J6. Stev. V Novem mestu 1. avgusta 1887, III. letnik. Dolenjske Novice. lahajajo 1. in 15. vsaeegR meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nalete 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrato 8 kj. za sprejema J, Kra)ec V Novem mesiu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Zavoljo praznikov 14. in 15. avgusta izšla bode 16. štev. „Dol. Nov. 13. t m. Domači Šolski svetovalci. Šole so potrebne, O tem smo vsi prepričani. Zato pa tuđi ima u» Dolenjskem že skoro sleherna župnija svojo šolo. Morebiti ni već 10 fárá, ki bi bile brez sole. Vsaj bi bilo dobro, da bi nekatere Telike iare, ki štejejo po 6000 duš in več, imele po več Sol v svojem prostranem obsegu. Sole morajo pa biti dobre, drugače ljudstvo po pravici o njih godrnja. Dobro šolo stori največ dober cčitelj, kateri ima veselje do svojega Btann in ljubezen do mladine, in kateri je prijatelj ljudstvu, med katerim živi. Velika večina učiteljev po Slovenskem in po Dolenjskem je taka; kajti največ je slovenskih učiteljev, ki so izobraženi in domoljubni možje, ki pošteno zaslužijo malo plačo, ki jim je odmerjena. Da pa šola še po nekaterih krajih ni taka, kakoršna bi imela biti, krivi bo morebiti poleg učitelja gotovo tudi domaČi šolski možje ali krajni šolski svetovalci, kakor se po navadi imenujejo. Pred novo šolsko postavo je imel v občini edino le župnik skrb za šolo. Novi Šolski zakoni, katere imamo že blizo 20 let, pa nalagajo še drugim možém skrb za šolo. Pred vsem ima gledé šole največo dolžnost seveda učitelj, potem duhovnik, ki mora gledati, da otroci znajo kaj krščanskega nauka in da se lepo vedejo, pa še eden iz občine, katerega višja Šolska oblast postavi za domačega šolskega nadzornika. Največ se ta čast in dolžnost izroči župniku, pa tudi drugim možem, ki kažejo veselje do šole. Eazen teh šolskih mož, voli pa še občinski zastop 3 može kot krajne šolske svetovalce; torej je pri vsaki šoli 6 mož, katerim je skrb za šolo izročena. Ti volijo iz med sebe še predsednika. Vse te volitve se ponavljajo popolnoma vsako 6. leto, deloma pa vsako 3. leto. Ako so ti možje blage duše, vnete za šolski napredek, ako so pravi domoljubi, tedaj je šola v občini v dobrih rokah. Za predsednika si izberejo onega, ki kaže do šole največe veselje; pri tem ne gledajo, kakošnega stanii je dotični, ampak le na njegovo šolsko gorečnost, na njegovo ljubezen do nedolžne mladine. Zavoljo tega vidimo, da je tu izvoljen éololjubni Podlistek. Potne črtice. Spiat^je Ant. Kocnmi. (Dalja.) Proti mestu namerimo jo po drugi poti, ki pelje mimo velikih vojašnic; na straži stoji tu in tam skor pri vsakih vratih kak namišljen, moha-medansk vojak. Na tem ni ravno dosti ležeče ali ima puško ali palčico, samo to, da zlo vsak imel je na svojem mestu „molek" z rudečim cofkom; Čul sem, da mora vsak slednji solnčni dan petdesetkrat premakniti vse jagodce, kar tudi stori najvišji njih gospođa v mestu pred kavarnami ali kazinami, akoravno se kaj druzega med tem pogovarjajo. Přišedši na stanovanje stopimo zopet nekateri po večerji ogledat si ondotne večerne zabave. Kes nimajo preslabo v tej nekdaj rodovitnej dežeh. V precej velikem, ograjenem mestnem vrtu z malim ribnikom z čolničem za voziti je igrala turška godba na nekem lepem vzvišenem balkonu z 60 vojaki. Vsak je imel svojo plinovo svetilko. Opravo imajo vsi lepo belo in rudeče kapice. Trobili so zelo okrogle; čez čas začeli so tudi dobro naš Kadeckijev marŠ, a kmalu se jim je zmedel. — Nadalje smo korakali po mesto in zunaj so si že večinoma postiljali. Drugi so osle jezdarili in podili, ker tu le večina osedláni osli nadomestujejo kočijaže. Zato se jih cele vrste vidi skupaj stati. Lastniki pa se strašno dero in kriče in ponujajo, đa bi katerega oddali za kake pijastre. Lastnik gre potem za jezdecem ali teče vštric osla, ter je vedno živali z nekim bodalom na repu, da bolj teČe. Takega krika in tekanja bilo je po deseti uri še vse polno po mestnih ulicah in po prahu. Drugi sede pred kavarno, za nas bi bilo precej nerodno — kar na tleh ; na-ročé si za en pijaster čibuk (pipo) ; tudi izmed nas se nekateri temu nismo izognili. Akoravno že pozno, vendar blizo stoječe živali niso še po- župnik, tam Soli prijazni graŠiSak, drugod zopet domoljubni župan, učitelj, zdravnik itd, Predsednik krajnega šolskega sveta veiSkrat skliče šolske može v sejo, ki je navadno v šolskem poslopji. Take seje so večkrat v letu, najmanj kirikrat. Pri teh sejah se sestavi, recimo koncem novembra ali v decembru proračun za bodoče letOj začetek leta enkrat pa se odobri za preteklo leto račun, katerega predloži predsednik. Pri teh in pri drugih sejah se posvetujejo možje o raznih šolskih zadevah n. pr. : Kaj je treba