ANNALES 1 '¿/'98
izvirno znanstveno delo	UDK 65.0123(497.4 Koper)"313"
ODZIV! DELOVNEGA OKOLJA V MESTNI OBČJNi KOPER NA TRENDE GLOBALIZACIJE IN DEiNDUSTRIALIZACIjE
Franc TRČEK
Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5 e-mail: fraiK.trcek@guest.3mes.si
IZVLEČEK
V lokalnem delovnem okolju poteka proces deindustrializacijeki se izraža v prehodu iz industrijskega v pcslovno-storitveno delovno okolje. Značilnost tega je obstoj večjega števila manjših akterjev, povezanih v omrežja, ter fleksibilna prostorsko-časovna organizacija dela. Kot ključni problemi prehoda se poj avl jao: neprimernost starih, a rudi nove/grajenih fizičnih struktur, neizvedena informatizacija na ravni celotnega delovnega okolja, nefleksi-bilnost prostorsko-časovne organizacije dela ter nerazviti mehanizmi »pomoči za samopomoč* fzlasti manjšim, iiovonastalim delovnim organizacijami. Našteta ob premalo intenzivnem vključevanju v globalna omrežja ter nepovezanost akterjev znotraj lokalnega delovnega okolja onemogoča razvoj le-tega v smeri večje internacionalizacije. Potrebno jo vzpostaviti lokalno omrežje, ki bo vključevalo vse v delovnem okolju prisotne akterje. Na osnovi konsenzualno določene temeljne strategije razvoja se bo lokalno omrežje - s svojo večjo prepoznavnostjo - lažje vključevalo v globalne tokove.
Ključne besede: lokalno delovno okolje, globalizacija, deinclustrializarija, informatizacija, omrežja, fleksibilnost,
dehierarhizacija
1. UVOD
Pri procesih organizacije dela prihaja trenutno do velike diskontinuitete glede na stoletno prevladovanje množične, industrijske proizvodnje. To se najbolj izrazito kaže kot problem zapiranja (delovno intenzivnih) tovarn, odpuščanja delavcev, pojavljanja ne le trenutno nezaposlenih, ampak tudi oblikovanja sloja nezapo-sljivih, za nove oblike dela neprimernih delavcev. Gre z,; prehod iz prevladovanja industrijske proizvodnje v delovna okolja, v katerih prevladuje informacijski kontekst. Ne več fizično agregiranje velikega Števila zaposlenih na enotni lokacij: znotraj iste delovne organizacije (npr. v občini Koper v delovnih organizacijah z nekaj tisoč zaposlenih (Tomos, Cimos, Luka Koper pred modernizacijo), ki so doživele tudi največje odpuščanje delavcev), ampak informacijska povezanost prostorsko razpršenih in časovno fleksibilnih delovnih procesov oz. Številčno manjših delovnih organizacij postaja prevladujoča oblika organizacije dela.
Prehod v omrežno, globalizirano povezovanje delovnih organizacij je v pretežni meri tehnično omo-
gočen z razvojem računalniško posredovanega komuniciranja. Informacijska povezanost v konkretne delovne procese vključenih akterjev na številnih področjih nadomešča nujnost fizične, prostorske dostopnosti. Predpogoj prostorske razpršitve dela je kvalitetna komunika-cijsko-tnformacijska infrastruktura tako na ravni lokalnega delovnega kot tudi bivalnega okolja. Informatizacija omogoča vključevanje delovnih organizacij iz lokalnega v teritorialno širša delovna okolja, a tudi možnost povezovanja v lokalnem delovnem okolju prisotni!! akterjev v lokalno-regionalna delovna omrežja.
Na ravni prostorsko-časovne organizacije dela se to izraža v prostorski razpršitvi dela na številne lokacije, vključno z delom na domu in terenskim delom, ter v fleksibilnosti časovne organizacije delovnega procesa. Na organizacijski ravni to vodi iz značilne fordistične, hierarhično-komandne, piramidalne organiziranosti v omrežni način povezovanja z večjo avtonomijo v omrežja vključenih akterjev.
Vsi ti dolgoročni trendi diskontinuitete porajajo številna vprašanja, kot so npr.: Kaj to pomeni za družbeno-prostorsko organizacijo dela v prihodnjih desetletjih?
95
ANN ALES 12/'98
franc TRČEK: ODZIVI DEtOVNFCA OKOLJA V MESTNI« OBČINI KOPER NA TRENDE GtOBALIZACIIE IN DEiNDUSTRIAUZACljE, 9S-110
Katere so dolgoročne posledice procesa deindustriafiza-cije? Kaj pomeni manjša varnost zaposlitve za konkretne zaposlene? Kako se spreminja odnos med prostim in delovnim časom? Kaj pomeni ponovno združevanje delovnega in bivalnega okolja ter zamiranje coniranja kot urbanistično-planerske prakse? Kako vpliva izrazito povečana časovno-prostorska fleksibilnost organizacije dela na javno, družbeno življenje, a tudi npr. na življenje v družini? Kako načrtovati prometno infrastrukturo in organizirati javne prevoze v novonnstaiih razmerah? Kje je mesto lokalnih in regionalnih ekonomij s svojimi specifičnostmi na globalnem trgu? Odgovor na ta in številna podobna vprasnja je potreben, če želimo načrtovati nadaljnji razvoj delovnega okolja.
V	tem prispevku analizirani stanje in problematiko v konkretnem lokalnem delovnem okolju Mestne občine Koper. Termina delovno okolje v besedilu ne uporabljam le v ožjern smislu oz. tako kot je večinoma uporabljan dosedaj - le za označevanje (kvalitete) fizičnega, grajenega delovnega okolja na mikro ravni, ampak tudi v širšem smislu kot prepleteno celoto teh mikro ravni, ki tvorijo lokalno in regionalno delovno okolje z njegovimi specifikarni (npr. v konkretnem koprskem primeru specifiko pristanišča z razvito špeditersko-tians-portno dejavnostjo). Ob tem pa na delovno okolje ne gledam le kot na fizični prostor, v katerem poteka delo, ampak ga pojmujem tudi kot omrežje komunikacijsko-informacijsko medsebojno povezanih delovnih organizacij na različnih teritorialnih ravneh oziroma celo presegajoč terioria/ne ravni. Tako imam, ko govorim o !o-kalno-regionalnem, obmejnem, globalnem delovnem okolju ipd., v misli omrežja delovnih organizacij medsebojno povezanih v skupne delovne procese, ki pogosto šele kot celota proizvajajo "izdelek" (npr. organizacijo luškega transpora, izdelavo motornega kolesa ali avtomobila, kvalitetno in pestro turistično ponudbo, kulturno prireditev, mednarodni interdisciplinarni študij ipd.).
Inventarizacije ne omejujem le na deskriptivno raven, kar je "odlika" številnih podobni domačih, a tudi tujih studii, ampak jo postavljam v širši spoznavno-kon-tekstualni okvir (teorij) družbenega razvoja. Pri tem izhajam iz dolgoročnih razvojnih trendov v delovnem okolju, ki so prisotni predvsem v razvitih delovnih okoljih v tujini, a so zaznavni tudi v naprednejših delovnih organizacijah konkretnega, koprskega delovnega okolja.
Ker je namen tega besedila predvsem inventarizacija stanja in problematike ter poskus oblikovanja izhodišč za bodoče strategije oziroma politike razvoja lokalnega delovnega okolja in ne teoretiziranje o družbenem razvoju, podajam dolgoročne razvojne trende v obliki preglednice (glej Tabelo 1}.
V	Tabeli 1 predstavljene trende, povzete po analizi številnih študij sprememb v delovnem okolju (glej npr.; Barnevik (Ed.), 1994; Casteis, 1996; Clutterbuck, 1985; Drucker, 1993; Di Fazio, 1996; Freeman, 1996; Graham & Marvin, 1996; Hotrt, 1994; Kavčič, 1991; Kavčič,
1994; Martin S, Schumann, 1996; Miles, 1996; Mlinar, 1994; Rifkin, 199S; Zarovvin, 1996', lahko strnemo v ugotovitev, da se nahajamo v procesu prehoda iz industrijske, množične proizvodnje v individualizirano proizvodnjo in deindustriaiizacijo. Za slednjo je značilen porast storitvenega sektorja in prehod v proizvodnjo za individualizirane okuse.
Tab. 1 - Dolgoročni razvojni trendi v delovnem okolju. Tab. t: Long-term development trends in working environments.
Našteti trendi povzročajo tudi spremembe v grajeni, fizični strukturi delovnega okolja. Prihaja do prehoda iz stanja, ko je razvitost pomenila prostorsko "požrešnost" oziroma izkazovanje le-te z gradnjo novih, velikih industrijskih objektov, v stanje, ko razvojno perspektivne delovne organizacije potrebujejo manjše, a - predvsem inforrnacijsko-komunikacijsko - infrastruklurno kvalitetno opremljene proizvodne in poslovne objekte.
Ob vsem naštetem postaja dejstvo, da v omrežnem tipu povezovanja nacionalna raven odločanja in povezovanja izgublja pomen oziroma da prihaja do naraščanji vloge in povečevanja moči ("empowerment") nižjih teritorialnih ravni, kar se kaže predvsem v pojavih
Od	K
dejavnosti na enotni lokaciji	prostorsko razpršeni dejavnosti
fiksnega delovnega časa	fleksibilnem delovnem času
deia v stalno določenem delovnem okolju	delu na domu, terenskem delu na ver. lokacijah
specializacije na delovnem mestu	več opravilnosti
množične, industrijske proizvodnje	majhnim serijam, indlvidu-aliziranim izdelkom
proizvodnje na zalogo	"just-in-time" proizvodnji
usmerjenosti pa nacionalne in bližnje trge	usmerjenemu na globalni trg
fizične dostopnosti	informacijski povezanosti
od zaposlitve ie v eni delovni organizaciji	več zaposlitvam hkrati
stalne zaposlitve	začasni zaposlitvi, pogodbenemu delu
mobilizacije kadrov na lokalna-refilonalni ravni	globatnem trgu delovne silf
zaposlovanja	samozaposlovanju
ločenosti dela, raziskovanja in izobraževanja	enotnemu delovno-razisko-valno-izobraževalnemu okolju
hierarhične delovne organizacije	omrežni delovni organizaciji
nadzora nad zaposlenimi	zaupanju v zaposlene
permanentne kontrole zaposlenih	občasni, selektivni kontroli
podrejenosti na delovnem mestu	avtonomiji na delovnem mestu
povezav med nacionalnimi gospod ¡irstvi/državami	povezavam med gospodarstvi regij/regijami
96
ANNALES 12/'S) 8
Franc TRČEK: 0D71V) DELOVNEGA OKO LIA V MESTNI OBČIN! KOPEK NA TRENDE GLOBAUZACIJE IN OElNOUSTRtAUZACUÉ, 95-110
novih regionalizmov. Subnacionalne regije se neposredno povezujejo s komplementarnimi regijami mimo nacionalne države in tvorijo transnacionafna omrežja regij, ki v številnih projektih delujejo kol celote.
Vendar če hoče biti ta novi regionalizem uspešen, kot ugotavlja Cappellin (1996), je potrebno tudi na regionalo in lokalno raven vnašati načela omrežnega povezovanja. To pa pomeni, da se mora lokalno delovno okolje organizirati v decentralizirano omrežje. Le-to naj bi vključevalo vse (razvojno pomembne) akterje tako iz delovnega okolja kot tudi iz drugih družbenih (sub)sistemov, ki so v interakciji z delovnim okoljem (lokalna oblast, državna uprava, izobraževalno ter raziskovalno okolje).
