Stv. 22._ V Mariboru 29. majnika 1873. Tečaj VII.
SLOVENSKI
GOSPODAH.
List ljudstvu, v poduk. Izhaja vsak četrtek.
Mst relja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto S ¡rld., za pol leta 1 (fltl. «0 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu. — Usta-uoiniki in deležniki tisliovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Sad liberalizma.
Žalostno je, da slovensko ljudstvo na Sta-jarskem in morebiti tudi po drugih krajih v obče še vse premalo pozna prave uzroke nadlog, ki ga stiskajo in ga bodo še hujše, če se skoro na bolje ne obrne. Ko bi ljudstvo vedlo, da izvirajo vse slabe postave in naredbe od nemško - liberalne stranke, kterej je Schmerling po umetnih volilnih redih za razne zastope pot pripravil, Beust pa popolno oblast v roko dal, — ko bi ljudstvo to vedlo in prijatelje od svojih nasprotnikov ločiti znalo, bi ne bi nikdar Seidlnov in Brandstatterjev in drugih liberalcev kot zastopnike si volilo. — Naj pojasnimo denes sad liberalizma z vojaško postavo, ki ljudem prav do živega sega. Nič ni proti temu reči, da po novi postavi dolžnost vojaštva vsacega brez razločka zadeva, kdorkoli je sposoben za to. Ker je pa razen vojaškega še drugih stanov potreba, daje tudi vojaška postava olajšave tistim, ki so se za kaj druga namenili. Tako dopušča §. 21. dijakom višje gimnazije ali realke, da zamorejo po enoletni vojaški službi v reservo stopiti in svoje študije kot juristi, medicinarji itd. nadaljevati. V ta namen si smejo izbrati kraj in celo čas enoletne službe, namreč do 25. leta svoje starosti. Tako jim je mogoče svoje študije dovršiti in stopiti v stan, do kterega imajo veselje.
Zastran onih, ki hočejo apotekarji in zdravniki postati, dovoljuje postava v §. 23 in 24, da kot prostovoljci enoletno vojaško službo tako do-stoje, kakor se strinja z njih posebnim poklicem. »Slednjič predpisujejo §§. 26—29, da se naj uradnikom, profesorjem in učiteljem vojaška služba tako uravna, da jih kaj posebno ne moti pri zvrševauju posebnih, stanovskih dolžnosti. Očitno je toraj, da prizanaša postava, kolikor le mogoče, raznim stanovom, ter jim noče kratiti potrebnih
Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — liokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo.— Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
duševnih moči, brez kterih nijeden stan obstati ne more.
Le zastran duhovskega stanu se noče to pripoznati, česar je največ liberalno mrzenje krivo. §. 25 govori o kandidatih duhovskega stanú tako-le: „Kandidatom duhovskega stanú se dá, ako so bili med vojake vzeti, na njih prošnjo odpust, da zamorejo bogoslovske študije nadaljevati. Ko prejmó duhovsko posvečenje . . . se vpišejo med vojaško duhovščino in se smejo ob času vojske v službo vojaških duhovnov . . . poklicati". — Besede tega §. niso celó jasne; kajti umeje se §. lehko tako, da velja za tiste, ki so že kot gimnazijski dijaki v vojake vzeti bili in potem bogoslovci postali, kakor tudi za one, ki so še le kot bogoslovci k vojakom odbrani bili. Prvi pomen se priporoča posebno gledé na tó, da postava raznim drugim stanovom spobnih ljudi noče jemati, marveč jim daje olajšavo na vse strani, da stopijo v zaželjeni stan. Tudi v besedah: „da zamorejo bogoslovske študije nadaljevati", ni po naših mislih rečeno, da govori § le o tistih, ki so že bogoslovci, marveč se dajo tudi tako tolmačiti: Onim, ki so bili med vojake vzeti, kateri pa hočejo v bogoslovje stopiti, se da odpust, da zamorejo bogoslovske študije, za ktere so se odločili, nadaljevati, kakor smejo dijaki, ki se odločijo za pravoslovje, medicino itd. nadaljevati pravoslovne, medinske študije itd. Osmošolec, ki je bil med vojake vzet, postane enoleten prostovoljec, in še dostikrat sam ne vé, kteri poklic si bo izvolil; in vendar mu postava daje vso olajšavo, naj se že posveti kte-rim koli stanovskim študijam. Zakaj bi isto ne veljalo tudi za one, ki si izvolijo duhovski stan? Mar dušni pastir menj koristi človeškej družbi kakor vojak, bodi si tudi general? Kakor pravimo, postava bi se brez vse sile tako tolmačiti dala; — a vendar se tolmači v drugem pomenu, nam-
reč tako, da velja § edino le za tiste, ki se kot bogoslovci v vojake vzamejo, ne pa za tiste, ki so v gimnaziji k vojakom vzeti bili. Vse prošnje do vlade, tndi zastran bogoslovcev veljati pustiti, kar postava vsem drugim dovoljuje, bile so dozdaj zastonj!