popraviti pri šolskem poslopji, pri vrtu, kakoŠuih sredstev potrebuje učitelj za šolo, za revne otroke in drugo. Šolski možje, posebno predsednik in nadzornik pomagajo učitelju šolsko obiskovanje izboljšati, opominjujejo z učiteljem vred nemarne stariše itd. Na ta način je šola potlej zmirom boljša in boljša, zlasti ker skušajo šolski možje, da živé vedno v lepem sporazuraljenji. Ali takega šolskega življenja pa ne najdemo povsodi. So nekatere šole, kjer ni pravega napredka tudi zavoljo tega ne, ker domači šolski možje šolo premalo podpirajo, kjer slabotnemu učitelju od-vzemó vso podporo. So nekatere občine, kjer se krajni šolski svet čisto nič ne briga, nima ne seje, ne dá predsednik za šolo skoro nič denarne podpore. Veste, Šolski možje, ako bi bil učitelj trden mož, dobro pla^^an gospod, plačeval bi vse sam, da bi imel lepo šolo, lep vrt in sploh vse potrebno; ali on je slabo plačan, služabnik, ki potegne še za svojo osebo prepičle krajcarje. — Lepa šola z lepim vrtom, dobro zakurjena šola, z vsem, s knjigami, pisankami dobro preskrbljena šola stane na leto veliko; ne samo 50, 60 ali 70 gld., kar se pri nas navadno dovoli, marveč 100, 150, 200 in več gld. Domači šolski možje poslušajte nas, in skrbite bolje za šolo ; vsaj bode to le Vašim otrokom v korist! Občai zbor družbe svetega Cirila in Metoda v Trstu. Družba sv. Cirila iu Metoda, ki ima prelepi namen podpirati slovensko šolo zlasti ob mejah premilega našega jezika, je sklicala letos občni zbor v Trstu in sicer, kakor je opomnil g. predsednik Tomo Zupan — zlasti zato, ker je tu osnovana ne le močna družba, ker je tu za slovenski jezik posebno velika nevarnost — ampak prav posebno tudi zato, ker se je tu osnovala prva in doslej edina ženska paddružnica sv. Cirila in Metoda. Vladni zastopnik je bil g. Vidic. G. tajnik Žlogar je pojasnil v lepej besedi, kako je z imenitno družbo. Pokazal je velik napredek (lani je bilo 25 poddražnic — letos 64). Ravno tako je naraslo število udov pokroviteljev, ustanoviteljev in letnikov. Dražba je podpirala nektere šole ob laškej in nemškej meji; ustanovila otroško zabavišče v Trstu in Celju. Obojih delovanje se je javno pohvalilo. V Trstu bi bilo neizogibno potrebno ustanoviti tudi prvi razred ; kajti po Ijud-skej štetvi je ondi, akoravno so šteli naši nasprotniki, 26.000 Slovencev, ki pa nimajo nikake šole; v Ljubljani je komaj 5000 Nemcev — pa hočejo imeti kar dve šoli! Toda denarni stroški tega Še ne pripuščajo. G. profesor Žvab je prav posebno priporočal, naj se Trst ne pozabi, toda sklenilo se je vendar, da se bode skušalo prisiliti mestno tržaško zastopništvo po postavnem potu, da Slovencem ustanovi slovenske Šole. Podpirala je družba tudi dijaški kubinji v Celju in v Ptuju, zabile svojih „not", vedno se je slišalo še cel pe-vajoČ kor skup: i-a, i-a. Prišel je Čas počitka. Kačun gostilne čakal nas je na mizi v zavitku za več sto frankov in tudi za nasvetovani bakšiš (darilo), kterega ondotni gg. natakarji kar odločno zahtevajo; na priliko za 3 dni od 12 osob 40 frankov, katera želja se jim pa vendar ni ravno natančno spolnila. Prihoden dan je čas za odhod in prihodnjič na dalje. VI. Pismo. Iz Ksjire v Jeruzalem, DomaČa prislovica pravi: kakor rad z doma tako rad domu, in to je tudi veljalo za iz Kajire; kakor sem rad šel tje, tako rad tudi iz te vroče, zaduhle Afrike, ki se nič kaj ne prilega našemu osrčju. Stopili smo na železnico, pred katero se je mnogo ljudstva gnjetilo, da je bilo komaj za preriti, pa le zato, ker ondi večina po tleh sedi in čaka ter se ne morejo tako ogibati, kakor stoječi, tako videl sem tudi nekaj železniških urad- nikov, ki so na tleh sede na kolenih pisali. Mi zasedemo vlak, kateri zavije po drugi Črti, kakor smo prišli, proti Ismaiiji, kakih 130 klm. pred nami. Nekaj časa vozili smo se po lepih žitnih ravninah, a naenkrat se spremeni vse v žalostno , s peskom pokrito planjavo. Da bi se bil vlak prepogosto vstavljal, se ni mogel nihče pritožiti, ker le preredke so tam postaje, vozi pa silno hitro in že smo slišali klic; Ismalija, Tu stopimo po malem, mohamedanskem mes-ticu si ogledat, potem pa na nek mal parnik, ki ima voziti po Suežkem kanalu v daljavi kakih 40 klm. iu širina temu kanalu je okoli 200 metr., katerega so kopali nekako pred sto leti, ter veže sređuje z rudečim morjem. Na obeh straneh prekopa razprostira se pusta, peščena planjava afriška. Z malim, že prej omenjenim parnikom, prijadrali smo v malo prijazno primorsko mestice, ogledali si ga, pozneje pak odrinili z drugim parnikom naprej, ter čez 24 ur med velikim pišem in viharjem ! ki posebno podpirate sloyenske dijake. — Korošcem pak je poslalo mnogo slovenskih knjig — zlasti molitvenih, ki so priële kaj prav