Omrežje decentralizirano povezanih akterjev mora konsenzualno izoblikovati osnove dolgoročnih razvojnih strategij. Cappellin (ibid.) govori tako o "federalizmu" na regionalni vavni. Pri vzpostavljanju le-tega pa imajo pomembno vlogo javne institucije (ne le politične, ampak tudi stanovske, izobraževalne, znastvene), ki odigravajo vlogo aktivni posrednikov ("active interface") in so tako ključne za integracijo lokalnega in regionalnega delovnega okolja.
Predstavljeni trendi diskontinuitete so sir er premalo operacionalizirano oziroma iatentno že upoštevani v dosedanjih razvojnih aktih in študijah o delovnem okolju občine Koper (znotraj projekta Koper 2020) ter podani v izhodišču razvojnih prizadevanj kot potreba po prehodu delovnega okolja občine v poslovno sïn-ritveño, informatizirano, internacionalizirano lokalno delovno okolje. Trendi pa so prisotni - sicer pogosto v manjšem obsegu - tudi v konkretnih delovnih organizacijah v občini Koper
Izhajajoč iz razvojnih načrtov m upoštevajoč dolgoročne trende, v nadaljevanju prispevka analiziram št/ri razvojno ključne sklope v delovnem okolju: grajeno fizično strukturo, proces informatizacije, prostorsko-ča-sovno organizacijo dela in mehanizme "pomoči za samopomoč". Pri tem pa ne popisujem posebnosti lokalnega delovnega okolja, ki so bile že predmet geografskih in ekonomski študija., ampak izhajam predvsem iz dolgoročnih globalnih razvojnih trendov, ki jih moramo upoštevati pri načrtovanju razvojnih strategij na lokalno-regionalm ravni Na osnovi teh analiz v zaključku podajam izhodišča za nadaljnje razvojne strategije v konkretnem, lokalnem delovnem okolju. V analizo ključnih sklopov ob rezultatih analize statističnih kazalcev in kvalitativne analize večjega števila opravljenih intervjujev vkjučujem tudi rezultate Anketno sociološke raziskave Koper 97/98: Bivalno in delovno okolje, ki smo jo sodelavci Centra za prostorsko sociologijo izvedli skupaj s Cati Centrom v marcu 199ii
2. FIZIČNA STRUKTURA: NEPRILAGOJENOST TRENDOM DEMASIFIKACijE IN INFORMATIZACIJE
Novonastaie razmere v lokalnem delovnem okolju z izrazitim povečanjem števila delovnih organizacij so v neskladju s podedovanimi fizičnimi, grajenimi strukturami. Le-te so bile grajene za drugačen način produkcije, ki je temeljil na številčnosti zaposlenih"(npr. Tomos, Cimos), prostorsko-časovni togosti organizacije dela (npr. od 6 h do 14 It), politično deklarirani dru-. žabnosii, ki je pogosto težnje po zasebnosti na delovnem mestu razumela kot deviantne ipd. Zatečeni delovni prostori tako ne ustrezajo novonastalim razmeram. To je značilno tako za pomanjkanje določenih vrst grajenih struktur na ravni delovnega okolja (npr. poslovni prostori, prilagojeni manjšim delovnim organizacijam ali manjšim delovnim skupinam) kot celote kot tudi na mikro ravni konkretnih delovnih mest (npr. ne-zagotovljena zasebnost na delovnem mestu, ki onemogoča večjo individualizacijo časovne organizacije dela).
2.1. Ponovno združevanje oziroma prehajanje delovnega v bivalno okolje in obratno: tndividualizacija deta
V lokalnem delovnem okolju sta prisotna oba dolgoročnejša trenda: tako povečevanje dela na domu kot tudi naraščanje deleža tistih, ki večino delovnega dne preživijo na delovnem mestu. Med zaposlenimi anketiranci že sedaj dela doma 10,3%, od vseh zaposlenih pa jih pretežno dela doma, na svojem domu 6,9%. Med obemi prevladujejo anketiranci z nižjo in srednjo izobrabo, starejši (nad 45 let).
S procesi deindustrializacije1 in hkratne avtomatizacije oziroma robotizacije množične, repetitivne pioiz-vodnje - ki smo jim priča v najbolj razvitih delovnih okoljih - prihaja do selitve številnih, predvsem na predelavo informacij m posredovanje storitev usmerjenih dejavnosti v bivalno okolje. Če je bilo za industrializacijo značilno vzpostavljanje delitve na delovno in bivalno okolje, lahko rečemo, da v poslindustrijski, informacijski družbi prihaja do ponovnega združevanja delovnega in bivalnega okolja. Vendar ta trend še ni tako izrazito prisoten v koprskem delovnem okolju. Lahko rečemo, da ima lokalno delovno okolje še številne potenciale glede prenosa določenih vrst de! -predvsem iz skupine t. i. "terminalskih delavcev" - na dom. Tako je npr. po podatkih ankete le 14,6% višje in visoko izobraženih med zaposlenimi, ki menijo, da njihovega dela ni mogoče opravljati doma, pri samostojnih podjetnikih in obitnikih pa je ta delež 35,3%,
Pri času, ki ga zaposleni dnevno "povprečno pora-,
1 Proces deindustrializacije oziroma zamiranja klasične, masovne industrijske proizvodnje se je v razvitih kapitalističnih drŽavah ?goi!it že na prelomu osemdesetih let (glej npr. Bluestone & Bennett 1992, Camagni 1991).
ANNALES 1 '¿/'98
Franc ÏKCêK: ODZIVI DELOVNEGA OKOI JA V MfSTNI OBČINI KOPER NA TKfNOE CLOBAUZACIrï IN OEINDUS IRIAtlZAOjE, SS-110
bijo za delo, ki ga opravljajo v službi ali za službo" (če delajo doma), sicer Se prevladuje osemumi delavnik. Ta pa ni značilen za samostojne podjetnike in obrtnike, med katerimi jih 59% dela deset ali več ur. Gledano po panogah, je večja variabilnost dolžine delovnega dne prisotna v gostinstvu, turizmu, trgovski dejavnosti, prometu, kmetijstvu ter industriji in gradbeništvu, manj variabilnosti pa je v državni upravi, zdravstvu, sociali, bančništvu, zavarovalništvu in izobraževanju ter kulturi, kar kaže na prevladovanje nefleksibilnosti pri večjih birokratskih delovnih organizacijah oziroma javnih zavodih.
2.1.1. Delo na domu: anarhičnost prakse
Na ravni načrtovanja oziroma gradnje bivalnih enot se v razvitih postindustrijskib družbah pojavlja novo-nastala združitev kot problem zagotavljanja nemotenega poteka dela na domu ob hkratni informacijsko-komu-nikacijskl povezanosti z ostalimi akterji in zaščiti pred nezaželenimi motnjami v delo na domu nevključenih akterjev oziroma sostanujočin. Pri anketirancih se tako v konkretnem koprskem okolju kot glavni problem za delo na domu pojavlja "pomanjkanje prostora, kjer bi delal" in ne pomankanje ustreznih infrastruktur. Pri uvajanju deta na domu je potrebno tudi z ustrezno protihrupno, vizualno ipd. zaščito omejiti vplive, ki jih povzroča delo na domu v bivalnem okolju, ki ga okroža. Vendar je med vsemi zaposlenimi anketiranci, ki bi želeli delati na domu, le 21 takih, pri katerih bi bilo - po njihovem mnenju - delo, ki ga sicer opravljajo, preveč moteče za sostanujoče in okolico.
Delo na domu se v teoretiziranjih pogosto povezuje z delom v kiberneiskem prostoru oziroma z ustvarjanjem in manipuliranjem informacij v elektronski obliki. Na ravni arhitektonskega načrtovanja se govori o informacijski niši kot sestavnem delu t. i. informacijsko "pametne hiše" (Moran, 1993). Ta niša naj bi omogočala širokopasovno komuniciranje oziroma izmenjavo informacij v tekstualni, video in audio obliki med tele-de-lavcem in njegovim delodajalcem. V razvitih delovno-bivalnih okoljih se trenutno odvija "boj za zadnjo miljo" (glej Miller, 1996) oziroma boj med potencialnimi ponudniki informacijske strukture, saj so možne številne različne konkurenčne oblike informatizacije.2
Dejstvo pa je, da ob "virtualnih teledelavcih", ki se ukvarjajo z obdelavo informacij, obstaja še cela vrsta del, ki se lahko prenesejo na dom in ne pogojujejo informatizacije za svoje uspešno opravljanje, seveda z izjemo telefona in faksa (Castells, 1996, 395). Gre za
storitvene dejavnosti v najširšem obsegu. Ta tip dela na domu je tudi prevladujoč v bivalnem okolju občine Koper. Pri tem gre pogosto za "delo na črno" oziroma sivo ekonomijo, a tudi za legalizirane oblike umeščanja dela v bivalno okolje. Ključni problem pri tem je neustrezna predhodna fizična struktura, kjer se izvajajo dejavnosti, oziroma neustrezni naknadni posegi in rešitve.
Primer tega je npr. prepletanje bivalnega in delovnega okolja na Šalari in v Olmu, kjer naletimo na vrste delovnih procesov, ki boli spadajo v obrt no-proizvod ne In poslovne cone. Posledica tega so motnje v bivalnem okolju, ki se izražajo v številnih prijavah na inšpekcijske službe iz omenjenih dveh. a tudi drugih sosesk. Te zajemajo predvsem: problem neurejenega parkiranja odjemalcev uslug, probleme obratovalnih časov oziroma neupoštevanja le-leh, problem razširjanja dejavnosti z dograjevanjem objektov brez soglasja za to ustreznih upravnih organov, kar pogosto povzroča zastiranje pogleda sosedom, problem neorganiziraneg po sebnega odvoza odpatkov, ki jih te dejavnosti povzročajo, problem hrupnosti Ipd.
Rešitev te problematike je v dejavnejšem preventivnem in inšpekcijskem delu za to ustreznih služb lokalne in državne uprave. Predvsem je potrebno definirati, katere dejavnosti sodijo v bivalno okolje, ter minimalne predpogoje, ki jih mora zagotoviti prosilec, če želi opravljati določeno dejavnost (npr. zagotovljena parkirišča, protihrupna žaSčita, urejen odvoza odpadkov ipd.). Bolj klasične proizvodne dejavnosti in določene poslovne dejavnosti, ki zahtevajo velik pretok uporabnikov pa je potrebno preusmeriti v poslovne in obrtno-industrijske cone.
2.1.2. Kvalitete bivalnega v delovnem okolju?
Kljub trendu dela na domu - prisotnem tudi v lokalnem delovnem okolju - ne moremo govoriti le o enosmernem prehodu. Hkrati ob delu na domu se povečuje število ur, ki jih določeni profili preživijo na delovne mestu v delovnem okolju.3 To podaljševanje delovnega čas ni nujno konstantno oziromn lahko prihaja do njega le ob konicah dejavnosti, ki jih opravljajo, ali pa ni več enotnega delovnega časa, kar je zlasti značilno za postindustrijska, mformatizirana delovna okolja. V teh je delež zaposlenih z le eno stalno in dolgotrajnešjo zaposlitvijo manjšinski, prevladujoče pa postaja začasno zaposlovanje, pogodbeno delo ter kombinacija več zaposlitev hkrati. Našteto pa pomeni, da razmerje med delovnim in prostim časom ni več tako
•? Tako S:- npr. ob že uveljavljeni uporabi telefonskih-optrčnih omrežij irt televizijskih kabelskih omrežij v Veliki Britaniji preizkuša
možnost izkoriščanja električnega distribucijskega omrežja v infomuc: ifiU- r.amene.
i N',i to kažejo tudi rezultati ankete, med zaposlenimi anketiranci je tako ob prevladovanju osemurnega delovnika (49,1 %} še slaba
četrtina (24,2%) takih, ki delajo več kot osem ur.
