Raigofori z našimi narofiiiM Vprašanja in odgovori Soseda sta najela geometra, hočeta. novo mejo. M. A. Geometer (ne privatni, ne državni) Vas ne more prisiliti, da bi priznali mejo, kakor jo je on izmeril po naročilu sosedov; zato ai vsekakor lahko izgovorite rok za premislek. Ali niste morda že vnaprej podpisali izjavo, da boste priznali mejo, kakor jo bo geometer izmeril? Navadno namreč geometri to zahtevajo in prej niti ne zaCnejo z meritvami. — V kolikor ate na pritisk soseda obljubili moško delovno moč za postavljanje mejnikov, a tein še niste vnaprej priznali kot pravilno ono mejo, ki jo je imel geometer izmeriti, zlasti, ako ste rea izjavili, da boste mejo priznali, ako bo pravilna in pravična. — Meje tečejo navadno od mejnika do mejnika v ravni črti in ne v krivi črti; kaj drugega je, ako tvori mejo kak potok ali jarek ali kaj podobnega. Pravilnost in vrednost občinske mape. Ista. Soaeda pravita, da meje, kakor jih kaže občinska mapa, niao prave in da mapa ni pravilna. — Res je, da občinska mapa ni merodajna za pravilnost meja. Saj celo zemljiško-knjižna mapa ne služi za dokazovanje površine posameznih parcel, marveč samo za orientacijo o legi zemljišč. V pravdah se aicer mapo more uporabiti kot dokazilo, vendar ocenjuje sodišče njeno dokazno vrednost po svojem svobodnem preudarku. Možno je, da mapa že apočetka ni bila povsem pravilna in da so se razen tega v teku let meje posameznili zemljišč zaradi prlposeatvovanja, to je 30 letnega hasnovanja v gotovih mejah preložile. Napačne meritve od atrani posameznega geometra niso izključene. Zastaranje, odnosno priposcstvovanje lastninske pravice do gozda. A. M. Pri meritvi je geometer ugotovil, da je neka mala gozdna parcela, katcro so Vaši predniki in Vi hasnovali že od pamtiveka, po mapi soaedova laat. — Ako ste (vštevši prednike) kako parcelo 30 let izključno liasnovM javno, trez prošnje in brez sile v zavesti, da ste njena laatnica, ste laatninsko pravicc do nje pnpo8eatvovali. Priporočljivo je, da dosežete tudi vknjižbo Vaše lastninskc pravice v zemljiško knji- go, bodisi, da Vam doaedanji vknjiženi Ia3tnik zlepega izroči potrebno listino, bodisi da ga k temu prisilite a tožbo. Zastopanje po odvetniku nl predpisano, ko vrednost priposestvovane parcele ne presega 12.000 din. Potrebujete priče, da ste navedeno parcelo vsaj 30 let (vštevši Vaše prednike) izključno Vi hasnovali, odnosno izvrševali lastninska dejanja, in to javno, brez prošnje tn brez sile. Sodbo bo treba kolkovati s takso, ki je najmanj tako visoka kot takaa, ki je določend za prenos dotične parcele ob nasprotni storitvu Državne prenosne takse Vam potem ne bo treba več plačati, pač pa še 2% banovinsko. Sekanje v gozdu brez dovoljenja drž. gozdarja. Ista. V gozdu, ki je aicer vknjižen na ime aoseda, pa ate ga že najmanj 30 let hasnovali Vi, od« nosno Važi predniki, ste posekali vaa drevesa, kl so merila na panju najmanj 15 cm. Sosed, ki je očividno šele sedaj zvedel, da je po zemljiški knjigi on lastnik predmetne parcele, Vam je sekanje prepovedal in ker ga niste poslušali, stvar naznanil orožnikom kot tatvino. Orožniki Vas sicer niso prijavili zaradi tatvine, pač pa zaradi posekanja premladih dreves in sekanja brez dovoljenja državnega gozdarja. — Kakega kaznovanja od