Kdo zamore tedaj dan denešnji v duhovski stan stopiti? 1. Le taki, ki še le po dovršeni gimnaziji 19. leto dopolnijo, ker še le potem nastopi za nje dolžnost za asentiranje iti. Kandidati bogoslovja so pa malo da ne vsi sinovi kmečkih staršev, ki pridejo dosti kesneje v gimnazijo, kajti ne gre šolanje na kmetih tako urno naprej kot v mestih, starši pa tudi ne dajejo navadno fantov poprej v mesto, dokler ni neobhodno potreba. Postava se toraj kmetskim staršem in sinovom na kvar preostro tolmači.
2. Zamorejo v duhovski stan le mladenči stopiti, ki so zarad telesnih pomanjkljivosti pri vojaškem odbiranju ovrženi bili. Duhovska služba je pa na kmetih posebno tako težavna, da le krepki in zdravi možje obilne težave premagajo, nikakor pa ne slabotni.
Doživeli bomo toraj v kratkem času, da ne bodo le kaplanije, marveč tudi mnoge, posebno gorate, težavne fare — prazne, in to samo zato, ker si novošegni liberalizem ne more misliti, da je dušnega pastirja, namestnika Božjega, tisočem faranov bolj, stokrat bolj treba, kot vojaškemu polku enega človeka, ki puško nosi in ob zidanih voglih na straži stoji. Kaj bode z ubogim ljudstvom, če dovoljne duhovske pomoči več nima? Propalo bode duševno tako, da v mnogih krajih, kder skoro edini dušni pastir ljudi v redu drži, več obstati ne bo. Mlado in staro zapade nevednosti, a nevednost je mati vseh pregreh! Kako tej nesreči v okom priti in rešiti toliko blagih mladenčev, ktere navdaja sveta želja, duhovniki postati, prihraniti staršem veliko žalost zarad tega, ker jim na starost najslajše želje po vodi splavajo? Pomagati zamoremo le, ako zdaj, ko pridejo volitve v državni zbor, prave može volimo. Pravi možje pa niso liberalci; kajti tem, naj se tudi hrustajo, da so narodnjaki", je za kat. cerkev in za duhovski stan ravno toliko, kot nemškim liberalcem in vsem onim, kateri vojaško postavo katoliški eerkvi na kvar tako ostro tolmačijo.
Treba toraj voliti može, ki bodo s konservativno pravno stranko složno delali, kakor sploh v Avstriji boljše ne bo, dokler pravna stranka ne zmaga in do vladanja ne pride.
Take može vam bomo o pravem času na-svetovali; do tačas pa vse to in kar vam še povedali bomo, dobro premislite in ne verujte nikomur, ki vas hujska in moti.
V zadevi tiskovnega društva.