98
ANNALES 12/'S) 8
franc TRČEK: ODZIVI DELOVNEGA OKOLJA V MESTNI OBČIMI KOPER NA TRENDE GEOBACIZACIif IN ilt INDUSTRIALIZACIJE, 95-110
jasno razmejeno, tako kratkoročno (znotraj dneva ali lodna) kot tudi dolgoročno (menjavanje obdobij z bolj ali manj intenzivnimi delovnimi obremenitvami v enem ali več leti. Pri povečani prostorsko-časovni fleksibilnosti organizacije dela prihaja do spoznanja, da je potrebno določene funkcije iz bivalnega okolja zagotoviti tudi v delovnem okolju zaposlenim, ki so npr. več kot polovico dneva na svojem delovnem mestu.
Ta praksa pa na ravni domače arhitekturne stroke -tako v Kopru kot tudi nasploh - trenutno še ni prisotna, saj tudi v novogradnjah ni zagotovljenih funkcij bivalnega v delovnem okolju, ki bi se prilagajale trendom demasifikacije in individualizacije časovno-prostorske organizacije dela. V izvedbi se mogoče zagovi t. i. "coffe-corner" oziroma interna kavnmica ali čajnica kot mesto družabnosti. Pogosto pa je ta bila že prisotna v preteklosti v večjih poslovnih stavbah, v katerih odvečne prostore lastnik sedaj oddajajo v najem no-vonastalim delovnim organizacijam (npr. Intereuropaj. Poredko pa je npr. zagotovljena možnost vzdrževanja intimne higiene. Tako npr. možnost, da bi se zaposleni v poslovnih stavbah "oprhal" med delovnim časom, ostaja zgolj izjema ali skorajda iuksus le peščice vodilnih kadrov. Ni pa npr. v delovnem okolju prisotna možnost rekreacije (npr. fittnes, bazen, savna) in drugih oblik aktivnega ali pasivnega oddiha med delom (npr. počivalni kotiček, čitalnica s časopisi). !z analize razgovorov z načrtovalci delovnih procesov v večjih delovnih organizacijah je razvidno, da pojmujejo te možnosti kot vdor nedela v delovno okolje, ki bi zmanjšate "že tako slabo storilnost zaposlenih" tn ne ravno obratno kot možnost regeneracije med delom.
V konkretnem lokalnem delovnem okolju je predstavljena ideja oplemenitenja delovnega okolja odsotna tako na ravni delovnih organizacij kot tudi na ravni načrtovanja, kar je, dolgoročno gledano, problematično, ker se t3ko že v izhodišču načrtuje, mednarodno primerjalno gledano, podstandardno delovno okolje.4 Takšno pa gotovo ne bo privlačno za morebitne tujce, ki bodo v večjem številu prisotni v lokalnem delovnem okolju.5
2.2. Zagotavljanje zasebnosti na delovnem mesiu
Pr. izboljševanju kvalitete delovnega okolja igra pomembno vlogo zagotavljanje zasebnosti na delovnem mestu, kar je sicer ludi zakonsko določena pravica zaposlenih (glej Kavadar, 1095). Zaposleni naj ne bi bili
izpostavljeni nenehnemu neposrednemu ali pa avdio-vizualnemu nadzoru tako nadrejenih kot tudi drugih sodelavcev. Zagotavljanje zasebnosti na delovnem mestu pa se v želji po izboljševanju kvalitete delovnega mesta/okolja in vnašanju kvalitete bivalnega v delovno okolje lahko zagotavlja z omogočanjem individualiza-cije samega delovnega mesta oziroma dajanjem "lastnega pečata" delovnem mestu. To je sicer v celoti nemogoče pri uniformirano organiziranih dejavnostih, kar pa ne pomeni, da se tudi pri teh ne da zagotavljati vsaj minimalnih pogojev individualizacije izgleda delovnega mesta. Najbolj dosledno se "poosebljanje" delovnega mesta iahko omogoči z vključevanjem zaposlenih pri načrtovanju in/ali prenovi fizičnega izgleda njihovega delovnega mesta, kar pa je v praksi prej izjema kot pravilo oziroma je rezervirano le za najvišje hierahične ravni znotraj organizacij.
V anketi smo problematiki posvetili sklop vprašanj, ki so se nanašala tako na zasebnost na delovnem mestu kot tudi na individualizacijo izgleda le-tega. Zasebnosti na delovnem mestu (glej Tabelo 2) je zagotovljena le slabi četrtini zaposelnih. Zagotovljanje zasebnosti je tesno povezana tako s položajem na delovnem mestu kot tudi s panogo, v kateri delajo anketiranci. Najvišja stopnja zagotovljene zasebnosti je v državni upravi, sodstvu, policiji ter izobraževanju, kulturi in športu. Vendar tudi pri teh dejavnostih večinoma ne dosega 50%. Manj zasebnosti pa imajo zaposleni zagotovljeni v za lokalno delovno okolje glede števila zaposlenih najbolj zanačil-nih dejavnostih (trgovina, gostinstvo, gradbeništvo, promet in zveze, industrija).
Tab. 2: Zasebnost na delovnem mestu Tab. 2: Privacy at work.
Ali delate v prostoru, kjer drugi iahko '.',.
	da	ne	b. o, ne vem
vstopijo kadarkoli	71,4%	23,7%	4,9%
vidijo, kaj delam	73,6%	21,7%	4,7%
slišijo, kaj govorim	68,7%	2b,2%	5,1%
Možnost zagotavljanja zasebnosti se kaže tudi v številu sodelavcev, s katerimi delajo anketiranci v skupnih prostorih (glej Tabelo 3). Glede števila sodelavcev imajo zaposleni potencialno precejšne možnosti po zagotavljanju zasebnosti. Tako npr. delež tistih, ki de-
4	V anketi smo tako analizirali, kakšni so dejanski pogoji na delovnem mestu oz. katerim obremenitvam so zaposleni izpostavljeni ter v kolikšni meri je to zanje moleče. Svoje delo označuje kot nevarno 28,6% anketirancev. Od obremenitev izstopajo hrup (38,5%), vročma/mraz/vlaga !43.l3%), enostranske telesne obremenitve (38,6%;- in dolgotrajno "sedeče" delo (40,5%). Naštete obremenitve, katerim so izpostavljeni zaposleni, pa anketiranci doživljao osebno tudi kot najbolj obremenjujoče, ¡.e-te so prisotne zlasti v industriji, gradbeništvu in obrtni dejavnosti.
5	Ta problem se npr. kaže v tem, da večina tujcev, ki poslovno pride za daljši čas v občino Koper, večji del svojega časa preživi v Portorožu, ki s svojo hotelsko ponudbo zagotavlja vsaj minimalne primerljive standarde uslug, in ne v Kopni.
ANNALES 12/'98
Franc TRČEK; ODZtVl DELOVNEGA OKOUA V MESTNI OBČINI KOP« «A TRENDE GL08AUZACIIE IN DflNOLt5TRIA!IZAQ)E, 55-110
Tab. 3: Število sodelavcev v skupnem prostoru. Tab. 3: Number of workmates in one plače.
2.3. Problem prestrukturiranja na ravni lokalnega delovnega okolja
delam:	
sam	24,8%
skupaj z enim sodelavcem	20,6%
z 2-5 sodelavci	29,6%
s 6-10 sodelavci	10,6%
z 11 -50 sodelavci	8.0%
z več kot 50 sodelavci	2,0%
ne vem	4,4%
fajo sami alt skupaj s sodelavcem, predstavlja skoraj polovico (45,5%) od vseh delovno aktivnih anketirancev. Tudi v industriji in gradbeništvu prevladujejo manjše delovne skupine (26,2% jih dela skupaj z 2-5, 21,5% pa skupaj s 6-10 sodelavci). Z višjo izobrazbo se tudi zmanjšuje število sodelavcev v skupnem prostoru.
Nezagotavljanje zasebnosti je, za razliko od preteklih delovno intenzivnih, množičnih oblik proizvodnje (npr. značilnih za Tomos, Luko Koper pred modernizacijo), bolj posledica pomanjkljivega načrtovanja in Organizacijske kulture6 kot pa prostorske stistke. To pa se da pogosto rešiti že z enostavnimi posegi (npr. pregradne stene), ki pripomorejo k boljšemu počutju zaposlenih ter s tem tudi k boljšim delovnim rezultatom.
V preteklosti so v lokalnem delovnem okolju prevladovale velike, delovno intenzivne delovne organizacije (npr. Tomos, Cimos, Lama, Luka). Zanje ni bila značilna le številčnost zaposlenih, ampak tudi prostorska "požrešnost" in koncentriranost delovnega procesa pretežno na enotni proizvodni lokaciji. To se danps kaže v tipologiji tovarniških, proizvodnih hal in skladišč, ki na ravni grajene strukture izražajo značilni trend preteklega obdobja, v katerem se je izražal prehod iz "majhne v veliko" delovno organizacijo z gradnjo novih, večjih objektov. Te površine postajajo danes, glede na trend naraščanja števila manjših delovnih organizacij in zamiranje strogega coniranja oziroma ločevanja med delovnim in bivalnim okoljem, neizkoriščene oziroma nefunkcionalne. Najizrazitejši primer pretekle prakse ie Tomos. S površino, ki jo zaseda, predstavlja danes največji potencialni prostor novega delovnega okolja.
Podoben primer zasedanja ogromnih površin predstavlja tudi Luka, ki v svojih razvojnih planih navaja, da ima glede prostorske širitve še določene rezerve. Izhajajoč iz logistične tendence zmanjševanja zalog v organizaciji delovnih procesov oziroma "just-in-iime" oskrbe in produkcije, dolgoročno postajajo potrebe po še več
Porast šlevila delovnih organizacij po najbolj rastočih dejavnostih htcreasc iit n um bar q t" w ari: ing orgArttsattatts in re speci of t hi fasles risifljj acttvities

"i ' ' -j-v
•.'■■. ■ .■■'.■ ps
WK ■■■ ■
MiHBMi
"h * i»? i?

Jgplflff*
išiiMSi^^gl
.......
industrija
obrt in osel), storitve
|oni» oiw tsiw bi<»i sam; b»».1 |
vir: Podetja in organizacije, statistični podatki po občinah RS, Zavod RS za statistiko
i; Da indivldualizacija i/gleda delovnega mesta ni sestavni del organizacijske kulture, kažejo tudi odgovori na vprašanje Ali ste svojemu delovnemu mestu dali "lasten pečat" «a pokpiiH s/z., kje: razen rož na deloven mestu <38,1%) vse druge oblike in-dividualizacije dosegajo ntzke deleže.
100
ANN ALES 12/'98
Fionc TRČEK ODZIVI DELOVNEGA OKOLJA V MESTNI OBČINI KOPER NA TRENDE CLOBAUZAUIE )N Di: INDUSTRIALIZACIJE, 95-110
prostora za luško dejavnost vprašljive.7 Res pa je, da neurejena zakonodaja onemogoča razvoj proizvodnih dejavnosti v luški prostocarinski coni.