strani sodišča ae Vam ni bati, ker stvar sploh ne spada pred kazensko sodišče. Upravna oblast (okrajno načelstvo) bi Vaa kaznovalo, ako; bi brez dovolitve krčili gozd zaradi trajne izpremembe v drugo vrsto kulture, ali ako bl puskn šili gozd ali aekali v gozdu, proglašenem za za-< Casno ali stalno zaščitnega, brez dovolitve do go-^ lega. Sadno drevje ob meji. M. A. Na vprašanje, kaj naj določite glede sadnega drevja, ki raate ob meji, Vam ne moremo dati odgovora, ker niste nič podrobnejšega navedli. To najbrž veate, da laatnik zemljišča ni dolžan trpeti, da segajo korenine in veje sosedovih drevea v njegov zračnl prostor. V kolikor preko meje aegajočih vej ne poseka, mu pa pripade aadje, ki na tlstih vejah zraste. — V kolikor ate dali posekati en meter od meje vse doraščeno gozdno drevje, ste ravnsili prav, ker je a tem meja dobro vidna in ae preprečijo eventualni spori pri nadaljnjem sekanjitj grabljenju listja itd. Potovanje v Nemčijo zaradi zaposlitve. C. M. iz M. Za potovanje v Nemčijo potrebujete predvsem potni list. Zaprositi morate zanj pri predstojnlStvu mestne policije v Mariboru, prošnjo kolkovati z 10 din in utemeljiti; priložiti dve sliki; potrdilo, da ste zadostili vojaški dolžnosti (a.ko ete rezervnl častniik, potrebujete še posebnega dovoljenja); domovinakl list; potrdilo, da ste plačali vse eventualne davščine. Opozarjamo Vas, da se potno dovoljenje daje le v primerih res nujne potrebe in bi bilo priporočljivo, da vnaprej predstojnika vprašate, ali Varn bo ugodil. — Oglasite se v naši upravi, aklicujoč se na ta odgovor. Pogoji za službo policljskega stražnika. J. K. Jn F. M. Kandidat za policijskega stražnika mora izpolnjevati te-le pogoje: 1. da je državljan kraijevine; 2. da je dovršil 21. leto in še ni prekoračil 30. leta starosti; 3. da je telesno in duševno zdrav; 4. da je neoženjen ali vdovec brez otrok ali sodno ločen od žene brez otrok; 5. da je neomadeževanega vedenja v preteklosti; 6. da zna čitati, pisati tn računati, iri 7. da se pismeno zaveže, ostati v policijsiki izvršilni službi najananj tri leta in v primeru samovoljne oddaljitve iz službe plačati državni blagajni polovico vseh prejemkov, ki bi jih bil prejel v teku one dobe, ki je ne odsluži. Razen tega mora biti visok najmanj 164 cm in mora imeti odslužen rok v stalnem kadru v eni izmed glavnih vrst orožja vojske ali mornarice. Miruster za notranje zadeve sme poedine kandidate v posebnih, upoštevanja .vrednih primerih izjemoma oprostiti pogojev, navedenlh pod točkama 2. in 4. Ob enakih pogojih Jmajo prednost odsluženi podčastniki ali kandidati z večjo splošno naobrazbo ali osebe, ki razpolagajo v zvezi s svojlm prejšnjim poklicem s posebnim osebnim ali strokovnim znanjem. — Prošnjo lahko vložita vsak čas ter se bo držala iv ©videnci, dokler se kako mesto ne izprazni. Za službo v Sloveniji je prošnjo vložiti na bansko upravo v Ljubljani, ni pa verjetno, da bi v doglednem času tukaj službo dobili, ker je vloženih zelo mnogo prošenj. Preje boste utegnili dobiti službo, ako se s prošnjo obmete na bansko upravo v Zagrebu ali na upravo mesta Beograda. Star zaščiten dolg s prevzemom ne postane nov. S. J. Leta 1929 ste neki ženski posodili 1500 din, od katerih je 28. februarja 1936 vrnila 800 din, g-lede ostanka 700 din pa ste 1. marca 1936 napravili novo zadolžnico, ker je en porok umrl in sta poroštvo prevzela dolžničin sin in snaha. Po izidu zadnje uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov ata se 29. januarja 1937 ta sin in snaha zavezala plačati materin dolg nezmanjšan v štirih mesecih, pri čemer ste si Vi izgovorili pravico dolg sodnim potom izterjati, ako ne bi bil pravočasno plačan. .