Pri poslednjem občnem zboru tiskovnega društva se je spremenil §. 4 pravil.
Dosihmal je namreč imelo tisk. društvo trojno vrsto družbenikov: ustanovnike, deležnike in podpornike. Ustanovniki so bili tisti, ki so izrekli voljo, društvu 50 gold. posoditi, ako bi se v kako denarstveno, za kerščansko omiko važno podvzetje društvo spustilo, n. pr. si oskrbelo lastno tiskarnico po izgledu tisk. društva Sekov-ske škofije. Oglasilo se je 42 ustanovnikov; s tem malim številom pa se ni dalo kaj opraviti, in tudi ni upanja, kakor reci stoje, na ktero enako podvzetje. Zato se je sklenilo, da vrsta ustanovnikov odpade. — Vplačane ustanovnineje dosihmal, 920 fl.; — med temi je 650 fl. popolnoma darovane, — 270 fl. pa le posojene usta-novnine in sicer je 6 ustanovnikov, s kterimi se bode novi odbor še le dogovoriti moral, ali hočejo, da se jim denar nazaj pošlje, ali pa so zadovoljni (in to bi bilo za društvo bolje), da zanaprej po primeri manj letnine plačujejo, ali pa skozi 10 let celo nijene letnine ne plačajo.
V drugo vrsto spadajo podporniki, ki so na leto 50 kr. plačevali v ta namen, da so dobivali društveni list bolj po ceni vrh tega še pa knjižice, ki jih je društvo izdajalo. Prvo pravico jim je moral odbor že o preteklem novem letu vzeti, ko se je list za pol pole povekšal. Pa tudi izdavanje knjižic se ni posebno hasovito pokazalo in sicer iz dveh razlago v. Slovenci imamo neprecenljivo družbo sv. Mohorja, ki (menda razun politike) itak rada sprejema dobre spise in jih v ogromnem številu med ljudstvo spravlja. Koliko veča korist pa bi n. pr. za Slovence bila, ako bi se bila „mala apologetika" ki se je ravno kar razposlala, po družbi sv. Mohorja v 20.000 iz tisih med ljudi spravila , kakor da jo je društvo le v 1200 iztisih izdalo. Drugič si pa prosti ljudje ne morejo tolmačiti, kako je to, da pri družbi sv. Mohorja za 1 fl. po 5 ali celo 6 knjig na leto dobijo, — tiskovno društvo pa za 50 kr. komaj eno knjig6 izda. Ta pomislik se nam je od mnogih strani poročal, in je tudi ročno po prvem letu blizo tretjina podpornikov odpadla, ker so premalo dobili, kakor so rekli. Zato se je sklenilo, vrsto podpornikov popustiti. Ker je pa nekoliko podpornikov za 3. društveno leto, ki smo ga z aprilom začeli, že plačalo, bo moral novi odbor skleniti ali se jim podpornina nazaj pošlje, ali se jim pa „Gospodar" nekoliko časa pošilja; morebiti jim dopade, in si ga za stalno naroče oni, ki ga še nimajo.
Sklenilo se je toraj, ohraniti le edino tretjo vrsto, namreč deležnike, kteri plačujejo po 5 fl. na leto, tak(3, da dobivajo „Gospodarja" brez posebne naročnine, ki znaša na leto 3 fl., — 2 fl. pa ostaneta „Gospodarju" na pomoč, da zamore v prid bolj ubogim, pa ukaželjenim rojakom po
tak6 nizki ceni izhajati, kar bi sicer ne bilo mogoče. — Iz letnega računa, ki ga bodemo v kratkem priobčili, bodo družbeniki izvedli, da stane „Gospodar" na leto blizo 4000 fl. Ker sedaj še le okoli 1100 naročnikov šteje, daje naročnina na leto 3300 fl. Iz tega je pa razvidno, da zamore le takrat po tako nizki ceni izhajati, ako mu naj manji kakih 300 društvenih deležnikov na pomoč pride; kajti v tem slučaji znaša njih podpora 600 fl. in stroški so plačani.