našim rojakom, ktere njih sosedje Nemci kar polagoma zanemarjajo. Geslo družbi je in ostane: Slovencem slovensko šolo! Naj se vendar združijo vsi zavedni Slovenci ter podpirajo vrlo družbo — pa bode Šlo, tako je sklenil gospod tajnik: „Na delo tedaj, ker resni so dnovi; ali delo in trud nam Bog blagoslovi!" Denarničar g. poslanec dr. Vošnjak je obolel. Mesto njega je bral poroSilo g. It. Zagorjan — ki ae je z zadovoljstvom vzelo na znanje. Potem so bile nove volitve za bodoííe leto. Kdo je izvoljen, ne bodem poročal, ker paS ve-Ěina naših bralcev ne pozna dotičnih gospodov. Po Tolitvi so se oglasili nekteri gospodje za besedo s posebnimi predlogi. Želeli bi, naj bi biîi pri teh govorih vrlih borilcev za slovensko reč pričujoči vsi Slovenci — zlasti tisti, ki morda se mislijo, da družba sv. Cirila in Metoda ni potrebna. Prepričali bi se bili, koliko îrpé ubogi Slovenci ob mejah od sovražnih Nemcev in Italijanov, videli bi bili, kako sta slikala krivice, ki se Slovencem godé v Trstu, vrla gospoda profesor Žvab in državni poslanec Nabergoj, čuli, s kako milimi glasovi so prosili pomoči naši vrli korošci po svojih odposlancih g. prof. Einšpielerju in pri-prostem kmetu Wuti, načelniku podružnice za Beljak in okolico, slišali bi bili kako je prosil pomoči ea Gorico vrli mejni grof Obizzi. In glejte takim željam se ne more ustreči, pri tolicih potrebah ne pomagati — in slovenski otroci zgubljajo svoj materni jezik — se ponemčujejo ali poitalijančujejo — as tem pa zgubé večinoma tudi pravo značajnost — zgube vero katoliško! Kdo jih ne pozna kukovic?! Zato vrli Dolenjci, podpirajte to vrlo družbo! Kdor more naj pristopi kot ustanovnik s 10 gld. za vselej ali z enim za leto kot letnik — ali če to ni mogoče — naj bode vsaj podpornik z 10 soldi na leto! Zrno do zrna — pogača; kamen do kamna — palača! Malo nas je Slovencev; nobenega več ne smemo zgubiti. Mi spoštujemo druge jezike, ali bolj ljubimo svojega slovenskega — naši otroci morajo govoriti kakor govorimo mi, kakor so govorili naši očetje. Pred več kakor ti-suč leti sta pisala v našem jeziku sveta brata Ciril in Metod ter v njem brala sv. mašo ; tudi dandanes se v ravno tem jeziku opravlja najsvetejša daritev — in mi bi ga ne ljubili? mi bi se ga naj sramovali? — nikakor ne! Slovenec hoče ostati Slovenec, a za to tirja za svoje otroke slovensko šolo. K tej pripomogla bode pa ob naših mejah družba sv. Cirila in Metoda — Bog jo blagoslovi ! Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Uradno se poroča z Dunaja, da se bodo dopolnilne volitve v državni zbor vršile meseca sept. V Dalmaciji je bil mesto umrlega Pavlino-viča za državnega poslanca izvoljen jednoglasno Franc Bulič, gimnazijski vodja v Spljetu. Vsi Časniki Dunajski in drugi pišejo o nemškem cesarju, ki je prišel 19. julija v Gastein zdravit se. Pozdravljajo ga kot prijatelja našega cesarja in zaveznika Avstrije. Deželni odbor Galíškí je izdelal načrt postave o obligatnem (prisilenem) zavarovanji proti prišli v luko -Tafle. Ko smo stopili vsi nepoškodovani na fcuho, bilo je pozabljeno vse ; ves prej-Šni strah in nevarnost. Bilo je v nedeljo 1. maja ob dveh pop., ko smo prvič etopili na tla blažene Palestine v Jafii. To mestice šteje nekako 6000 prebivalcev raznih ver, največ seveda je mahomedanov, kar se že po nesnažnosti lahko spozna. Vozovi naši so že čakali, da^smo jo po malem prestanku naprej popihali. Šli smo hitro, konjiči so tekli radi, po ne prav lepi cesti, vendar z bogato obloženimi pomarančnimi in limoninmi drevesi. Ljudi ni bilo ravno dosti, le tu in tam se je kak zagorelec na polji videl in nek 14 leten deček je sam s kamelo oral ter mu ni bilo dosti ležeče, ali gre kamela na desno ali levo. Žita tu še niso bila vsa zrela, nekatera se zelo zelena. Prva postaja od Jaffe bilo je selo Piamle ali Arimeteja. Eno uro ra levo od ceste zavijemo jo proti zanimivem rojstnem mestu in kraju sve- tega Jurija z imenom Lidda, kjer, kakor se meni) da so počivali tudi njegovi ostanki. Mestice je z nekako 5000 preb. in zelo raztresenimi hišami. Akoravno mohamedani, vendar imajo spoštovanje, kakor sem opazil, do groba sv. Jurija. Pozno že podamo se v Ramle, kjer smo prenočili in drugo jutro zgodaj Èakali so nas že vozovi, da odrinemo na dalje po vedna slabejih potih črez hribe in doline, sem in tje ; le redko je zapaziti kako borno kočo, kot stanovanje beduínovo. Tu je tudi malo selo po imenu Latnln, ki je bilo domačija desnega razbojnika Disme, kakor je še sedaj vse tako podobno. Na neki hiši bilo je zapisano: Hotel Aur, no, mislil sem si, tu bî vsaj nekaj hladne pijače, naj bo že ka-koršna hoče, toda převařil sem se, — pred hišo sedel je star, čuden ded, ki je nekake opresno kruhove skorje