod in prosvetnih društev. Tako so n. pr. na vseh sede- žih novih občin — razen v Celju — bile ustanovljene občinske zveze pro- svetnih društev, le da se bodo v bo- doče imenovale občinski sveti Svobod in -prosvetnih društev, predvsem pa, da bodo svoje naloge usmerile v cilje, kakršni stoje pred našimi prosvetnimi društvi po kongresu, namreč v izobra- ževanje in prosvetljevanje našega de- lovnega ljudstva po bogatih tradicijah naših delavskih prosvetnih društev. Levji delež pri izvrševanju nalog na- ših društev oziroma njihovih zvez bodo tedaj imele ljudske univerze odnosno izobraževalne sekcije in izobraževalni krožki posameznih društev. Predava- nja in tečaji, ki bodo slej ko prej osta- li glavna vsebina ljudskih univerz in izobraževalnih sekcij, bodo zaradi več- jega učinka morali odgovarjati še v večji meri kot doslej potrebam in za- nimanju terena, ne pa kakor se je do- sedaj rado dogajalo, da je bilo resda mnogo in tudi kvalitetnih predavanj, toda o temi, ki je »ležala« predavate- lju, ki je bil »pri roki«, ne pa vedno in v celoti krogu, v katerega je bil pre- davatelj poslan. V tem smislu bo okraj- na zveza anketirala vsa društva naše- ga okraja, za katera vprašanja in po- glavja iz gospodarstva, tehnike, zdrav- stva in drugih panog našega življenja se liudstvo posebno zanima. (Zanimiva je bila pripomba odbornice iz Strmca, da si tamošnji ljudje želijo komenta- torja našega zakona o dedovanju). Re- zultat te ankete bo tedaj najboljši ka- žipot, po katerem bo n. pr. celjska Ljudska univerza morala usmeriti svo- jo izobraževalno funkcijo bodisi s po- močjo domačega, bodisi centralnega — republiškega — predavateljskega kadra. Podobno kakor pri republiškem svetu Zveze, bo tudi okrajna zveza oz. okraj- ni svet prosvetnih društev moral for- mirati poseben strokovni kolegij kul- turnih in prosvetnih delavcev, katere- ga edina skrb bo zbiranje, pripravlja- nje in izdajanje gradiva ter učnih pro- gramov za izobraževanje delovnega človeka. Seveda se je pri tej najodgo- vornejši nalogi naših prosvetnih dru- štev nadejati dejavne pomoči tudi od samega republiškega sveta. Pri svojem prosvetiteljskem delu pa društva ne bodo zanemarila estetske vzgoje ljudstva z gojitvijo glasbe in odrske umetnosti. To skrb bodo tako okrajna zveza, kakor občinske zveze in vsa močnejša društva prepustila so- svetom za glasbo in igralstvo, ki jih bo, enako kot sosvete za izobraževanje, for- mirala iz svojih kulturnikov in stro- kovnjakov. Okrajna zveza namerava še do letne skupščine uresničiti že dav- no zamisel stalne in organizirane okraj- ne izp>osojevalnice gledaliških rekvizi- tov in gledališke literature, a poleg tega še drugih pripomočkov za izo- braževalno delo. .Do izida pravilnika o finančnem po- slovanju društev oziroma Zveze, bo občinskim zvezam za kritje njihovih administrativnih stroškov prispevala primeren znesek dosedanja okrajna zve- za. Z novim gospodarskim letom pa se bodo morala tako društva kakor občinske zveze tudi v gmotnem pogle- du navezati na pristojne občine in gospodarske organizacije, vsaj dokler ne bo uspelo prizadevanje Zveze po ustanovitvi posebnega prosvetnega