Z ozirom na rečeno tedaj prav srčno prosimo naj poprej vse dosedanje deležnike, da nam zvesti ostanejo, —potem pa tudi druge premožnejše rojake duhovnega in svetovnega stanu, da tiskovnemu društvu pristopijo in tak6 listu na pomoč pridejo, ki je našemu ubogemu ljudstvu toliko potreben! Več kakor bo imel list denarne podpore, več in boljše hrane bo zamogel dragim rojakom donašati. Naša želja na to meri, list sčasoma do tje spraviti, da bi nam vsako leto kakih par stotakov v poljubno porabo ostalo, v to namreč, da bi ob času posebne sile n. pr. kakih volitev, zamogli krajše in manjše spise v več tisočih iztisov natisniti, in jih med ljudstvo razdeliti, zlasti po krajih, kjer se naj bolj nujna potreba poduka kaže.
Na noge toraj, dragi rojaki! vi, kterim so mar načela pravne Avstrijske stranke; ob-stopite žrtvenik zapuščene domovine, eni z denarjem, drugi s poresom! Z nami bo Bog, kajti na našem praporji stoji ime Božjega Sina, Jezusa Kristusa! Mi ne ponujamo Slovencem mrzlega kamna paganske narodnosti, ampak nebeški kruh krščanske omike in krščanske svobode. Kdor na to bandero prisega, naj stopi na našo stran! —
V imenu odbora tisk. društva.
Volilni shod v Celji.
V nedeljo 25. t. m. je bil v Celji na poklic g. dra. Vošnjaka volilni shod, kterega se je — kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, — udeležilo kakih 40 oseb. Od duhovnikov bila sta le dva : preč. kanonik in dekan A. Žuža in župnik dr. J. Lipold. G. kanonik Žuža je proti dru. Vo-šnjaku in dru. Zamiku stališče pravne stranke dobro in pogumno branil. Prav britke so pa morali slišati liberalni Mladoslovenci od vrlega posestnika in župana, g. Jan. Vi voda, i z Doliča, ki je našteval pogubne naprave in postave, po kterih liberalizem ubogo ljudstvo muči in zatira. Nazoči pametni kmetje so Vivodu pritrjevali.
Sklepi pristranskega shoda merijo na to, da se v smislu slovenskih liberalcev dela za liberalne kandidate. Zatorej se je za celjski okraj ponudil dr. Vošnjak, za ptujski pa, če bi g. Herman kandidature ne prevzel, kako muhasto! dr. Ploj, kateri je pa brez dvoma udeležil se shoda
v Ptuji, ki je enoglasno g. Hermana za kandidata že postavil. — Za mesta in trge v celjskem volilnem okraju se je postavil dr. Prus, kteri je na glasu, da je mož zmernih načel.
Naj temu še pristavimo, da iz vse zgornje savinske doline ni bilo ne enega zastopnika, da iz Maribora ni vabljen bil ne eden mož od pravne stranke, da sta pa dva nazoča odločno nasprotovala liberalnim besedam dra. Vošnjaka in Zarnika. In pri takem stanju stvari drzne se „Narod" poročati, da se je sklenilo: 1. da se zbor popolnem vjema s slovenskim centralnim odborom v Ljubljani; 2. da štajarski Slovenci ostanejo pri narodnem programu in se... ne morejo poprijeti programa tako zvane „Rechtspartei." Kdo so ovi „štajarski Slovenci", ktere ima centralni odbor v Ljubljani na vajetih? Razen liberalnih Mladoslovencev in onih , katere ti ljudje slepijo, ni h čer drug na vsem štajar-skem Slovenskem!
Gospodarske stvari.
O vinstvu,
ali kako se vino v kleti oskrbuje.