in nekaj kuhanih jajec ponujal in to ;e bil ves ,Hotel'', Pa kedar ni druzega, mora tudi to zadostovati, tako dirjamo dalje mimo ognju. Vsak lastnik se mora zavarovati pri kateri koli avstrijski banki. Izvzeta so le državna, železnična in ona poslopja privatnih lastnikov, ki stoje prazna. Tudi pri nas bi ne škodovala taka postava. Finančni minister se je poganjal z ogersko vlado, da se zniža cena soli. Obravnava je bila brezTspešna ; toraj ne dobimo še cenejše soli. V soboto t. j. 23. julija je po Koroškem posebno okoli Beljaka in po Savinjski dolini toča hudo pobila pridelke. Iz Prage se poroča, da pridejo naši brati Čehi dné 8. avgusta s posebnim vlakom v Ljubljano. Iz Prage odrinejo 7. avgusta ter pri Beljaku stopijo na slovensko zemljo. Zabavni vlak bode dospel v Ljubljano ob 7. ari 25 minut zvečer. Mislimo, da jih bode naš narod povsod iskreno pozdravljal in pokazal, da so nam dragi gostje. — Poseben češki vlak bode se odpeljal na Bled dné 11. avgusta ob sedmih zjutraj, poseben vlak v Postojno pa v petek dné 12. avgusta ob polu-devetih dopoludne. Druga velika skupščina „družbe sv. Cirila in Metoda je bila v TrstU dné 19. julija. Kaj je novega po širokem svetu? Iz Belegagrada se poroča, da so prišle na dan velike goljufije pri žandarmerijskem povelj-niStvu. Vojni minister je zaukazal preiskavo. Iz Buigarlje se je podala deputacija na Dunaj, da se pokloné novoizvoljenemu knezu Ferdinandu Koburškemu. Princ je baje odgovoril, da dotlej ne prevzame vladařstva, dokler ga ne potrdijo velesile. Rusija neče o tem n\í vedeti. Skoraj gotovo bode ostala Bolgarija brez kneza, a izvoljeni knez brez dežele, če tudi Bolgarski listi navdušeno pišejo o knezu. druzega takega „Hotela', kjer je gostilničar Turek gosta Turka na cesto vun privlekel ter ga tako hitel s pestmi po glavi tolči, kakor da bi imel od udarca plačano, zato ker njegov gost ni imel z ničemur plačati, bilo je tako režanje drug v druzega, da smo se morali smejati in dirjali smo dalje po našem že skovaném načrtu. Judje, sami „spekulanti", vzeli so od turške vlade, da bodo naredili novo, boljšo cesto in potem pa voznike na mitnicah odirali. Nekaj malo jo je že izdelane in prav dobro znajo po novi nasuti cesti z \ meter debelim, okroglim kamnom valiti, da je koj vse strto in gladko. Že smo Šli črez zadnji dol Terebinski, kjer je bil David z lučajem kamna iz potoka Groljata potolkel, kateri potok je pa zdaj suh. Nekoliko Časa še gori in doli in že se zagleda kake pol ure pred nami proti vzhodu sveto mesto — Jeruzalem, vsakemu po imenu Že znano. (Daljo prihodnjiĚ.) Po Laških časopisih se mnogo piše, kako bi se dosegla sprava s papežem in laSko vlado. Papež so pisali pismo kardinalu Rampotu o vladarskih načelih cerkve. Pravijo, da so prevzeli nalogo, da spravijo cerkev z narodi in vladami. Gledé Italije pišejo, da je prvi pogoj sprave pravičnost, čast in neodvisnost sv. atola. Vsi drugi predlogi so nezadostni, ker ne dovoljujejo papežu potrebne prostosti. Italija bi imela največe koristi, ako se spravi s papežem. Turška in Angleška ste se sprli radi pogodbe gledé Egipta, ker jo sultan ni hotel potrditi. Angleški poslanec je ostavil Carigrad, — tako poročajo časniki. PiSe se nam: Iz Kremsa na Donavi 2. junija. Mnogo časa uže prebiram Vas cenjeni list, kateri mi vedno prinaša marsikaj novega. Iz vsega area bodite hvaležni Dolenjci blagim gospodom, da 80 zbudili Vam tako podučen in poleg tega tudi kratkočasen list. Koliko dobrih ukov zvedeli bodete v tem listu, bodisi kako se vepešnejo obdeluje vinograd in polje, bodisi kako se z večim vapehom redi živina. Dalje bodete zvedeli tudi mnogo koristnega o umetni sadjereji in čebeljarstvu. Za tako malo denarja se gotovo ne dohode niijer toliko podučnih reži. Pa ne samo podučne so .Dolenjske Novice", temuč tudi zabavne ; vsaki list prinese gotovo novic iz vseh krajev sveta, — dasiravno nekteri užalijo poštenega Slovenca. Tako se je meni zgodilo, ko sem prebral dopia „Iz Kamniškega okraja" ki opisuje boj med fanti v oudotnem kraju. Daj Bog, da bi enake stvari zginile iz površja drag« domovine. Enaki spisi kakor je spis „Kratko potovanja" menim da bi tudi mnogo zanimali bralce „Dolenjskih Novic", ker v takih spisih se nahajajo mnogokrat razni pogovori starega korena o poljedeljetvu in sadjereji in kakor je ravno v zgorej omenjenem spisu o umnej Živinoreji. S takimi spisi in pogovori pride se najbolj do živega kmetu starega kopita, kakoršnih je se mnogo na Dolenjskem. Pa mojih mislih bi ugajali bralcem „Dolenjskih Novic" tudi popisi kakega popotovanja po domovini ali drugod, kateri naj bi bili nekoliko za zabavo. Z enakim popisom bi tudi jaz Vam goapod urednik lahko postregel če bi Vam bilo ustreženo. *) Iz