V procesu deindustrializacije v lokalnem delovnem okolju se je ob že omenjenem zamiranju delovno intenzivne, množične proizvodnje, ki se je v kriznih letih 199! in 1993 izrazila predvsem kot odpuščanje delavcev, kot poskus reševanja individualnih usod v novonastalih razmerah pojavil izrazit porast števila delovnih organizacij (glej Graf 1). Tako rezultati ankete kažejo, da se je od anketirancev 6,6% odločilo za sa-mozaposlitev oziroma ustanovilo lastno podjetje al: odprlo obrtno dejavnost.
Te zasebne pobude oziroma trendi samozaposlo-vanja so povzročili potrebe po novih poslovnih in proizvodnih prostorih. Med novonastalimi delovnimi organizacijami prevladujejo trgovske in finačne, tehnične ter poslovno-storitvene. Posledica tega je bila gradnja novih poslovno-prodajnih objektov oziroma kompleksov ter razvoj "Ogrlice" kot poslovnc-trgov-skega pasa, ki nastaja med starim mestnim jedrom in ohrtno-industrijsko cono.
Izrazito profitna logika gradnje oziroma prodaje novozgrajenih prostorov8 je, kljub s strani arhitektov predvideni vsebinski zapolnitvi določenih prostorov, privedla do stanja, ko trenutno prevladuje dokaj anarhična struktura dejavnosti v novozgrajenih objektih. Izrazit primer tega je npr. tržnica, na kateri so prisotne dejavnosti, ki po vsebinski zasnovi le-te in pričakovanih vrstah uslug na njej ne sodijo v njen okvir. Ob vsebinski anarhičnosti pa je za novozgrajene poslovno-prodajne objekte značilna tudi hitra menjava lastnikov, kar se izraža običajno kot obstoj neopremljenih ali zanemarjenih prostorov v teh sklopih, ki izrazito kvarijo njihovo estetsko podobo.
Pri sami gradnji je sicer bilo omogočeno kupcem, da se prt zaključnih delih oziroma predvsem notranjih razporeditvi prostorov m kvaliteti vgrajenega materiala upošteva njihove individualne želje oziroma da se ta del gradnje prepusti v izvedbo kupcem V praksi pa ta možna individualizacija m pomenila dejanskega dviga kvalitete delovnega okolja oziroma večje prilagojenosti fizičnih struktur konkretnim potrebam zaposlenih. Vzrok za to je predvsem v prodajni ceni prostorov in dejstvu, da za novonastale delovne organizacije oziroma njihove finančne zmožnosti to pogosto predstavlja že ne-
uresničljivo nadstandardno kvaliteto delovnega okolja.
Odziv gradbenega lobija na trende deindustrializacije v lokalnem delovnem okolju je pripeljal do relativne zasičenosti s poslovno-prodajnimi prostori.9 Vendar so ti prostori - dogoročno razvojno gledano -grajeni podstandardno oziroma ne razrešujejo konfrontacije med fizično grajeno strukturo ter novonastalimi potrebami individualiziranih, časovno-prostorsko fleksibilnih, na informacijske tokove usmerjenih delovnih procesov. Pristajanje arhitekturne stroke na neprilaga-janje mednarodnim standardom pa dolgoročno omejuje ne le kompetitivnost, ampak tudi komplementarnost delovnih organizacij pri vključevanju v globalne tokove in za globalna omrežja značilne oblike organizacije dela.
2.3.1. Prestrukturiranje in revitalizacija
Urbanistično predvidena selitev poslovno-storitvenih dejavnosti na območje "Ogrlice" je problematična tudi s stališča revitalizacije starega mestnega jedra. Problem dotrajanosti prodajnih in poslovnih prostorov v starem mestnem jedru - ob hkrati nerešenem vprašanju dolgoročnega najema in neizdelani strategiji stimuliranja obnove oziroma dviga kvalitete fizične podobe in ponudbe v teh lokalih s primerno fiskalno-kreditno politiko - povzroča prevladovanje množične, nekvalitetne ponudbe v starem mestnem jedru. Ob razvoju določenih funkcij centralnosti (trgovine, pošta, banka, storitvene dejavnosti, šole, vrtci ipd.) v novejših mestnih stanovanjskih predelih pa nediferencirana ponudba v starem mestnem jedru povzorča praznjenje le-tega.
V urbanističnih načrtih (deloma) predvidena nadgradnja ponudbe v starem mestnem jedru tako ostaja neuresničena. V praksi ni upoštevan prehod od množične potrošnje k individualizirani potrošnji. Ciljnim skupinam namenjene butične prodaje v zgodovinskih mestnih jedrih, oplemenitene oziroma povezane z zgodovinsko značilno obrtniško, gostinsko in trgovsko ponudbo, v koprskem starem mestnem jedru ni. Tako npr. na Čevljarski ulici, ki je s stališča mestne aksialnosti ena od najpomembnejših ulic, prevladujejo dejavnosti z izrazito nekvalitetno ponudbo (npr. 'Tamily Sbop", "Vse po 300 SIT"). Takšna vrsta ponudbe bolj spada v množična nakupovalna središča. Na nezadovoljstvo s ponudbo kažejo tudi rezultati ankete. Tako je npr. pri odprtem vprašanju Kaj v starem delu Kopra najbolj po-
7	Širjenje Luke Koper, "Četudi v škodo ohranjanja naravnega okolja", kot možen scenarij urbanističnega razvoja podpira 29,9% anketirancev oziroma zelo podpira le 5,5% anketirancev, medtem ko ohranitev Škocjanskega zatoka, "Čeprav temu nasprotujejo gospodarski interesi", podpira 44,4% oziroma zelo podpira 20% anketirancev, kar kaže, da se tudi splošna javnost zaveda potencialnih ekoloških nevarnosii luške dejavnosti oziroma se ne strinja s stališči o nadaljnjem prostorskem Širjenju Luke.
8	¡'o ¡2javah gradbincev je bila finančno načrtovana tako, da odprodaja polovice novozgrajenih kapacitet pokrije stroške gradnje.
V istem obdobju pa se ni gradilo nobenih novih površin, r.ainenienih proizvodnji. Področje kompleksa Tomos v tem nekajletnem tranzicijskem obdobju ni doživelo revitalizacije, k: bi lahko z nadgradnjo 2e obstoječe infrastrukture ponudila potrebno novo obrtno industrijsko cono. Tako ostaja pomanjkanje proizvodnih prostorov 2 dobro infrastrukturno opremljenostjo še vedno problem lokalnega in regionalnega delovnega okolja.
101
ANNALES 12/'S) 8
franc TKČiK: OOZ1VI DELOVNEGA OKOIJA V MESTNI OBČINI KOPER MA TRENDE GlOSMIZACIJE IN PEINOUSTKIALIZACIIE, 05-110
grešate (vas moti)? ob problematiki parkirišč, ki se	enoti dveh velikih globalnih koncernov. V primeru
največkrat pojavi (258-krat), na drugem mestu pro-	Husqvarne gre za mednarodni koncem Elekforlux z več
biematika storitev oziroma (ne)kvalitete trgovske in gos-	kot 850 enotami po celem svetu s centralo na Šved-
tinske ponudbe (186-kral).10	skem. Na ravni celotnega koncema obstaja informacijski sistem, znotraj njega posamezne delovne enote
3. INFORMATIZACIJA: VKLJUČENOST VELIKIH IN	tekoče poročajo o svojem delovanju s prikazom celot-
IZKLJUČENOST MANJŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJ	nega dogajanja v posamezni enoti (finančno stanje,
knjigovodstveni izkazi, blagovne zaloge, produktivnost. Glede stopnje informatiziranostl lahko razdelimo dc-	kvaliteta izdelkov, morebitne napake v proizvodnji lovne organizacije na dve veliki skupini.11 V prvo spa-	ipd.}. Takšen sistem omogoča dejansko "on-time" ve-dajo večje, kompleksne delovne organizacije (Banka	denje o dogajanju v celotnem koncemu. Koper, Luka, Istrabenz, Intereuropa ipd.), ki imajo re- Podobno je enota DHL-a vključena v informacijski lativno dobro izvedeno informatizacijo na znotrajorga-	sistem korporacije, ki jim omogoča popolno infor-nizacijski ravni. Ta običajno vključuje informacijsko po-	matizacijo poslovanja oziroma izmenjave podatkov o vezanost vseh, tudi teritorialno razpršenih enot.pošiljkah in tudi spremljanje poti iz lokalnega/re-Pri ostalih, običajno po številu zaposlenih in obsegu	gionalnega okolja poslanih pošiljk kjerkoli po svetu. Pri dela manjših organizacijah ni tako razvite informatiza-	medsebojnem komuniciranju med zaposlenimi prevla-cije. Dejstvo pa je, da pri številnih delovnih organizacijah	duje elektronska pošta. Le-ta je, gledano na ceno medni potrebna razvejana zndtrajorganizacijska infor-	narodnih telefonskih pogovorov, tudi precej cenejša, macijska povezanost, ker gre v večini primerov za de-	Oba primera kažeta na informacijsko razvitost, ki jo že lovne organizacije z le nekaj zaposlenimi na enotni lo-	pričakujejo ali pa jo bodo v bližnji prihodnosti priča-kaciji. Izjeme so delovne organizacije, ki se ukvarjajo z	kovali potencialni tuji partnerji od delovnih organizacij računalništvom in informacijsko tehnologijo. Te so obi-	iz lokalnega delovnega okolja.
čajno povezane z globalnimi korpcracijami, ki jih zasto- Bolj problematično je stanje na področju med-
pajo, ins pomočjo elektronske pošte in FTP-strežnikov, ki	organizacijske informacijske povezanosti. Večina orne
so jim na razpolago, rešujejo številne manjše probleme.	njenih velikih organizacij z uspešno rešeno znotraj-
Prav tako poskušajo uvajati servisiranje informs-	organizacijsko informatizacijo Se vedno ni informacijsko
cijskih sistemov pii svojih strankah na daljavo ("on-line").	odprtih navzven. Glede na analizo številnih razgovorov
Pri tem naletijo občasno na nerazumevanje strank in so	v delovnih organizacijah gre za problem organszacijsko-
npr. prisiljeni obiskati svoje stranke, tudi ko to ni nujno	komunikacijske kulture in pogosto tudi za - sicer v
potrebno, da bi ne izgubili njihovega zaupanja. Primer	razgovorih manifestno neizražene - strah programerjev
"servisiranja na daljavo" z delom programerjev na domu	pred odpiranjem. Ti se pač zavedajo, da bo njihov
pa je dejansko edini razviti primer "informacijskega tele-	sistem ne le bolj ranljiv, ampak bo njihovo delo vidno in
dela" v lokalno-regionalnem okolju. Predstavlja pa dol-	primerljivo navzven, v širšem delovnem okolju. V večini
goročno signifikantno obliko p ro sto rs ko- č asov n e fleksi-	delovnih organizacij š številnimi stiki s poslovnimi part-
bilnosti dela v informacijskem sektorju.	nerji tako razmišljajo o uvedbi elektronske pošte in in-
Druga dva primera uspešne informatizacije manjših	terneta. Vendar pogosto tudi, če se ta uvede., ostajata
delovnih organizacij sta enota DHL-a in Husqvarna	telefon in fax še vedno prevladujoči obliki meder-
Forest & Garden d.o.o. Pri obeh gre za manjši poslovni	ganizacijskega komuniciranja.13
10	Pripombe lahko abstrahiramc« v dva sloopa. Na eni širani anketiranci ugotavljajo nizko kvaliteto ponudbe, nediferenciranost ponudbe ("vse je isto"), neusklajenost obratovalnih časov na drugi strani pa si želijo kvalitetnejšo, predvsem gostinsko, ponudbo, a tudi druge oblike ponudbe, ki bi vključevala višjo raven urbane kulture (npr. kavama, starinarnica, knjigarnej. (več o tem glej v prispevku mag. Hočevarja v tej publikaciji)
Potreba po potrošnji individualiziranim okusom namenjene urbane kulture pa se izrazito kaže tudi pri vprašanju o tem kako močno pogrešajo v mestu Koper določene oblike urbane dogodkovnosti. Pri tem ob tipičnih primorskih gostilnah izstopa predvsem poinankanje kulturne ponudbe na t.i. višji, eiitn: ravni ("gostovanje uveljavljenih slovenskih gledališč" 60,1%, "mednarodne kulturne prireditve" 65,6%, "vrhunske umetniške in kulturne dogodke" 52,4%).