(Spisal Franjo Jančar.)
(Konec.)
Kaj je s starim sumljivim vinom storiti ?
Kader se nam v kterem sodu staro vino ne dopade, bodi si po barvi ali okusu, je prvo: vino pretočiti. Večkrat utegne sod kriv biti, da se vino skazi, ker ni bil zadosti snažen ali sicer za vino ne prikladen. Ako pretakanje ne zadostuje, se naj kakih 3 de 6 škafov odtoči, in toliko mošta ali novega vina vanj vlije; po tem mora staro vino vnovič delati in vreti; tako se vse vino predrugači, postane prav sladko in prijetno, ne bo sicer čisto, pa tudi gosto ne. Ko je novo vino dodelalo, tudi poprejšna sladkost mine; po tem se sopet sod pretoči, dokler popolnoma čist ni. Ce bi se pa pri vsem tem še ne udalo, se naj vino v dva manjša soda pretoči in za domačo rabo obrne. Nikakor pa ne gre s takim vinom drugo dolivati.
Kako se s sladinom ravna ?
Sladin se ravno tako oskrbljuje, kakor mošt in vino, samo da se mora bolj pazljivo z njim delati, ker je veliko veče vrednosti; zato se tudi z najboljšo vinsko kapljico doliva, če niso polne steklenice od tretjega koša pripravljene, ali kar je še boljše, s sladinom napolnjene, in bi se s tim dolival. Inače se zamore s snažnim kremenom ali kišlekom sod napolnjevati, ako ni nobene tekočine, ki bi za sladin sposobna bila. Ko se je že sladin popolnoma zgodnjal, ga je dobro v manjši sod pretočiti, in kar preostaje, steklenice
napolniti; tako bo zadost doliva, pa tudi o kaki potrebi polna steklenica sladina pri rokah.
Kedaj je najbolje vino prodati ?
Kdor mošt v kadi proda, najbolje stori. Saj smo se zadosti prepričali, koliko da je z vinom dela! Vsega tega se vlastnik znebi, če zamore mošt v kadi prodati; skupljeni denar lahko na obresti obrne, ki mu gotovo zdatno odškodujejo tisto ceno, ktera bi ga doletela, ko bi stareje vino drajše prodal. V resnici bi se moralo 10 veder vina vsako leto najmanj za 15 do 20 gld. drajše prodavati, če bi vlastnik hotel popolnoma odško-van biti za vse skrbi, trpljenje, delo in škodo, ki ga skoz eno — kaj še le skozi več let zadevajo! Po takem bi moral vlastnik, ki več let staro vino v pivnici oskrbljuje, blizo tako prodavati: mošt v kadi za 60 gold. 10 veder; drugo leto: 80 gold. 10 veder; tretje leto: 100 gld. 10 veder itd.; kar vendar nikakor ne kaže našim vinorejcem, ker ni dostojnega oskrbovanja, niti nimajo zadosti prostora za vino od več let v svojih pivnicah.
Je li bolje vino s sodi ali brez sodov prodati?
Vsekako je bolje vino brez sodov prodati, nego s sodi vred, ker je hrastov les vedno drajši, torej tndi sodi, kupec pa malo ali nič dražje vina ne plača, ali ga s sodi ali brez sodov dobi in si mora svoje sode pripeljati, samo da so cimenti-rani. Ako bi kupec z necimentiranimi sodi prišel po vino, so sodi vselej preveliki, in vesel bodi, ako pri 100 vedrih vina le 5 veder zgubiš, ker nisi poprej kupca opomnil, s kakošnimi sodi da ima po vino priti. Ali pa kupcu naznani, iz kte-rih sodov da želiš vino prodati, koliko ga je, in kakošno; le to in toliko mu ga prodaš, in ne kapljice več; naj že ima in pride s kakošnimi koli sodi; pa je besede konec.