Ljubljana 8. julija. — Kako da lakomnost in laž druga drugi služite, in kako vražam vdano ljudstvo se nahaja še sem ter tja po Dolenjskem, naj svedočijo te-le vrstice: Prosimo; Ljubo nam bode, kakor tuđi Task dopis. Vr. Bilo je 22. preteklega meseca, ko ee vzdigne ^Tetorica, obstoječa iz treh možkih io ene ženske, iakat zaÚada (âaca) nad tri dni hoda daleč. Imeli BO TSÎ isti namen, namreč : da pridejo do kresnega dne na aroj cil, gori nekam na Sol-nograSko, kjer ee tri deiSele mejé in sicer Ko-rolkft, zgornje âtîrska in Solnograška. Tamo je neki znamenita jama, ki jo tamošnji prebivalci lovejo „freimanloch" (rabelnova Inkinja.) V taisti Inkinji je baje velik sod denarja, pri katerem sedi neki mož. Kdor mu obljnbi, ko tja pride, da bo dajal za sv. maše in ubogim pomagal, mu naloži denarja kolikor ga more nesti. Dobra bo ta: mislili bo si ti na&i prealepljeni rojaki, zakaj bi si ne pomagali tudi mi? Edo bo vedno le trdo delal, zraven pa še pomanjkanje trpel? Dva, ki sta menda Se bolj trdno upala, sta nesla že usnjate torbe seboj, čeŠ, da bova imela kam djatí srebro in zlato. y tej trdni nadi jo vdero od Ljubljane po Rudolfovi železaici označenega zaklada iskat. Ali kakor se otroku vse razkadi po lepih sanjah, ko se prebudi, tako se je zgodilo tudi naSi žvetorici. čez pet dni še le so prišli nazaj čisto „suhi"; kar ao imeli seboj vse so zapravili, še toliko niso imeli razen enega, da bi si bili plačali železnico naprej od Ljubljane. Stikali BO po Ljubljani, kjer je imel kdo katerega znanca, da bi mu bil posodil, kar se jim je vendar posrečilo. Povedati mi pa niso hoteli, kam da so hodili, češ, morda bi se nam smejal. Le omenjeno žensko sem vendar toliko pregovoril, da mi je to póvedala. Rekla je, da jej je to pravil neki premožen kmet, da se tam v tisti luknji res denar dobi in kakor ona misli, da je tudi on ondi moral denar dobiti. Na dalje mi je pravilo, da drug za dru-zega niso vedeli poprej. Vprašam jo : kako ate as pa vendar vsi skupaj seSli, je vas li zvezda vodila kakor nekdaj tri modre? Ja, to je zato tako prišlo mi je rekla, ker so samo štirje petki t letu, da se more blizo, in to je bil ravno tudi petek na kresni dan. Kakove ovire so bile, in kakšen uzrok, da niso nič dobili, nisem mogel zvedeti od nje, le toliko mi je še rekla, da je ondi še veliko snega. Poslovivši se od njih sem si mislil: oh ti praznoverni kmetič, kedaj bož že vendar popu-8iU prazne vraže. Hrabroslav. DomaSé yestí. (Zapotoči poškodovane Dolenjce) se pridno nabiraj v Krškem so godli in peli prijatelji muzike na korist Dolenjcem v nedeljo, 17. t. m. čisti dohodek te veselice je znašal okoli 50 gld., ggap. Lahajnar t Ljabljani je nabral 45 gld. (V šoli za gluhoneme deklice) t Šmihelu pri Rndolfovem imajo vrle šolske sestre že 10 učenk, ki kaj dobro napredujejo. Tudi dvorazredno dekliško šolo te uboge šolske sestre kaj dobro oskrbujejo. (Učiteljsko društvo) bodo osnovali učitelji črnomaljskega okraja. Naj bi jih Še t drugih okrajih posnemali, n. pr. v novomeškem, litijskem. (Šole) so se končale v Novem mesta in v črnomaljskem okraju. V Nevem mestu se posebno pridno učé deČld na ljudski šoli, ktera pošlje vselej veliko učencev na gimoazij. (Za Dolenjce,) po to6i poškodovane bo 14. avgusta t. 1. v Krškem velika veselica, pri kateri bodo sodelovala vsa južna sokolska društva iz Grorice, Ljubljane, Savinje, Trata, Zagreba in Rudolfovega. (Tudi iz Kranja, ako bodo do tedaj pravila potrjeaa.) Dalje peska društva Kolo, Ljubljansko in domače Krško, KrŠki godbeni klub in meščanske straže godba iz Rudolfovega. Glede dobrodelnega namena kakor tudi mejsebojnega spoznavanja, želeti je prav obilne udeležitve. (,Dolenjski Sokol") imel je 25. julija prvi svoj občni zbor. Izvoljeni so bili v odbor gg. Rihard Dolenec, kot starosta, Fran Risina, kot podstarosta; vitez pl. Fichtenau, Ifo Erbar-tič, Alojzij JeniČ, Naca Kline in Tooe Virant kot odbornik. — Društvo ima izvršujoče in podporne ude. DomaČi izvršujoči udje plačujejo po 30 kr. udnine na mesec, zvunanji izvršujoči in podpirajoči udje po 1 gld. 50 kr, udnine na leto. — Tako upamo, da ae bode to telovadsko društvo v kratkem razširilo do vsej Dolenjskej strani. Mi to gorko želimo, ker vemo, da bi se dalo na ta način v izbodo narodne zavesti neizmerno veliko storiti. Zato naj pri> stopijo vsi rodoljubni prijatelji telovadbe, kakor hitro mogoče. Sedanjim Sokolom pa srčen ,Na zdravje" ! (Ljubljanski abiturijentje) prîredô z abiturijenti drugih gimnazij v Novem mestu skupno veselico, v prostorih „Narodnega doma* 15. avgusta s posebno mikavnim programom. Vstopnina 40 kr. Čisti dobiček namenjen jo ljubljanskemu „Narodnemu domu". (Ogenj) nastal je v Topli rebri na Kočevskem, ter vpepelil več