— Navedeni dolg je oetal star in zaščiten. Prevzemnika nista. dolžna plačati več kakor pa določa uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, ker se namreč predpisi te uredbe ne morejo s pogodbo izpreminjati v dolžnikovo škodo. Marali boste torej izstaviti novo zadolžnico, glavnico za polovlco znižatl, obresti smete zah.tevatl do 25. septembra 1936 le enoodstotne, odtlej naprej pa. triodstotne. Dolžnika sta dolžna plačati znizani dolg v 12 letnih obrokih, od katerih sta zapadla še'e prva dva, ne marete ju pa prej sodno izterjati, dokler niste zamenjali stare zadoižnice in dolžnikoma dali še posobni 15 dnevni plačilni rok. Dolžnik ni dolžan pla^ati rentnine. Isti. VaSa dolžnika sta se v zadolžriici zavezala plačati rentnino, sedaj je pa nočeta. plačatl, češ, da dolžnost plačila rentnine ne zadeva dolžndka. — Res mora rentni davek plačevati !tisti, ki dobiva od posojenega denarja obresti. Ako se dolžnik posebej obveže, plačati rentnino, ga sicer ta obveza veže, vendar pa ne v predmetriem prlmeru, ko sta dolžnika zaščitena in zaradi tega nista po uredbi dolžna ve<5 plačati nego polovico glavnice in znižane obresti. Stara hranilna vloga s prepisom na novo ime ne postane nova. Isti. Hranllnica odteguje rentnino. J. S. Hranilnica Vam (ker je pod zaščito) plačuje le 2% obresti in Vam razen tega odteguje rentnino. Vprašate, ali morate to trpeti 12 let. — Z znižanimi obrestmi se boste morali zadovoljiti za ves čas, kakor je določen v zadevni uredbi ministrstva (najbrž le šest let). Rentnmo mora plačati tisti, ki dobiva obresti; to ste Vi, ker ste denar naložili v hranilnico Vi. Zato se zoper odbitek rentnine ne boste mogli braniti. Hranilnica izplačiije le 100 dln mesečno. S. J. Pritožujete se, da Vam Hranilnica izplačuje le po 100 din mesečno, čenrav nujno potrebuiete večjo vsoto denarja in je Hranilnica dobila od PAB izplaCan »prvi del izplačanesra dolga«. — Ako je Hranilnici dovoljena zaščita, je ne boste mogli prisiliti, da Vam izplaža več, nesro določa njen oblastveno odobreni izi>!ači1ni načrt, čettrav je dobila od PAB kak denar. Naj Vam načrt pokažejo, da boste videli. ali- je za primer bolezni vlagatelja kaj ugodnejšega, določeno. Zavarovanje delavcevpri mlatilnici. J. Š. Vprašate, ali obstoja zakon, po katerem bi moral kmet imeti svoje delavce zavarovane pri kakem zavodu, zlasti delavce pri mlatilnici, in ali mora imeti zavarovane tudi lastne otroke, ako so le-ti zaposleni pri mlatilnici. — Ni bila Vaša dolžnost, zavarovati posamezne delavce, zapoelene pri mlatilnici, marve<5 ste morali plačevati od mlatilnice poseben pavšalni davek Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev, in to neglede na to, ali so bili pri mlatilnici zaposleni tujl ljudje, ali pa le Vaši otroci. Ooozarjamo Vas, da je počenši s 1. januarjem 1937 plačevanje prispevkov za mlatilnici prevzela naša banska uprava.