Tako tudi mi sklepamo razpravljanje o vin-stvu ali kako se vino v kleti oskrbljuje. Bog daj mnogim v korist!
0 govedarstvu.
(Poduk v ljutomerski kmetijski šoli.)
So tudi krave, katere zato težko rodé, ker je sad v njih slučajno nepravilno obrnjen. Uzrok težavnega poroda v tem slučaji je da se sadova dlaka upira proti izlazu, ker je narobe obernjena. In ker se dlaka zavihuje, se porod bolj silno godi; zarad tega pa se razdraži, oteče ter skrči rodilni prehod. Ako je kaj tacega v tvojem hlevu, urno pokliči pripravnega porodničarja in lehko ti obrne tele v medenšci (maternici; mrenici ? Vred.) ter reši kravo in tele. Ako pa pravilno leži sad, le nikar si ne zavihuj rokavov in ne maži si rok za to, da bi hotel pomagati naravi, kakor mnogi delajo ter navezujó tele, da bi ga sé silo iztirali (!) 5e tudi krava počasi rodi vendar je bolje, nego
da bi kdo brzdal po rodilih, kar uzročujč, da oteče sliznica ter se skrči izlaz.
Ko je že tele popolnoma zvunaj , potem se krava navadno kmalu otrebi. Ako pa posteljica pravilno neče od krave, dajajjej vsaki dan 3krat po poliči žlema lanenega semena. Ta pripomoček se da pa tako-le pripraviti. Knliaj 5 mi-nut 3/i pinta lanenega semena v 10 bokalih vode. Ako bi to ne pomagalo v nekoliko dneh, daj kravi 2 do 3 lote precejenega čaja iz jatnovih listov (sadebaumblaetter),*) katere si kuhal 1 minuto v poliču vode. Najbolje storiš, ako tudi v tem slučaji pokličeš umnega živ. zdravnika. Popkovine ne prerezavaj, ampak pretrgaj jo, da ne kervavi.
Ko krava obliže tele, loči ga od matere v tak prostor, da se lehko gledata, da ne žalujeta preveč drug po drugem. Ta prostor pa dobro nastiljaj se slamo in naj je tako zadelan (ograjen), da se kje ne more udeti in da mu je nemogoče črez skakati. Za tele naj bo, dosti prostora, da more svobodno skakati po njem. Nikar ne navezuj teleta prvo leto! Zelo napačno pa ravnajo gospodarji, katerim ni mar, da bi tele bilo na suhem, ampak kakor jetnik mora biti priklenjeno že prvi den, da res revče, ki je bilo v plodnici 407-2 tedna, le enkrat ne more svobodno poskočiti, da bi se mu raztegoval život ter pospeševala %rast. Vrh tega pa še leto in dan zastonj vzdiguje otekle nožice iz gnojnice, ki mu razjeda mehke par-kljice itd.! Tele naj je tudi na 17 do 18 R toplem prostoru, 15 stopinj gorkote bilo bi prehladno, kajti pred porodom mu je bilo 30 stopinj normalne živalske topline in sedaj je še jako občutljivo. Prepih ne sme nikdar biti po teletu. Naj bi toraj vsak gospodar imel v hlevu termometer ali gorkomer, da bi znal, koliko topline je v njem. Ta pripravica pač le malo stane. Hlev naj je osnažen pajčevine itd. in prezračiti ga treba vsak dan od ene strani. Tele naj ne skače med drugo živino po hlevu, da ga ne poškoduje!
Nakateri sicer slavni gospodarstveni pisatelji trd6, da je dobro, ako je tele vedno pri materi, da jo sesa kedar hoče; toda tega ne bodem nikoli odobraval, kajti na ta način prehudo izdelava tele kravo z buhanjem. Tele naj je tedaj na svojem kraji in vadimo ga že prve dni piti iz posode. Tele lehko oslepariš s tem, da mu deneš v mleko prst in tako se precej navadi piti misle, da je perst zizek.