gospodarskih pOHlofwj. Mej poškodovanimi bo tudgi gospodarji: Anton Gliebe, Janez Gril, Jane?: KIkel in Janez Wid-reich. Samo dva sta bila za 500 gl. zavarovana. (Vročino) smo imeli v drugi polovici julija velikansko ; že več let ni bilo tako vročine, ki je sicer vinski trti ugajala, a zelenjavi in stroinatim raBtliuam, traTiiikom in senožefiim ikodoYala. Reke in potoki so bili tako gorki, kakor toplice. (Nemci) bi tudi letos radi sadja na Kranjskem knpili, ali letos ga je le malo, zlasti malo Jabolk. (Vrl šolnik) je c. kr, žoleki nadzornik T Črnomlju, g. Jeršinovec. Ze 25 let blagi nčitelj deluje z izTrstnim Tspehom ter ima za meeto in okraj Črnomlja yelike zasluge. Povzdignil je šolstvo T tem najrevnejšem okraju na Kranjskem na viSjo stopinjo, nego je šolstvo T Tseh sosednih okrajih. V novejšem čaau ima še posebne zasluge kot ravnatelj ondotne posojilnice, Ob priliki te njegove 25 letnice so ga uSitelji lepo poslavili. (Strela) je bila ubila 16. julija posestnika Mih. Kralja iz Šmihela pri Novem mestu, ko je peljal steljo domn. Ubila je bila iia mestu tudi ob», vprežfiua jnnca. 23. t. m. t Malem Lipli pri Žužemperku pa vaškega pastirja, ki je pod hrastom vedril. — Varujte se tcraj, ped drevesi ali na prepihu vedriti. (Treščilo) je bilo t neki stan v Dolenji vasi pri Ribnici. Cela velika vas je bila T nevarnosti. A a previdnos^o so bili koj po-fasili. (Za ni. letno zasedanje porotnih razprav v Novomcstn,) ki se prièae z 22. avg, t L, izžrebam ao naslednji gosp. glavni porotniki: Znpanřií Janez, posestnik iz Luže; Prue Jure, pos. iz Kermačine ; Verbovšek Vincenc trgoTec iz Trebnjega; Toinitsch Florijan, gostilničar iz Kočevja ; Gregorič Franc, pos. iz Krškega; Ivanetič Jakob, poe. in gostilničor v Metliki; Štavdohar Mihael, posest v Močilah; Stnpnik Janez, pos. iz Zdenskevasi; Kamenaek Martin, n. t. reda komende oskrbnik v Metliki ; Hočevar Franc, pos. in gostiln, iz Vel. Lašič; Šleipach Frenc, usnjar iz Žužemperka ; JakJiČ Janez, pos. in gostiln, iz Kolpe ; Pucelj Jan^z, poB. iz Dol. Kota; Drobnic Jurij, pos. iz So-deršice ; Pfeifrr Janez, trgovec iz Leskovca; Sepoher Anton, pos. iz Semiča; Hoficatin Edv&rd. trgovec v Kofevji; Skoda Anton, pos. iz Prem-Stsl j Miklič Ignac, pos. iz Lukouka; Smuk Ja-Dez pc'S. iz Ribnika; Turk Anton, pos. iz Brě-Jjina; Jerše Janez, pos. iz Jame; Zorko Florjan, pos. iz Druž. vesi ; Burger Emil, c. kr. notar iz Kočevja; Pehani Frarc, pos. iz Žužemperka; Zaplatar Anton, pos. iz Volčje njive; Fleiseh-mann Leopold, pos. in gostiln, iz Metlike; Ivanetič Janez, pos. iz Metlike ; Korošec Anton, pos. iz Goleka; KornČin Ludvik pos. iz Mirne; Dragoš Miko, cbčineki predstojnik iz Dolence; Hrella Jreip, pos. iz Jelševnika ; Bukove Janez, pos. iz Meizle Luže ; Levstek Janez, posest, iz Hal. Lašič; Lužar Matija, pos. izGabrja; Okoren Janez, poe. iz Teržiša. — Nadomestovalni porotniki: Grregorič Janez, posest, iz Lesnice; Kopiivàek Leopold, e. kr. gimnaz. profesor iz Rudolfovega ; Jarc Anton, posest, in trgovec iz Rudolfovega; Krajec Janez, pos. in tiskar vRa-dolfovem ; Gorše Franc posest, iz Krke ; JurSiS Josip, pos. iz Dolža; Margheri Alb. grof, graj-Sčsk iz Otočic ; Zupančič Alojz, pos. iz Regerč« vasi; Knoll Janez, trgovec iz Rudolfovega. (Nove knjižice) polne lepega in kratko-čaenega berila so prišle v knjigarni g. J. Gion-tinija v Ljubljani na prodaj, in se dobe po vsih bukvarnah. Naslov jim je: „Naselnikova hči." — S prestola na morišče. — Sita, mala Hin-dostanka — 11. del Narodnih pripovedek. L& pridno segajte po njih. Razne Testi. * (Davica ali đifteritis ní ve6 nevarna), kakor pišejo „Novice" v svoji IctcĚnji 23. številki, ki 60 prinesle od svojega po vsem zanesljivega in skušenega porofevalca sledeči dopis: „Davica ali ditteritika (bolezen v grlu) bila je do sedaj strah in groza v družinah, med katerimi se je vnela. Ta nalezljiva morilka ni prizanašala niti mladim, niti odraslim; bila je soaebno otrokom osođepolna, ker jih jo večkrat kar od kraja davila in morila. Hvala Boga, sedaj ni se je veĚ bati! „Novice" ao lansko leto v svoji 43. številki nasvetovale proti davici žvepleno kislino, katero zdravilo ae je po mnogih dejanskih in vspešnib poskcšnjah se tako le popoinilo. Kakor hitro se je začela kazati v kakem kraji davica, naveže naj se človeku, ki na tej bolezni oboli in čuti bolečine v grln, okolo vrata odhladkov; po akusnji so najboljši oni svežega kislega zelja, kakeršno se ravno vzame iz kadi. Daljo naj se vzame čiste vode za tri iSe-trtine navadnega kozarca (glaža), v katero naj se kanejo fltiri kapljice hnde in očiščene žveplene kisline (hudičevega olja), kakeršna se dobiva v lekar-nicali (apotckali). Yoda in žveplsna kislina morate ae dobro pomešati. Odrasel