sklada, v katerega bi odvajale gospo- darske., organizacije določeni del svo- jih dohodkov. Da bi se lahko čimprej formiral okrajni svet Svobod in prosvetnih dru- štev ter začel z delom v smislu smer- nic jeseniškega kongresa, bodo društva končala s svojimi letnimi občnimi zbori najpozneje do 15. decembra. Na teh občnih zborih bodo svoje dosedanje vzdevke SKUD, IZUD in pd. preimeno- vala v Prosvetno društvo, izvolila pa tudi delegate za okrajno letno skup- ščino, izbirajoč jih prvenstveno iz vrst proizvajalcev, podala pa bodo tudi ana- lizo svojega dosedanjega dela. g. g. ŽUPNIK FRANC DRVENŠEK OBSOJEN NA 4 MESECE ZAPORA Te dni je bUa pred Okrajnim so- diščem v Celju razprava proti župno- mu upravitelju Francu Drvenšku iz Brez nad Laškim. Obtoženec se je za- govarjal, ker je hotel podkupiti uradno osebo. Njegov nastop pred sodiščem je bil izrazito izzivalen. Ko ga je predsed- nik senata vprašal, če je bil že kdaj kaznovan, mu je le-ta cinično odgovo- ral »da, celo dvakrat«. (Prvič se ni ho- tel odzvati vabilu na orožne vaje, v drugem primeru pa zaradi utaje do-^ hodnine). Na vprašanje sodnika-pri-' sednika, zakaj ni hotel na orožne va- je je zabrusil, da »to pač ni važno«. Med razpravo je tudi skušal vplivati na pričo, da bi jo zmedel in tako so- dišču onemogočili, da ne bi dobilo pra- vo sliko o njegovem delovanju. Senat pa je pravilno in. pravično pre- sodil njegovo kaznivo dejanje in mu odmeril 4 mesece zapora. Morda bo gospoda Drvenška ta tretja kazen spametovala in bo v bodoče bolje premislil, prej ko bi se lotil de- janj, ki bi ga znova privedle na za- tožno klop. OBIAVE IH OGLASI AVTOBUSNI PROMET CELJE obvešča potnike, da bodo avtobusne proge obratovale 29. in 50. XI. t. 1. po nedeljskem voznem redu. Brza proga Celje—Ljubljana vozi dne 30. t. m. normalno. AVTOBUSNI PROMET CELJE OPOZORILO INTERESENTOM ZA NAKUP ZEMLJIŠČ Vse prebivalce, ki nameravajo kupovati zem- ljišča za gradnjo stanovanjskih in ostalih zgradb opozarjalo, da naj počakajo z nakupom, dokler ne bodo izdelane zazidalne skice in ob- javljena zazidalna področja. O vsem bo prebivalstvo obveščeno pravočasno pred pričetkom spomladanske gradbene sezone. Občinski ljudski odbor Celje Odsek za komunalne zadeve PUTNIK-SLOVENIJA POSLOVALNICA CELJE vljudno obvešča vse cenjne stranke, da ura- duje poslovalnica dne 26. 11. 1955 od 8. do 18. ure neprekinjeno. Prodaja vseh vozovnic. Obenem sporoča, da je 28. 11. 1955 posloval- nica zaprta. Poslužujte se naših nslng, kjer boste hitro in solidno postreženi! Vsem odjemalcem in delovnim kolektivom iskreno čestitamo k prazniku Dneva republike! PUTNIK-SLOVENIJA POSLOVALNICA CELJE organizira v času VII. zimskih olimpijskih iger v Cortina d' Ampezzo v času od 26. I. do 5. II. 1956 5-dnevni avtobusni izlet, združen z ogledom najvažnejših tekmovanj. Prijave spre- jemamo do 12. 12. 