11	Podrobnejšo sumarno analizo intormatiziranosti v občini Koper glej v Trček, 1997.
12	V Intereuropi imajo tako npr. več kot 1100 povezanih terminalov iz 42 poslovnih enot v Sloveniji. Tako integrirani sistem jim omogoča poslovanje po načelu "od vrat do vrat" in možnost dostave pošiljke v roku enega dne. Podobne znotrajorganizacijske sisteme imajo tudi v drugih večjih delovnih organizacijah.
13	Ker gre pri informatizaciji ža hitro razvijajoče se področje, smo fako za časa naše triletne raziskovalne dejavnosti na terenu zaznali določene premike v smeri večje uporabe računalniško posredovanega komuniciranja. Najbolj izrazit primer tega je Luka. kjer je prišlo po modernizaciji informacijskega sistema, do množičnejše uporabe elektronske pošte. Problem pa je, da je pogosto uporaba le-te prepuščena samostojnim odločitvam zaposlenih in ni del širše strategije komunikacijske povezanosti. To potrjuje našo tezo o pomenu prisotnosti komunkacijske kulture v delovni organizaciji.
ANNALES 12/98
Franc TRČF.K:ODZ!VI DELOVNEGAOKOUA V MSSTNtOBČINI KOPER NA 1 RENDE ClOBAUZACDE IN DE!NDUSTPJALIZAajE,.9S-nÔ
Medorganizacijski informacijski sistem v nastajanju, ki je po svojih standardih primerljiv s podobnimni delujočimi sistemi v tujini, je ATNET omrežje. Gre za informacijski sistem odprtega tipa, ki ob računalniški izmenjavi podatkov vključuje še večino ostalih omrežnih storitev. Sistem trenutno vključuje delovne organizacije, povezane v luško-transportno dejavnost. Sociološko zanimiv je odziv potencialnih uporabnikov. Ti so bili načelno vsi za postavitev sistema te vrste, vendar se je problem pojavil pri plačevanju uslug. Stari sistem RIP, ki ga je imela Luka, je bil brezplačen za maloštevilne zunanje uporabnike. Sama ideja, da bi bilo za uporabo informacijskega sistema oziroma za informacije potrebno plačevati, se je v lokalnem okolju iskazala kot nesprejemljiva. kar,je povzročilo pisanje pritožb s strani špeditersko-ladijskega združenja.
Podobna primera nezavedanja pomena informatizacije sta nastala tudi pri poskusu oblikovanja predstavitvene strani Slovenske Istre in skupne predstavitvene strani ponudbe prodajalcev avtomobilov. V pr-verir primeru ni bilo odziva s strani turistične skupnosti, ki bi lahko npr. ob predstavitvi svoje ponudbe na predstavitveni strani omogočala tudi "cn-iine" rezervacijo.14 V drugem primeru pa se je prodajalcem zdela ne-i šmišlena. predstavitev na Internetu, še zlasti pa ideja skupne predstavitve, ki bi potencialnemu kupcu omogočala primerjavo med njimi.
Opisani primeri kažejo na še vedno prisotno stališče ,V lokalnem delovnem okolju, ki pojmuje informatizacijo kot. nekaj futurističnega in "nam nepotrebnega", predvsem pa finančno zahtevnega. Kot razvojno najuspešnejša rešitev iz takšnega stanja se je v tujini, z nekaj uspešno delujočih informacijskih omrežjih na lokalno/regionalni ravni, izkazal razvoj javno dostopnega informacijskega servisa, ki bi vključeval tako protitne kot tudi neprofitne akterje (glej Brants et. af.; 1996; Carter, 1997; Loadef (Ed.), 1997; Miller, 1996; Trček, 199 7a). Pri razvoju takšnega stroškovno ugodnega informacijskega omrežja pa ima, primerjalno gledano, na nacionalni ravni Mestna občina Koper in tudi obalna regija določene komparativne prednosti, ki so lahko dobro izhodišče za poskusni razvoj lokalnega informacijskega omrežja.
3.1. Komparativne prednosti lokalno-regionalnega delovnega in bivalnega okolja za izvedbo informatizacije
V primerjavi z drugimi občinami in regijami v Sloveniji, mogoče z izjemo mesta Ljubljane, je za Mestno občino Koper in celotno regijo značilno, da: - ima primerjalno najbolj razvito telekomunikacijsko
omrežje v Sloveniji;
-	na tem območju obstaja vrsta svetovalnih, storitvenih, turističnih in kulturnih dejavnosti, ki bi lahko vsaj del svoje ponudbe virtualizirali;. .
-	je za območje regije prevladujoča naselitev v izredno ozkem priobalnem pasu, kjer živi približno 95% . celotne populacije.
Na ravni poslovne enote Koper Telekoma Slovenije je največje število telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev. To skorajda dosega standarde sosednje Italije in Avstrije in že presega nivo razvitosti Španije in Portugalske. Ob tem je 2e pretežno zgrajena optična medkrajevna povezava.. Problematičen pa je visok delež analognih central (skoraj 50%) ter t. i. "dvojčkov". Oboje naj bi bilo do leta 2000 odpravljeno. Vendar sedanje stanje že omogoča relativno nemoteno uporabo Interneta, glede na izkušnje uporabnikov. Podobno je z razvitostjo mobilne telefonije, ki prostorsko pokriva celotno priobalno območje.
Problem nadaljnjega razvoja telefonije na območju regije predstavlja nacionalna razvojna strategija trenutno s'e monopolističnega Telekoma, ki že!/ uravnovešen razvoj na območju celotne države. To pomeni, daje PE Koper s tem prikrajšana za naložbe oziroma da mora čakati, da druga območja dosežejo isto stopnjo razvitosti. ■;
Ob virtualizaciji ponudbe s pomočjo Interneta pa obstaja tudi možnost ponudbe na daljavo s pomočjo telefona (npr: t. i. telebanking, teleshoping). Na območju občine in regije med ponudniki uslug preko telefona prevladujejo razvojno banalne; a trenutno modne usluge "vročih telefonov" in napovedovanja usode. Uspešen primer avtomatskega telefonskega odzivnika pa je npr. odzivnik kmetijsko-svetovalne službe, ki obvešča kmetovalce, sadjarje in vinogradnike o škodljivcih in načinih njihovega zatiranja ter o trenutnih cenah sadja in zelenjave na trgu.
Obstoj številnih ponudnikov uslug na področju servisne dejavnosti, trgovine, svetovanja, turizma, kulture, zdravstva ipd. na območju občine in regije predstavlja potrebno kritično maso za informatizacijo ponudbe ali vsaj ponudbo po telefonu. Pri tem je potrebno poudariti, da lahko virtualno trgovanje odpira večje možnosti manjšim akterjem, ki nimajo sredstev za klasično prodajo in klasične reklamno-propagandne akcije. Pri tem pa se potencialno razširja prostor, ki ga pokrivajo, vsaj na območje celotne Slovenije, ob predpostavki nadaljnje nagle rasti informatizacije pa celo v mednarodni prostor,
Strnjenost naselitve ob izkoriščanju omrežij kabelske televizije in v prihodnosti tudi omrežja električne napeljave kot hkratnega informacijskega omrežja, ki bi pokril večji del lokalne populacije, omogoča učinkovito do-
14 Da je takšna rešitev možna in učinkovita, kaže ¿e delujoči primer predstavitvene strani občine Bohinj (www.bofiinj.si).
103
ANNALES 12/'S) 8
Frane TRČEK: ODZIVI OftOVNECA OKOi: A V MESENI OBČINI KOPtR NA TRENDE CtOBALtZACIlE IN DEINPUSTRIAIIZACI|E. r>~. i 10
stavo blaga naročenega v virtualnib trgovinah. Ta način	Izhod iz le pasti je v povezovanju oziroma vklju-
nakupovanja in opravljanja drugih potreb na daljavo je	čevanju delovnih organizacij v globalna omrežja, ki
zlasti pomemben za hendikepirane in prostorsko manj	zagotavljajo tako v lokalno-regionalnem okolju odsotna
mobilne prebivalce.	znanja (npr. trgovske franšize z izdelanimi sistemi
Pri oblikovanju tako zasnovanega, obsežnega, javno	marketinga) kot tudi pogosto zagotavljajo prisotnost na
dostopnega, cenovno nezahtevnega in za uporabnika	globalnem trgu (npr. globalne hotelske verige),
prijaznega informacijskega prostora pa je pomembna	Pri teritorialni analizi povezovanja pa je opazno tudi
vloga lokalne oblasti (več o tem v Trček, 1997a). V	pomanjkanje povezovanja na lokalno-regionalni ravni
uspešno delujočih lokalnih informacijskih sistemih lo-	(npr med hotelirji na obali in ponudniki turistično-re-
kalna oblast običajno igra vlogo koordinatorja in za-	kretaivnih storitev na podeželju). Brez tega pa dejansko
gotavlja možnosti sobivanja ne le profitnih, ampak tudi	težko govorimo o lokalno-regionalnem delovnem okolju
neprofitno naravnanih akterjev v lokalnem kibernetskem	kot o konkretnem delujočem omrežju, ki lahko s .svojimi
prostoru.	skritimi znanji in razvito fizično kot tudi podporno (t. i.