bolnik popije potem to sè žvepleno kislino okisano in pomešano vodo vso h kratu. Otrokom dá ae pa v dveh, treh presledkih od ene četrt do pol uro vsak krat nekoliko popiti. Ako bolniku pri tej bolezni kri hndo v glavo sili in se mu začne mešati, dá se ma na pičlega V4 htra Čiste vode štiri kapljice homeopatično prirejene tinkture j,Eella(Jona". To zdravilo jemlje potem odrasli bolnik na vsaki dve uri po eno jedilno žlico; otrokom daje se pa na vsaki dve uri le po ena mala (kafetna) žličica zavžiti. Od lanske jeseni do sedaj obolelo je bilo tukaj nad 30 otrok ter več odraslih za davleo; nekateri izmed njih ae celo po dvakrat; a zgoraj navedeno priprosto zdravilo pomagalo je v vsakem slučaju prav hitro in tako, da je bil vsak bolnik v malo dnevih zopet popolno zdrav in da za samo davico ni med tem časom tukaj prav nobeden še umrl. Pomagalo je tudi takim, kateri niso mogli več jedi vživati in katere je botelo uže kar zadušiti. Kdor bi utegnil biti nasproti tej akiišnji neveren Tomaž, naj le poskusi ob čas« davicc rabiti nasvetovane pripomočke, pa se v prav kratkem času prepriča o gotovem vspeha prostega tega zdravljenja". * (Nonaraden dokazmatemeljabeziii.) 30, jnuija jo hlapec gosp. Nabergoja iz Proseká okopava! T nekoj njivi. Pri istej priliki je ěet, kakor pravijo, tudi Česen saditi za nek grm. — Kar naenkrat prileti tica Črao^lavka ter ga KaČae obletavati in po ramah in glavi kljavati. Hlapen se je to tako Čndno zdelo, da 8e prestraši in ima vso stvar za kako iudezno znamenje. TeiSe torej hitro izza grma in gre klicati dražega tovariša. Oba groHta zopet k grma in kaj se jima pokaže? Tica je še vedno nemirno okolo grma letala, v grnrn pa je bilo gnjezdo z 4 mladiči, pa tudi debela kača, ki je davila uboge mlade in je bila uže umorila tri. Illapca precej umorita kačo in tako rešita nesrečni materi vsaj enega mladiča, na kar se je nboga starka komaj potolažila. Listnica uredništva. Več gg. dopisniliom; Zaradi pomanjkanja prostora pri-todajič. Žitna cena v Novem mestu 25. julija 1887. Domače pšenice mernik 2 gld. 30 kr, Debelake (komze) 1 gld. 50 kr,, Soršice 1 gld. 60 kr., Rži 1 gld. 60 kr., Jcćmona 1 gld. 40 kr., Ajde 1 gld. 30 kr., Ovsa 80 kr., Krompirja 1 gld. Loterijske srečke. Trst 16 jnlija 88 36 41 71 27 Sradec 23. julija 70 24 88 54 53 Darovi za katoliško družbo rokodelskih pomočnikov: Gg, KoTaft Franjo I gld ; K. Èô. 60 kr. ; Wîndisclier Anton 1 gtd,; Josip NoTak 5 gld,; Frunjo Mokineo 2 gld; KeimcnoTana goapn 10 gld. ZaliTala. Povodom nitanOTitTB telovadnega društva „Dolenlski Sokol", postal ja nam gosp. Ivan Plantai), o, kr. notar t Zati-čini državno obligacijo %t, 50 gold. Gojip. Viktor Rohrmann, tovarnar v Ljnbljani 35 gold. Oosp. M. Soos, irgoveo v Ljubljeni 10 gold. Podpisani odbor ae vsem darovalcem v imonu društva za to podpornino idkreno zahvaljuje, Ive Erhatič, Fran Rosina, tajnik. p od staro sta. Rudolfovo 28. julija 188T. [83) Voziti se bode treba do CaloTC« po îelexnioi in ad tukaj s vozovi dalje èoi Bistrico v Sveče, kamor je voiige kako 3 ura, peĚioda pa 6ez 4 ure. — Gorenjci ii Kranjskega imajo najboljši in najbližnjt pot £ez brib (Kočno". Podpisani odbor proai tedaj vsa ona slama draitva ia posameznike, ki bb želijo udeleiiti slarnoiti in pridejo do Ce-ioToa, da so blagovolijo prej ko prej, naldalje pa da 6. avgusta, oglasiti la prostora, da bodB mogoči o pravem času oskrbeti dovolj voz zà vse ndeleieuce. — Toiaja nu priprostih kmetskih vozovih stala bodo tja in nazaj xa oDobo 1 gld. 20 kr. — Ravno tako se je ogtaiati do gori naredenegi ča^a rsem onim, ki iolijo udeležiti so banketa. INatanjčneja se bode naznanilo v kratkem po tiskanik vabilib in programih, kakor tadi po raznih slovenskih tajnikih. Pisanja, slavnost xlatomaSnika Einspielerja zadevajoča, naj sa pošiljajo tajniku slavnostnega odbora pod naslovom: Janez Wieaer, župnik EllzabetlnskeBS samoiUna v Celovca, kateri bode tudi vsaki čas pripravljen, radovoljno dajati po~ jasnila na razna vprašanja. Bratjel Zanašamo se na VaSo udeležbo; pridite k nam, da se skupno z nalim slavljeneem TOsetimo; slednji pa naj tudi vidi, kako slovenski narod spoitnje in čisla svoja ta-služna možé. Na svidenjel ¥ Celovcu, H. jnlija 1887. Slavnostni odbor. Na prodaj vinograda | T Blatnikih in Cerovcih pri Smoleni vasi, eno nr» od Novega mesta, Četrt ure drug druzega oddaljena, od kterih edeo ima zidanico, se takoj z vsini pridelkom iz proste roke prodata. Franéiška Kiuki, IflO] "Novom osto St. 23. 