Dopisi.
V Ljubljani, 26. maja. „Slovenec je prost, kakor tič". To se je pokazalo te dni, ko je društvo „Sokol" sklenilo izlet v Laverco, in ker je bil ta dopuščen le pod jako omejenimi pogoji, prosilo je dovoljenja, iti na Janjče in v Velče.
*) Izvolite g. pisatelj to po domače povedati.
Vredn.
Toda naš Auersperg in njegovi podložni okrajni glavarji vidijo v tem telovadnem, nepolitičnem društvu Avstriji jako nevarno reč, toraj mu ne dovolijo nedolžnega veselja, da bi se sprehajalo in radovalo pod milim nebom, med prijaznim mu ljudstvom. Kar ni nihče pričakoval, kar se vsakemu neverjetno zdi, ki misli, da je v Avstriji svoboda več ko fraza, to se je zgodilo: Litijski glavar Schonwetterje — se vé da po povelji predsednika Auersperga — prepovedal tudi ta izlet, češ, da je javnemu miru nevaren. „Sokol" toraj ne sme iti iz mesta, ne sme radovati se v okolici, ktera ga povsod, kamor pride, navdušeno sprejema, in vendar le vlada v Avstriji svoboda.
Ker je bil izlet „Sokolu" prepovedan, zbralo se je včeraj v Velčah lepo število veselih narodnjakov in pokazalo se je, s kako navdušenostjo sprejema prosto ljudstvo na kmetih meščane narodnjake. Vse je bilo veselo, vse v naj lepšem redu, kmečki prebivalci so se radovali z narodnimi meščani, kteri umejo z ljudstvom občevati in ne pridejo, kakor nemškutarji, z gosposkimi palicami in ne podé radovednih kmetov z grdimi besedami od sebe.
Posameznim Ljubljančanom toraj vlada ni mogla zabraniti izleta v Velče, pa kaj je storila? Ko se pripelje vlak v postajo Zaloško, stopi iz voza petero žaudarjev, kteri pričo vsih nataknejo na puške bodala in potem nabijejo puške; vodja celó izstreli zastarani svoj patron in potem potisne novega v cev ter poskusi, če se bo puška sprožila. Tako je družba ljubljanska šla v Velče s žan-darji za petami, in ko se je na odločenem kraju po vrtu in gozdu razprostrla, da bi se radovala, kakor jej ljubo, sprehajali so se žandarji med mirno pri mizah sedečimi Ljubljančani, med kte-rimi je bilo nad polovico ženstva! Ali ni to kakor v deželi, ktero je sovražnik ravnokar z orožja silo vzel in si jo prisvojil? Vendar društva to ni motilo, vse se je radovalo do večera.
S tem si vlada pri našem ljudstvu pač ne more simpatije pridobiti! Bolje, kakor na ta način, bi za nas ne mogla agitovati. Kaj so žandarji poročali, vrnivši se v Ljubljano, to nam ni znano, menda so šli muh lovit. —
Kar je pisal „Slov. Gospodar" zadnjič o „Narodu", prav za prav o tistih osebah, ki „Nar." uredujejo, zdelo se je nam skozi in skozi resnično. Vsak pameten človek se je že naveličal vednega hujskanja na konservativno stranko; tudi „centralni volilni odbor", v kterem sedé omenjeni rogovileži, je na Kranjskem že ob vso veljavo. Povem Vam za gotovo, da se mnogo delničarjev „narodne tiskarne" nikakor ne ujema s tem, kar sedanje uredništvo na svojo roko počenja. Pride občni zbor, bo tudi večina delničarjev svojo misel brezozirno odkrila.
Iz Ptuja. 23. t. m. (Zastran dobrotnih naprav v pomisli k.) Naša javna bolnišnica je precej zadolžena. Da se dolg poplača, se mora
znesek za postrežbo od 49 na 60 kr. za dan povišati, za kar se je prošnja pri gosposki vložila.