"mehko') infrastrukturo - ob konsenzualno določenih
4. (NE)FLEKSIBILNOST PROSTORSKO-ČASOVNE	razvojnih prioritetah - nastopa kot gospodarsko pro-
OROANIZACIjA OEIA	pulzivna regija na globalnem trgu. Nepovezanost ni
opazna Je znotraj delovnega okolja oziroma med delov-
4.1. Teritorialna prisotnost in organizacijska	nimi organizacijami, stanovskimi združenji, organi dr-
povezanosl	žavne in lokalne uprave, ampak tudi rnedsektorsko (npr.
med delovnim in izobraževalnim okoljem, turizmom i-i
Pri analizi prostorskega povezovanja oziroma terito-	kulturo). Ta razvojno in informacijsko-logistično nede-
rialne (lokalne, regionalne, nacionalne, obmejne, trans-	finirana regionalnost pa povzroča tudi neprepoznavnost
nacionalne, globalne) prisotnosti delovnih organizacij iz	obalne regije v mednarodnem prostoru, lokalnega delovnega okolja in analizi vključenosti le-teh
v nadnacionaha/globalna omrežja delovnih organizacij	4.2. Proslorsko-čosovna organizacija dela na
ugotavljamo, da je stanje izrazito bipolarno. Na eni	znotrajorganizacijski ravni
strani so delovne organizacije, ki so vezane na luško-
blagovno-transportni sistem (Luka Koper, Inereuropa,	Pri načrtovani prosiorsko-časovni organizaciji dela
Banka Koper, ladjarske agencije ipd.), ter organizacije,	ostaja večina, zlasti glede na število delavcev v večjih
ki morajo zaradi obsega svojega poslovanja biti prisotne	delovnih organizacijah, u/etih v načine organizacije
v širšem prostoru (Iplas, Tomos, Lama, Cirnos, Banka	dela značilne za množične, mdustrijsko-birokratske, ne-
Koper). Naštete organizacije so samostojno ali preko	fleksibilne, monolokacijske oblike dela, čeprav previa-
svoji partnerjev in zastopnikov prisotne v globalnem	dovanje storitvenih dejavnosti v lokalnem delovnem
prostoru. Ostala večina delovnih organizacij pa je teri-	okolju potencialno omogoča večjo fleksibilnost pri orga-
torialno prisotna na slovenskem ali lokalno/regionalnem	nizaciji dela. To kažejo tudi anketni rezultati. Od za-
ter bližnjem obmejnem prostoru. Med slednje spadajo	poslenih anketirancev jih 53,3% dela po fiksno dolo-
tako večje, starejše trgovsko-posredniške organizacije	čenem delovnem času, 15,3% pa ima t. i.' drseči1 pri-;
(Embna-Obaia, Auto-Merkur, jestvina) kot tudi manjše	hod in odhod z dela. Skupaj torej kar f>8,8% zaposlenih
proizvodne, storitvene in trgovske organizacije, večino-	dela v togo določeni časovni organizaciji dela. Prihode
ma nastale v obdobju gospodarske tranzicije.	in odhode pa si poljubno določa le 3,7% zaposlenih,
Večina lokalno/regionalno in nacionalno usmerjenih	med temi gre za višje izobražene oziroma (predvi-
delovnih organizacij črpa svoje komparativne prednosti	devamo) za zaposlene na višjih položajih,
na bližini meje in poznavanju italijanskega trga po-	Pri prostorski lociranosti dela so rezultati ankete
trošnih dobrin ter pristanišča kot transportno-logi-	podobni, 63,9% zaposlenih dela na sedežu, centrali de-
stičnega rentra. Ta geografska danost kot komparativna	lovne organizacije, 6,9% pa v dislocirani enoti, kar sku-
prednost pa dolgoročno razvojno gledano izgublja na	pa j pomeni 70,8%. Pretežno na terenu dela 14% anke-
pomenu. Ze sedanje postopno zasičenje trga po trošnih	tirancev ter še 1% pretežno pri njihovih poslovnih
dobrin se kaže v dolgoročni neuspešnosti manjših tr-	partnerjih. Večino svojega dela pa opravi doma 6,9%
govsko-posredniških delovnih organizacij. Ob predpo-	anketirancev.
stavki pojavljanja večjih, mednarodnih akterjev v lokal-	Vzrokov za prevladujočo centralizirano, togo organi-
nem prostoru, ki s svojo muitinacionalno trgovsko-sto-	zacijo dela ne moremo pripisati le naravi dela. V
ritveno korporacijsko logiko obsega lahko punudijo	intervjujih z načrtovalci delavnega procesa se je kot
nižje cene in tudi privlačnejše potrošne dobrine, lahko	prevladujoče mnenje izkazalo, da bi "večja prostorsko-
pričakujemo še dodatno povečevan/e neuspešnosti za	časovna fleksibilnost pomenila še manj dela". Problem
dosedanje tranzicijsko obdobje prevladujočih novona-	izvira torej iz organizacijske kulture, pri kateri je izrazito
stalih delovnih organizacij.	poudarjeno nezaupanje v zaposlene. Tako je npr. za
ANN ALES 12/'98
Franc TR&K: ODZIV! Dtl.OVNSCA OKOLJA V MESTNE OBČINI KOPER NA TRENDE GLOBALIZACIjE IN O EIN DUSTRI Al Ï2ACME, 95-110
M'y'
...
Kff

večino vodilnih kadrov, s katerimi smo opravili razgovore, delo na domu "futurološka razprava", neures-mčljiva v njihovem konkretnem delovnem okolju. Da je organizacija dela problematična, kaže tudi anketno vprašanje o obremenitvah, ki so jim zaposleni izpostavljeni pri delu. Med njimi je na visokem mestu slaba organizacija dela, saj 40,8% anketiranih meni, da je leta prisotna v njihovi delovni organizaciji, kar je moteče za 33,4% anketirancev.
Izhod iz te situacije je v prehodu iz organizacijskega modela, ki temelji predvsem na tayloristič'ni kontroli zaposlenih na nižjih ravneh, v model, ki izhaja iz zaupanja v zaposlene. To pa se izraža v večji avtonomiji odločanja pri opravljanju njihovega dela ob hkratnem prevzemanju večje odgovornosti za rezultate svojega dela.
4.3. Teritorialna (lokalna) zaprtost kadrovanja in izobraževanja: strah pred lujci
g; , Ujetost v ožje teritorialne meje je najbolj izrazita pri kadrovanju. Pri tem lokalno in regionalno delovno ¿Kolje ne izstopa v slovenskih merilih. Teritorialno zaprti k>ogi kadrovanja so značilni za vse regije v državi, z izjemo Ljubljane, in niti ne celotne osrednje-sfovenske regije. To stenje ni toliko presenetljivo za nekatere druge-regije, če izhajamo iz zgodovine nastanka konkretnih delov/Tih okolij, je pa presenetljivo za obalno regijo, v kateri bi hipotetično pričakovali večjo odprtost . do tujcev, tujih strokovnjakov, glede na višjo stopnjo mobilnosti v obmejni in pristaniško-transportni regiji.
V večini delovnih organizacij ne razmišljajo o na-jera ju tujih strokovnjakov oziroma ponosno dekla-ri-ijo sebe kot "primorske" delovne organizacije. Ta izražena visoka stopnja regionalne teritorialne identifi-¿i kacijc, ki se kaže tudi v rezultatih ankete kot visoka stopinja navezanosti na občino Koper (83%) in obalno regijo (83,3%), je sicer dobro izhodišče za oblikovanje dejansko povezanega lokalno-regionalnega delovnega okolja, vendar ie problematičen odklonilni odnos - tako v anketo zajetih zaposlenih kot tudi celotnega vzorca -do tujčev.
e. Ta se npr. kaže: v stališču anketirancev clo ome-
jevanja priseljevanja, kjer prevladuje stališče o omejevanju priseljevanja za vse potencialne prebivalce iz širšega neracionalnega prostora; omejevanju gradnje počitniških hiš za nedomačine (79,1%) in stanovanj za upokojence od drugod (66,9%); v nestrinjanju s stališčem, da bi "tujcem morali dovoliti lastništvo nepremičnin" (59,7%) in v nestrinjanju s stališčem "da bi pritegnili za naš razvoj pomembne tuje strokovnjake, je
il
•ff '
prav, da jim ponudimo tudi dosti višje dohodke, kot jih imajo naši domači" (74,1%) ipd. Z višjo stopnjo izobrazbe se sicer zmanjšuje delež nestrinjahja glede lastništva nepremičnin ter ponujanja višjega standarda tujim. strokovnjakov, Pri možnostih izkoriščanja t. i. "sončnega pasu" za naselitev upokojencev in "vikend-turizem" s strani tujcev pa se z višjo izobrazbo izrazito povečuje nestrinjanje, kar izraža nestrpnost lokalnih elit tako do tujcev kot tudi do upokojencev. Tako npr. višje in visoko izobraženi nasprotujejo celo gradnji naselij za domače upokojence.15
Ujetost v lokalno-regionalno delovno okolje pa izražajo zaposleni anketiranci tudi pri vprašanjih o lastni teritorialni zaposlitveni mobilnosti. Tako se jih npr. 39,1% ne bi bilo pripravljenih preseliti v kakšen drug kraj, prav tako se jih 78,7% ne bi bilo pripravljeno voziti na delo (v eno smer) več kot 60 minut. Pri tem pa so proti selitvi predvsem starejši anketiranci, medtem ko je npr. pri mlajših delež zavračanja nižji. Glede na izobrazbo pa razlike niso tako visoke, kot bi lahko hipotetično pričakovali.
V rezultatih izražen odklonilni odnos do navedenega segmenta tujcev ter tudi miselna ujetost v teritorialno nemobilno načrtovanje lastne "poklicne biografije" je dologoročno razvojno gledano kontraproduktivno oziroma v veliki meri onemogoča v dosedanjih strategijah zapisane in zaželene težnje po globalizaciji delovnega okolja. Kljub kadrovskim potencialom občine in regije je iluzorno pričakovanje, da je - ob današnjem izrazito turbulentem razvoju - možno zagotavljati vsa za tekmovanje na odprtem, globalnem trgu potrebna znanja le z domačimi kadri. Prav tako je iluzorno pirčakovanje, da s sodelovanjem s partnerji v globalnih poslovnih omrežjih ne prihaja do prenosa dela prej samobitne poslovne suverenosti na strateške koalicije, kar se npr. kot razvojna patologija kaže v politično trenutna popularnih "slovenskih variantah" reševanja delovnih organizacij. Omejena p o k I icno- i zob raževa I n a mobilnost pa postaja že vzrok za pobege mlajših, izobraženih potencialov v Ljubljano in v manjšem obsegu v Italijo. To lahko vodi v negativno selekcijo potencialov, kjer bodo na zaposlitev v lokano-regionalnem okolju "obsojeni" le tisti, ki nimajo znanj za prodor v zahtevnejša globalna delovna omrežja in okolja.-6
Potencialno grožnjo kadrovske zaprtosti je mogoče rešiti s povezovanjem delovnega in izobraževalnega okolja ter vključevanjem in odpiranjem obeh v mednarodna referenčna omrežja. Prehod iz delovnega, izobraževalnega in raziskovalnega okolja v enotno delovno-izobraževalno-raziskovalno okolje oziroma omrežja, ki
ti S: ;
?5 Pri nestrinjanju z gradnjo za domaČe upokojence s steni bolj izobraženih bi bilo potrebno testirati, v kolikšni meri gre dejansko za
nestrinjanje segregacijo starejših občanov in ne za nezaželeno: t starejših samih po sebi. 16 Ta razvojna patologija se npr. že poinvlja na znotrajnacionairii ravni, kjer so na "provinco" obsojeni le manj sposobni diplomirane!, ker ne najdejo zaposlitve v Ljubljani.
iffff'.