1955. Vse informacije v po- slovalnici. RAZSTAVA SLIK LIKOVNE SEKCIJE »PRE- ŠEREN« V CELJU BO ODPRTA OD 29. XL 1955, DO VKLJUČNO 11. DECEMBRA 1935. PRODAM dobro ohranjen »Singer« ženski ši- valni stroj. Marija Zabukovšek, Teharje, Slance 16. PRODAM malo kmečko posestvo 10 minut od tovarne v Storah. Naslov v upravi lista. PRODAM bakren kotel za žganjekuho (160 li- trov) v dobrem stanju ter vinski sod 800 litrov. Naslov v upravi lista. PRODAM par konjev 7 in 8 let ter 5-tonski gumi voz. Zupančič, Smarjeta 37. PRODAM dve samski postelji z vložkom. Na- slov v upravi lista. PRODAM manjše posestvo 1,5 ha. hišo in go- spodarsko poslopje v bližini tovarne »IM- POL«, Slov. Bistrica štev. 63 — Jesenek. PRODAM novo žensko kolo. Tajnšek Tone, Celje, Kovinska 8. PRODAM dve beli, breji kozi. Celje. Plečni- kova 20. PRODAM krznen plašč (rjav žrebiček). za srednjo postavo in dobro ohranjen pisalni stroj »Rcmington« (portabel 5). Naslov v upravi lista. PRODAM lep vzidljiv štedilnik - bakren ko- tel. Celje, Mariborska casla 100. PRODAM motorno kolo »Saks«, ali zamenjam za težjega. Naslov v upravi lista. PRODAM 12-basno klavirsko harmoniko ali za- menjam za večjo. Pavčnik, Zg. Hudinja 38. PRODAM kanarčke, samce in samice. Do- brave M. — Celje Tomšičev trg 12. KUPIM velik, črn. dobro ohranjen »Astrahan< muf, event. z ovratnikom ter 6 porcelan glo- bokih krožnikov. Naslov v upravi lista. ODDAM sobo dvema dijakinjama. Naslov t upravi lista. MLAJŠI ZAKONSKI PAR išče gospodinjsko po- močnico, po možnosti starejšo za ves dan. Ponudbe na upravo pod »RESNA«. STAREJŠI MOSKI - prevžitkar se želi pre- seliti k mirnim ljudem v celjski okolici. Sposoben za lažja dela. Ponudbe na upravo lista pod »Prevžitkar«. G9SPODINJSKO POMOČNICO vestno, po- steno sprejme štiričlanska družina. Vsa oskr- ba in plača dobra. Nastop januarja ali fe- beruarja. Pismene ponudbe Murnik, Ljub- Ijna, Kidričeva 1/VI. PROSIM najditelja ročne ure (z dvema obe- skoma), da jo vrne proti nagradi na upravo lista. ZA VRNITEV IZGUBLJENE ZLATE ŽENSKE URE, ki je drag spomin, dobro nagradim poštenega najditelja. Orel Milica, Celje, Trg mučenikov 6 DESET TlSOC (10.000) DINARJEV nagrade do- bi, kdor preskrbi do pomladi v Celju dvo- ali vsaj enosobno stanovanje za tri član- sko mirno družino. Naslov v upravi lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 27. 11. 1955. dr. Cerin Jože, Celje. Can- karjeva ul. 9. Dne 29. 11. 1935. dr. Cerin Jože. Celje. Can- karjeva ul. 9. Due 30. 11. 1935. dr. Cerin Jože. Celje, Can- karjeva ul. 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KONCERTI Komorni moški zbor priredi dva koncerta v Narodnem domu, 7. in 10. decembra. Na III. abonma koncertu, 14. decembra, na- stopata violinist Igor Ozim in pianistka Hilda Horak-Casova. Za oba koncerta si rezervirajte vstopnice ▼ Glasbeni šoli, telefon 27-12. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 25. nov. 1955 ob 15,30 Aleksandar Marodić: OPERACIJA ALTMARK — zaključena predstava za I. gimnazijo. Nedelja, 27. nov. 1955 ob 14 Shakespeare: OTHELLO — gostovanje v To- polšici. Torek, 29. nov. 1955 ob 15 Shakespeare: OTHELLO — gostovanje v Slov. Konjicah. KI M O KINO UNION. CELJE Od 26. do 29. 11. 1935. »ANA NA VRATU«, ruski barvni film. Od 30. 11. do 4. 12. 1955, »TEREZA RAQUIN«. francoski film. Dne 27. 11. »VERUJ V MENE«, avstrijski film, matineja ob 10 uri. Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne- deljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 26. do 30. 