2 Na prodaj ima 8 hektolitrov et stare, prav dobre slivovke po 45 kr. liter, na drobno manj ue ko 10 litrov, več po iiahtcvanju. Jakob Colarié, [81—1] T Sv. Križa pri Kostanjevici. Prošnja do si. msstn. zastopa v Rudolfovem. Siavni mestni nastop v Rudolfovem se iiajuljudnejo prosi, dà blagovoli potrebno vkreniti la oanaianje mestnega vodnjaka, kateri jo pred atanovatijem gosp. Umeka. Xor omoujoni vodnjak ni bil uîe >iad 12 lot usniiîen, zanašamo se z zaupanjem, da bode slavni mestni zastop tej zelo potrebni in opravljeni žolji gotovo vetrezal, za kar mu bodemo zelo Več mestjanav. i 1 Na prodaj je neobrabijen sitoraj še čisto nov „harmonijam" [76—2) kje pové vrcdnistvo „Dol. Nov". Dne 21, avgusta t. L obhajala se bode n» sloveniikero EoroSkom slavnoet, katarej enakih imamo lo malo 7.B«naiaoYa' nih v nnšej zgodovini; Dika naSa, starosta koroških Sloveucev, noutrudljivi prvoboritolj in rodoljub sloveuski, slavni nai rojak jreč. m. profeor Andrej Einspielsr daroval bode v ta dan svojo zlato ma&o v rojstnem kraju v Svečah v Roïni dolini na Koroškem. K taj slavnosti, slavna druStva slovenska i ri dragi rojaki Sloveaci, vabimo Vaa danea naj-uijudneje Udeležite se ta pomBiiljivo slavnosti v mneyo-brojïiem številu, da moramo idruî.ojii z Vami dostojno poĚa-Btiti onega možu, Ici jo vse svoje Siivljenje posyetil v to, da bi koristil milemu naiemu narodu siovenâkamu. da bi àe kake dve peèiee opeke (eegia) skahal, kje, se izvé pri vrednistvu „Dol. Novie". [82] Komi, ki je priden, lepega vedenja, dober prodajalec ua drobno, in vajen tržiti po »ojmili, ter vojaščine prost, ia Uéenec, iz dobre hiše, lepega vedenja, ki je saj dva ra^^reda gimnazije aH realko iiivršii, — sprejmeta se takoj v prodajalno z mešanim blagom v neko mesto n& Dolenjskem. — Natančneje pove is prijaznosti oprav-ništvo „Dolenjskih Novic", [84—1] ZobozđraTiiika Paichel-a ustni in zobni preparati. (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) lR*rstn» iredstva la iiSienje in ehranenjč zob, zabranijo, da ne ne dda zobni kamen, oaveiijo nsta in odpraTÍjo emrdefio sapo. PosebnŮ otrjuje otlo zoba, vatavljajo krvavenje dlesna, zabratijnjejo trohnjenjo lob in 6e stalno rabijo, odpravijo vsake aubne bolečine Cena steklenici lobovodns esfnce I gld., Ikate1]cl zobnega praška 60 kr. Dobiva SO v NoTem mestu pri Dom, Rizzoll-]u, lekarju ,pri angelju«. [54—ř] Jože Strzelba t Ljubljani kapuje vedno po najvišji ceni žešminjevo lubje, jeternik in druge zelišča. y Novemmesta sprejema blago iz prijaznosti gospa Marija Kohrmann. [sa-si Reska im$h v t štorje za ŠtokadoranjB, asfatí za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (épar-herdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in drage pri stavbah potrebne stvari. Za obilna naročila so vljudno priporoča [42-^5] gori podpisani. S^Najnovejša slovenska knjiga:® za P. T. učiteje, ućitaliice in prl|atelje šole: v petindvajsetletni sjiomin smrti A. M. SLOMŠEK-A. Spisal Fr. Jamsek, nadnEitelj in bivSi c. kr. oltr. Sol, nadzor, v Rnichonburgn. Cena broSur. iztisii I gld., t platno vb7„ I gld, 20 kr,, po poSti 10 kr. vei. — Harofi se lahko v vpalrej bukvami ter firi zaloiniliii [71-2] J. R. Milic-iif v Ljubljani, Slsrl trg 6t. 19. Mlinar službe išče. z najboljšimi spriCali previden mlinar, oženjen, star 42 let, želi okoli sv. Mihela ali božiča t. 1. (1887) kako službo ca Doienjskej strani v enimn ali drugemu mlinii za tretjino njegovega zalužka prevzeti. — Kaj več se poizve v vrednistvn „Dol. Novio". [72-3] Z najzgodnejša, dobra in bogata krma, ki sc trikrat kosi, prvikrat začetek aprila, ko se ni nobene frisne krme, prodaja se v množinah od 10 do 100 kilo po 20 kr, kilo, nad 100 kilo po 18 kr. Posejati jo je konec avgnsta. Naročila sprejema najkasneje do 1. avgusta. Upravništvo hmelniške grajščine. [78—21 (poŠta Novo mesto) 600 metrov bukovih drv, d obro snbib, njeter po 2 gld. 40 kr. je vedno na prodaj v Hovomestu. [73-2] OpravništTo hmelniške grajščine. Kdor-koli postavlja ali zida kakoa'no poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na Franc-a Terček-a, trgovca z železjem na Valvazorjevera trgu St, 5, v hiši C. kr, okrajnega glavarstva v L|iibllani. Tn se dobé po nizkih cenah v obilnem izboru r Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške Šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gipe. M J, Najstareje ljudsko zdravilo je kr, konc, cvet za ude' A otiće znano z Imnnom Klosterneuburger Gichtfluid, preiskhno y kemiCtiem laboratoriju zdravstveno policijske proiskavo, ter jo î>rodaja iftvarovana po C, kr. koncesiji, in po protokol irani tvřdki. lati je po avoji pravilni in akïbni sestavi in napravi, kakor tni! po BvojW inTretrem THpvlio najbolj iiriljubJi eno in i-azSirjeno zdravilo. Tei cvet Jb eUlni In neftoscRlJl lelc Eoper protin in reTHiotizeiii. «laltoHi diíhíc in Sutnic, pri boilljnjlh. tiri linleillnali t kriil In Iťdji, pri zob«-bnln, ti'iiranjî v nšenl)>> krťn, poiebno y no^ah, pri bo-lel