ANN ALES 12/'98
Franc TRČtK: ODZIVI DELOVNEGA OKO! ¡A V MïSTMl OBČINI k'OPFR NA TfttNDE ClOEALIZACIIE IN DEINDUSTRl AL!ZACI|i. S5-11D
srno mu priča kot: dolgoročnem trendu v razvitih de-	Ijamo, da tistir ki se pritožujejo, pogosto ali niso
lovnih okoljih, ob nujni predpostavki, : da to pove-	seznanjeni z vsemi možnostmi pomoči ali pa je tudi ne
zovanje presega ozke nacionalne ali še nižje teritorialne	iščejo, preden zaidejo v težave.
ravni povezovanja, lahko omogoči priodbivanje novih Da je preseganje té nepovezanosti možno, kažejo
informacij in. spoznaj, potrebnih za razvoj lokalho-re-	npr. rezultati programov samozaposlovanja, ki jih izvaja
gionalnega delovnega okolja. Predpogoj tega je večje	enota Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kopru,
sodelovanje med delovnimi in izobraževalnimi ter ra-	Vendar tudi. rezultati ankete, ki se nanašajo na načine
ziskovalnimi organizacijami, ki je po tranziciji. ha	iskanja nove zaposlitve (glej tabelo), kažejo, da še ved-
regionafni ravni v veliki meri zamrlo.17 ■ ■■;■	no prevladujejo neformalni načini reševanja konkretnih
Pri analizi rezultatov ankete je zanimivo, da anke-	problemov. ; tirana ne nasprotujejo internacionalizaciji nastajajočega
univerzitetnega centra na Obali. Tako npr. le 13,7%	Tab. 4: Pomoč pri iskanju zaposlitve
anketirancev nasprotuje stališču, da naj bo nastajajoča	Tàb. 4: Aid while looking for a job. univerza "odprta za tuje predavatelje in študente".
Nekoliko višje je nasprotovanje izvajanju študija v an- . Če sté zamenjali zaposlitev, ali nam lahko, prosim, po-
gleščini (30,7%) ali v italijanščini (32,6%). Pri tem je	veste, kdo vam je pri tem pomagal? (Možnih je več.
zanimivo, da študiju v italijanščini najbolj nasprotujejo	odgovorov) višje n visoko izobraženi. Hipotetično lahko rečemo, da le-ti - za razliko od angleščine - dojemajo študij v italijanščini kot grožnjo. Internacionalizacija nastajajoče univerze pa bi gotovo srednjeročno povzročila: tudi internacionalizacijo lokalnega in regionalnega delovnega okolja, če predpostavimo logično rast univerze oziroma ustanavljanje njenih fakultet, izhajajoč iz potreb tako ožjega delovnega okolja obalne regije kot tudi širšega nadnacionalnega (obmejnega) delovnega okolja.
5. MEHANIZMI "POMOČI ZA SAMOPOMOČ":	V bodoče je potrebno razvijati tako nove oblike
PREŽIVELOST STARIH MODELOV POMOČI	pomoči (npr. finančno, pravno, markstinško svetovanje,
podjetniško izobraževanje) kot tudi izboljšati pretok ih-
Stevilne po letu 1991 ustanovljene delovne organi-	formacij do pomoči potrebnim. Glede celotne filozofije
zacije, ki so pogosto s samozaposlovanjem lastnikov re-	dajanja pomoči pa je potreben prehod iz starih načinov,
Sevale konkretne eksistenčne probleme nastale nezapo-	ki so pasivizirali sprejemnika in ga clologoročno navajali
siertosli, si običajno s svojimi notranjimi znanji in viri ne	na nenehno pomoč, ne glede na delovne rezultate, V
morejo zagotavljati vseh za dolgoročni razvoj in tudi	sistem "pomoči za samopomoč" Znotraj novega srSterha
obstoj potrebnih informacij. To vlogo novih "skupnih	bi poskušali iskalcem pomoči zagotoviti manjkajoče
služb" morajo prevzeti nase že obstoječa strokovna	vire in informacije, potrebne za lasten razvoj, ter jim pri;
združenja (gospodarske in obrtne zbornice) in sveto-	tem pomagati hitreje premagovati - običajno začetne -
valne službe (zavodi za zaposlovanje, za pospeševanje	težave. Sistem pomoči za samopomoč bi moral delovati
podjetništva) ter tudi novonastaie organizacije (zasebne	kot omrežje, ki povezuje vse - tako zasebne kot javne ■■
svetovalne službe, podjetniški klubi ipd.).	ustanove in omogoča informiranje iskalcev o ponudbi
Iz analiz intervjujev s številnimi podjetniki in obrt-	r>a enotni lokaciji ali enotnem informacijskem viru (npr.:
niki (z občine Koper smo ugotovili,, da ti dokaj pe-	"dežurni telefon", skupna predstavitvena stran na Inter-
jorativno vrednotijo delo in ponudbo že delujočih služb.	netu). Namen pomoči naj bi bil predvsem doseganje
V njihovih odgovorih prevladuje mnenje, da so le-te	stanja, ko lahko novonastaie organizacije delajo v pre-
večinoma "same sebi namen". Pri odnosu lokalnih,	težrti meri avtonomno, (več o samem konceptu sistema
občinskih voditeljev do njih pa se jim zdi, da le-te	"pomoči za samopomoč" glej v prispevku Z. Mlinarja) zanimajo samo velike organizacije, ki jim lahko kot Večino konkretnih pritožb sogovornikov je mogoče
sponzorji kaj ponudijo, in ne oni, ki potrebujejo	rešiti hitro, če se ob izboljšanju medsebojnih komuni-
pomoč.'^ Iz analiz intervjujev pa prav tako ugolav-	kacij izvede še:
17	li-iema je dobra sodelovanje med Fakulteto za pomorstvo in promet ter Luko Koper in Intereui opo.
18	Konkretno se pritožbe nanašajo na: dolgotrajnost upravnih postopkov za pridobitev dovoljenj; nerazumevanje bank za razvoj malega gospodarstva; visoke komunalno-infrastrukturne dajatve; neučinkovitost GZS; neobstoj dologoročne strategije najema ali odkupa lokalov in prostorov v lasti občina ipd.
zaposlil sem se :	m
na osnovi. informacij že zaposlenih v sedanji delovni organizaciji	50
ustanovil sem lastno podjetje	40
na podlagi razpisov, oglasov v medijih	29
rta osnovi informacij v neformalnih krogih	29
s pomočjo Zavoda za zaposlovanje	15
s pomočjo drugih, zasebnih sevetovalnih agencij	4
ANN ALES 12/'98
franc TKČEK: ODZIVI OCLUVNECA OKOLJA V MFSTNI OBČINI KOPER NA TRENDE GLOBAUZACIIE IN DEINDUSTKIAUZACIJE, 9S-110
- spodbujanje inovativnosti s fiskalno politiko, npr.	pomankanje prostora, oziroma zagotavljati kvalitete bile zlasti pri komunalno-infrastrukturni dajatvah ?. zni-	valnega v delovnem okolju. Pasivni in aktivni počitek ževanjem le-teh delovnim organizacijam, k^ so izvedle	med delom oziroma možnost zaposlenih, da sc med ekološko in energetsko ugodnejše rešitve;	doigotrajnešim delom umaknejo za nekaj časa iz delov- izdelava strategije dolgoročne oddaje lokalov in	nega v "bivalno" okolje, pomeni večjo humanizacijo poslovnih prostorov v lasti občine, ki bo z izdelanimi	dela, ki vpliva na boljše delovne rezultate, mehanizmi kreditiranja obnove tudi odpravila sedanji Za vključevanje v informatizirana globalna omrežja zastoj v izboljšavi kvalitete tako videza lokalov kot po-	je na ravni občine in regije nujen razvoj javno do-nudbe storitev,	stopnega informacijskega sistema, ki bo omogečal in- (so)ustanovitev konzorcija za celostno (marketin	formatizacijo manjših delovth crganizacij, povečanje ško-sejemsko) predstavljanje delovnega okolja obči-	dela na domu, oblikovanje predstavitve lokalnega dene/regije. ki bo promoviraf regijo v tujini, iskal in	lovnega okol;a v kibernetskem prostoru ter informati-navezoval stike s funkcionalno komplementarnimi regi-	zacijo in virtualizacijo številnih storitev. Pri informa-jami ter ponujat informacije o možnih oblikah sode-	tizaciji se v urbanem okolju lahko izkoristilo že ob-lovnnja delovnih organizacij iz domače z delovnimi	stoječa omrežja kabelske televizije, organizacijami ¡z tujih regij, Pri izvedbi informatizacije je potrebno načrtovati iz- razvoj - v povezavi z razvojem visokega šolstva -	gradnjo infrastrukture tudi na podeželju. Ta bi omo-podjetniškega inkubatorja in nove proizvodno-obrtne	gočila prostorsko razpršitev dela ter hkrati omogočila cone, ki je sicer na deklarativno-planski ravni že del	večjo humanizacijo bivanja oziroma uresničila željo dosedanjih razvojni strategij; ta naj bi omogočala	anketirancev po bivanju v »hiši na samem«. Infor-dostop do manjkajočih znanj, informacij.	macijsko-komunikacijsko opremljeno podeželje pa ne
bo privlačno le za potencialne domače »tele-delavce«,
6. SKLEP: OD (GEOGRAFSKIH) DANOSTI K OMREŽNI	ampak tudi za tujce, ki želijo bivati in v prostoru
PRODORNOSTI	"sončnega pasu" ter imeti hkrati informacijsko globalno
dostopnost.
Čeprav je Obalna regija in s tem Mestna občina Ob izboljšanju fizične infrastrukture postaja t. i.
Koper na nacionalni ravni ob Ljubljani in Osrednje-	"mehka" infrastruktura, ki pa jo predstavlja ravno lokal-
■ slovenski regiji razvojno najbolj propulzivna (glej Kukar,	no-regionalno omrežje informacijsko ter fnterakcijsko
1995), v analizi predstavljeni vtem besedilu ugotavljam	povezanih v delovnem okolju prisotnih akterjev, nujen
številne razvojne probleme, ki onemogočajo razvoj lo-	predpogoj za uspešnost lokalnega in regionalnega raz-
kalnega in regionalnega delovnega okolja v zaželeni	voja. Prehod iz samozadostnostih ali avtarkičnih dc-
smeri oostfordističnega, informacijskega, poslovno-slo-	lovnih organizacij, ki črpajo svoje trenutne kompa-
ritvenega, internacionaliziranega in globalno kompe-	rativne prednosti v preveliki meri na geografsko za-
titivijiega. Pri izhodiščih za bodoče razvojne strategije se	tečenih danostih, v dejansko povezano lokalno delovno
je potrebno - izjajoč iz rezultatov analize - še zlasti	okolje z jasno določenimi razvojnimi strategijami in
usmeriti v reševanje v besedilu predstavljenih štirih	občutkom pripadnostih, povečuje prepoznavnost obalne
razvojno ključnih sklopov.	regije in Mestne občine Koper.