11. 1955, »PONOĆNI ZALJUB- LJENCI«, francoski film. ^ OD 1. 12. do 5. 12. 1955. »KRADLJIVCI LJU- BEZNI«, švedski film. Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15 uri, ob nedeljah ob 16,15. 18,15 in 20,15 uri. ZAHVALA Ob težki izgnbi naše nepozabne drage mame in stare mame GRACNER MARIJE ROJ. LEDNIK, se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili n« njeni zadnji poti. Žalujoči otroci: Fani, Mici, Anica Milica, Ivanka, Franci, Tine, Milan, Tonček in ostalo sorodstvo. Celje-Ostrožno, Graz, Leoben. ZAHVALA Ob tragični nenadomestljivi izgvbi naiega edinega nadvse ljubljenega sinka MIRA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvo- vali z nami, vsem, ki so darovali vence ia cvetje. Zahvaljujemo se tndi č. duhovniku ter efoilni množici, ki ga je spremljala na njegovi sadnji poti. Vrbje, 19. XI. 1955 Zalajoči draiini Drev-Florjanc. Nedelja, 27. XI. 10,00 Od melodije do melodije 10,30 Oddaja za žene 10,35 Igra trio Edvarda Goršiča Iz Celja 10,50 Spomini na partizanska leta: Stane Terčak: Iz dnevnika bolničarke Angele 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,30 Dalmatinske narodne 12,00 Zaključek Ponedeljek, 28. XL 18,00 Poročila 18,10 Športni tednik 18,35 Prenos iz Ljubljane Torek. 29. XI. 10,00 Ob Dnevu republike: Fran Ro5: Narod si je pisal sodbo sam. (Li- terarna oddaja) 10,30 Borbene in partizanske pesmi 11.00 Literarna oddaja: Ne poznbite nas 11,20 S pesmijo po Jngoslaviji, vmes čestitke delovnih kolektivov. 12,00 Zaključek oddaje Četrtek, 1. Xn. 18,00 Poročila, pregled »Večera« 18,10 Nekaj melodij za vaie želje 18,45 Prenos iz Ljubljane Petek, 2. Xn. 18,00 Poročila, pregled Celjskega tednika 18.45 Prenos iz Ljnbllane 18,10 Verdi: Aida, nilska scena Sobota, 3. XII. 18,00 Poročila 18,10 Kar ste želeli - to bomo lavrteUI 18,35 Prenos iz Ljabljane ZARADI POMANJKANJA PROSTORA TECAJ ESPE- RANTA V TEJ ŠTEVILKI ODPADE Rudnik rjavega premoga ZABUKOVCA VAM NUDI KVALITETEN RJAT PREMOG DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB DNEVU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU Delavski svet podjetja tehnične trgovine »K OVI N O T E H NA« Celje, Mariborsika cesita štev. 13 razpisuje delovno mesto SEKRETARJA PODJETJA Pogoji: 1. absolvirana pravna fakulteta s 3-letno prakso v gospodarstvu. 2. p>opolna srednja šolazlO-let- no prakso v gospodarstvu. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Kandidati naj pošljejo svoje pismene ponudbe na upra- vo podjetja do 5. 12. 1955. SVINJSKI SEJEM PRELOŽEN OD 30. NOV. NA 1. DECEMBER Javne naprave Celje Kvalificiranega kovača sprejmemo v službo takoj. Prednost imajo oni, ki so odslužili vo- jaški rok- Plača po tarifnem pravilniku. TOVARNA TEHTNIC CELJE Lesno industrijsko podjetje Slov. Konjice nudi svojim potrošnikom: sobno in kuhinjsko pohištvo, stavbno pohištvo ter razne galanterijske proizvode po nizkih cenah v solidni izdelavi. * PREPRIČAJTE SE! Stev. 47—48 — stran 10 CELJSKI TEDNIK, 25. norembra 1955 CELJSKI TEDNIK, 25. norembra 1955 Stev. 47—48 — stran 11 Stev. 47—48 — stran 12 CELJSKI TEDNIK, 25. novembra 1955