Na ravni fizične, grajene strukture bi bilo potrebno Ob tem pa je potrebno presegati "lokalistično av-
na osnovi inventarizacije trenutnega stanja - predvsem	tarkično" miselnost, ki temelji na strahu pred tujci. Le
na osnovi izdelane evidence obstoječih neizkoriščenih	odpiranje delovnega okolja za tuje strokovnjake in
prostorov - načrtovati kvalitetno prenovo že obstoječih	omogočanje nabiranja izkušenj domačim strokovnja-
struktur, ki bodo prenovljene omogočale večjo pro-	kom v tujih delovnih okoljih bo preprečilo tako beg
storsko-časovno fleksibilnost dela ter tudi večjo zaseb-	možganov, zlasti domačih mlajših izobraženih kadrov,
nost na individualiziranih delovnih mestih. Pri načrto-	kot tudi strokovno zaostajanje za razvojno propulziv-
vanju sprememb je potrebno upoštevati pripombe za-	nimi regijami.
poslenih o delovnih pogojih na konkretnih delovnih Za pristotnost občine in regije v globalnem prostoru
mestih. Pri novogradnjah pa je potrebno ob načelih	je potrebno ustanoviti konzorcij, ki bo skrbel za ce-
modularne gradnje upoštevati tudi načela večfunkcio-	lostno predstavljanje delovnega okolja občine in regije v
nalnosti zgrajenih prostorov (npr. združevanje večjega	tujini, iskal in navezoval povezave s funkcionalno
števila prostorov v enotni prostor, ko to zahteva timsko	komplementarnimi regijami, ponujal informacije o mož-
delo, in obratno, pregrajevanja na manjše prostore, ko je	nih oblikah sodelovanja domačim in tujim iskalcem,
več individualnega dela).	Prav tako je potrebno oblikovati enotno informacijsko
Na ravni delovnega in bivalnega okolja kot celote pa	središče, ki bo imelo informacije o vseh možnih oblikah
je pri načrtovanju potrebno izhajati iz trenda prehajanja	pomoči delovnim organizacijam in posameznikom, ki
enega v drugega ter zagotavljati možnosti za delo v	so dostopne tako v lokalnem, nacionalnem kot tudi
bivalnem okolju, kjer se kot največji problem pojavlja	širšem prostoru (npr. EU programi spodbujanja drob-
ANN ALES 12/'98
Franc TRČEK: ODZIVI DELOVNEGA OKOCIA V MCSTNI OBČlNi KOPER NA TRENDE GtOBAUZACUE IN DEINDU5TRIAUZAC1IE. 95-110
nega gospodarstva, obmejnega sodelovanja).
Znotraj regije pa je, izhajajoč iz potreb delovnega okolja in regionalno akumuliranega znanja skritih potencialov ("tacit, knowledge") v povezavi z domačimi ter tujimi strokovnjaki potrebno razvijati bodočo univerzitetno središče iz že obstoječih, kvalitetnih, delujočih ustanov (visokošolski zavodi, raziskovalni center). Pri tem je nujno večje sodelovanje med delovnim in znan-stveno-raziskovalnim okoljem. Tako delovno kot tudi znanstveno-raziskovalno okolje pa se mora bolj inten-
zivno vključevati v mednarodne povezave, ker le tako lahko v obeh okoljih presežejo kadrovsko in informacijsko zaprtost.
Lokalno in regionalno delovno okolje, ki bo črpalo svojo kompetitivnost iz lokalno/regionalno akumuliranega znanja ter se povezovalo v nadnacionalna (glo balna) omrežja in s tem zagotavljalo dostop do manjkajočih znanj, pa ima večje možnosti za dolgoročno uspešnost.
RESPONSES OE THE KOPER MUNICIPAL COUNCIL'S WORKING ENVIRONMENT TO THE GLOBALISATION AND DEINDUSTRIALISATION TRENDS
Franc TRCF.K
University of Ljubljana, Faculty of Social sciences. SI-1000 Ljubljana, karcldiev.i ploscad 5 e-mail: franc.trcek@guesl.ames.si
SUMMARY
The analysis of the state of the Koper working environment shows that it is in the phase of deindustrialization, i.e. in the phase of transition from industrial to postindustrial business and service oriented working environment. For, this phase a great number of factors joined in business production networks is characteristic, as well as a more flexible spatial-temporal organization of work, which is expressed in the process of spatial dispersion of work. on to numerous locations, with work at home included; a renewed reunification of the working arid living environments, as well as a more flexible time organization of work. From the point of view of connecting organization of work it is characteristic, to follow the transition from hierarchical and usually territorially closed forms into the network forms which are interconnected. For the Koper municipality a trend of the increase of number of working organizations is characteristic after 7 f97. Other processes significant for deindustrialization arc much less present.
In the text we analyze the presence of these of the developed working environments characteristic longterm development trends in local working environments. In this analysis u-e focus on four key development issues: spatial-physical structure, process of informatization, spatial-temporal organization of work, and the mechanisms of "help for self-help".
Although the working environment in the Koper municipality is considered to be among the most perspective in the development on the national level, wc can see that there are a lot of problems, characteristic of the process of deindustrialization present in it. Thus the very housing structure does not suit the new individualized methods of work. With the new building areas the tendency for the individualization, for spatial-temporal flexibility and for informatization, is not cared for. The process of informatization is mainly limited to larger working organizations Nobody thinks about the public informatization network, which would include, the majority of present factors. Also on the level of organizational culture a rather rigid spatial-temporal organization of work is prevalent, this being the consequence of distrust in the employed. As to the needs for the additional information and knowledge, the mechanisms for "help for self-help" have been insufficiently developed, especially in small newly formed working organizations.
This is also evident from the results of the survey. Thus as many as 68.8% of the employed involved in the suivey have rather rigidly defined working hours, including the time when they have to arrive and leave their working posts. Similar is with the spatial location of work, for as many as 70.8% involved in the survey work at a definitely fixed location, 15% work out or with business partners, and as few as 6.9% work at home. Privacy at a working post is ensured only to one fifth of the employed. In this case the answers come from the employed with higher education or from people on higher positions. A rather small is the part of those who have had the chance of individualizing the actual appearance of "their" working post.
108
ANN ALES 12/'98
rr.iiK TRftK: OOZIVI PELOVNFGA OKOLJA VMfilKI OBCINI KOP£P. N'A TRENDE GLORALIZ ACIJL IN DEINDUSTSIAlCTACIfE, 95-1 ¡0
Jlie results of the poll show that the mechanisms of help for self-help do not function adequately. Those involved in the polls, and the unemployed, are faced with the prevailing informal forms when looking for a new job.
if we want to sum up the situation in the local working environment we can say that their factors draw1 their comparative advantages especially from geographical determination and the vicinity of the Italian goods market; but at the same time they express a rather acute distrust towards foreigners. It is surprising that distrust for the right of the foreigners to the ownership of real estate is even more distinct with the more educated people involved in the poll. I"This is confirmed in (he qualitative phase of the research, where we can state that the employment policy is extremely regionally closed - the fact, which is also prevalent in the mentality of the local tech-business intelligence.
In spite of this closeness there is no connection on the local level, or to put it better, there is no local working environment as a network which would include the present factors. This disconnection and passiveness to the inclusion in global business networks make the development of the local working environment impossible in the desired direction towards internationalization. Therefore it is necessary to set up the infrastructural (qualitative housing structures, informatization), as well as substantial (connection of factors included in working environment arid generally agreed founding of basic development strategies) prerequisites. The working environment, which is set up as the local network, is also more recognizable in a larger space, and it is easier included in it. The inclusion into the global currents is in every respect the condition for a longterm development success.
Key words: local work environment, globalization, ¡^industrialization, informatization, networks, dehierarchization,
flexibility
LITERATURA	Coddard, J„ Richardson, R. (1996): Why Geography
Will Still Matter: What lobs Co Where. V: Dutton (Fd.).
Bamevik, P. (Ed.) (1994): Global Strategies: New York.	Hout, T. et. al. (1994): How Global Companies Win
A Harvard Bussines Review Book.	Out. V: Barnevik (Ed.).
Bluestone, ß., Harrison, B. (1982): The Deindustriali-	Kavadar, A. V. (1995): Pravica delavca do zasebnosti.
Nation of America. New York, Basic Books.	Organizacija, informatika, kadri: vloga in naloge mana-,
grants,X, et at. (1996): The New Canals of Amsterdam:	gementa, XIV. posvetovanje organizatorjev dela, Porto-
,ah Exercise in Local Electronic Democracy. Media,	rož 6-7. april 1995, Kranj, Fakulteta za organizacijske
Culture & Society, Vol. 18, No. 2.	vede.
iCamagni, R. (1991): Spatial implications of techno-	Kavčič, B. (1991): Sodobna teorija organizacije. Ljub-
logical difusion and economic: restructuring in Europe:	Ijana, DZS.
|rhe:ltaliar} case. Ekistics, Vol. 58, No. 350/351.	Kavčič, B. (1994): Dve novosti: mrežna in vitka orga-
Cappellio, R. (1996): Federalism and the Network Para-	nizacijska struktura. Organizacija in kadri, let. 27,. št.
digma: Guidelines for a New Approach in National	10.
Regional Policy, referat na 36th European Congress of	Kukar, S. (1995): Regionalni razvoj Slovenije. V: Kukar
::.feuropean Regional Science Association, Zurich. 26-30	Stanka et. al.: Prostor, okolje, socialna varnost. Ljub-
■	August 1996.	Ijana, Zavod RS za makroekonomske analize in razvoj. Carter, D. (1997): "Digital Democracy" or "Information	Loader, B. D. (Ed.) (1997): The Governance of Cyber-
■	Aristocracy"?: Economic regeneration and the Infer-	space: Politics, TechonoJgy and Global Restructuring, (nation Economy, v: Loader (Ed.).	London, Routledge.
Časfells, M. (1996): The Rise of Network Society. Cam-	Martin, H. P., Schumann, H. (1996): Die Globa-
bridge Mas., Blackwell.	lisierungsfalle: Der Angriff auf Demokratie und Whol-
Clutterbuck, D. (Ed.) (1985): New Patterns of Work.	stand-Reinbek bei Hamburg, Rowohlt Verlag.
Aldershot, Gower.	Miller, S. E. (1996): Civilizing Cyberspace: Policy,
DiFazio, W. (1996): Tehnoscience and the Labor	Power, and the information Superhighway. New York,
Proces. V: Aronowitz et. al. (Eds.), Tech nos c i ence and	AMC Press.
Cybersapce. London, Routledge.	Mlinar, Z. (1994): Individuacija in globalizacija v
Drucker, P. (1993): Post-capitalist Society. Oxford,	prostoru. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in
Butterworth-Heinemann.	umetnosti (Dela/Opera 35).
Dutton, W. H. (Ed.) (1996): Information and Commu-	Mora», R. (1993): The Electronic Home: Social and
nication Technologies: Visions and Realities. Oxford,	Spatial Aspects. Dublin, European Fondation for the
Oxford University Press.	Improvement of Living and Working Conditions.
Freeman, C. (1996): The Factory of the Future and the	Möntmann, H. G. (1994): Das Ende der Mobilität:
Productivity Paradox. V: Dutton (Ed.).	Leben am Daten-Highway. Wien, Ueberreuter.
ANNALES 1 '¿/'98
fwiic TRČEK: ODZIVI DELOVNEGA OKOLJA V MESTNI OBČINI KOPER NA TRENDE GLOBAI.IZAOJE IN DE INDUSTR: Al IZACIJt, 95-110
Riikin, J. (1995): The End of Work. New York, Putnam	Trčck, F. (1997a): Virtualna demokracija - navideznost
Book.	ali dejanskost? Družboslovne razprave, XII, 24-25.
Trček, F. (1997): Dostopnost in izključnost v kiber-	Ljubljana.
prostoru: Računalniško posredovano komuniciranje iri	Zarovvin, S. (1996): Building a Cyberspace Bussmes.
spremembe prostorsko-časovne organizacije družbe:	Journal of Accountacy, July 1996. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede (magistrsko delo'.
mit ■f
■S SiR,-i:
m
m
»p
- M
P
. V;''. ■
Mafimiï-'i
■ "■/..sf: - '
S-SSES® -v-
v'' -,

ilte . -mimm®*
■I,;;
-'•y'ii'lfeK^
mm
M
/T.v.'r:
r
■T
Is;
aSf
110