Stajarska hranilnica je pred nekaj leti za ustanovljenje boluišnic deželi odločila 300.000 gl. Ena bi se naj na Dolenjem napravila, in po naših mislih bil bi ravno Ptuj prav ugoden kraj zato, in gotovo bi deželni odbor pripomagal, da se tukaj hiša za bolehne (Siechenhaus) napravi, ako se le primerno poslopje najde.
Ker hočejo Ptujčani novo bolnišnica staviti, bi se lehko njej tudi hiša za bolehne ali onemogle pristavila. Kolikor vemo,v ste tudi v Gradcu obe dobrotni napravi združeni. Če Ptujčani to sklenejo, utegne deželni odbor prevzeti stroške, katere bi hiša za bolehne stala.
Po naših mislih bi tako imenovana, in zdaj neporabljena „Dominikanska kosarna': celó primerno poslopje za to bila, ker je blizo tudi vrt „zur neuen Welt." Za kosamo bi se dalo pogoditi z državno blagajnico, bodi si, da jo mestu prodá al j pa v najem da. V vsakem slučaju bi stvar ceneja bila kakor pa poslopje iz nova postavljeno. —
V Rogatcu. 27. t. m. (O k r a j n a hranilnic a.) Tukaj se snuje okr. hranilnica in se je prošnja za njo že vložila. Hranilnice so, kakor skušnje povsod kažejo, le kraju na korist, v kterem se ustanovijo. Večji del dobička dobiva iz ljudskega denarja le dotična srenja, katera ima hranilnico. Veliko bolj bi sodile z al o žn i ce, katere denar na osebni kredit dajejo, potrebnemu hitro in brez stroškov pomagajo. Založnice bi se pa naj po naših mislih za posamezne fare napravile, ne pa za cele okraje. Tako je tudi na Češkem. Želeti je, da bi nas „Gospodar" v tej reči natanko podučil.
Opomba vredništva. Tiskani poduk ostane mrtva črka; treba stvar dejansko ljudem pokazati. Po naših mislih bi se namen najprej dosegel, ko bi n. pr. domoljubi, kateri imajo lastnosti in — krepke volje za to, v Ljutomer šli gledat, kako da se ta posel vrši. Od ene založnice naj gre navod za drugo, tretjo itd. pa bo.
Iz Kamenščaka pri Ljutomeru. Kmetiškim volilcem v okrajni zastop kličem jaz, prosti slovenski kmet: pozor! Ne verjemite hinavskim nemškutarjem v varošu! Vesteli, kakošni so ti ljudje? Največi nasprotuiki in sovražniki slovenskega kmeta so. Oni nas psujejo, kedar le morejo; imenujejo nas „dumme bindiše", naš jezik se jim gnjusi. Ako bi oni gospodstvo v rokah imeli, pisarili bi vedno le v nemščini, in delali bi z nami le nemško politiko, a gospodarili bi z našimi pe-nezi tako, da se Bogu usmili. O tem smo se bili že davno prepričali. Svetujem Vam toraj tole: Volite izmed sebe poštene slovenske kmete; oni najbolj vedó, kako žmetno si krajcarje služimo, in bodo tudi vedli varčno ž njimi gospodariti. Nemškutarjev, bodisi gosposkih ali kmetiških nikar ne volite ti so in ostanejo naši nasprotniki,
kateri v okr. zastop ravno tako sodijo kot mačka k špehu. Ne udajmo se!	J. Bunderl.
Iz Kalobja. (Samovoljno uradovanje našega obč. predstojnika.) H koncu lanskega leta smo bili poklicani račun za pretečeno leto 1872 predgledati, ob enem pa tudi proračun za letošnje leto 1873 postaviti. Privolilo se je 10% občinske priklade pobirati. Ker pa obč. predstojnik nobenega pisarja nima, če ravno ga plačujemo, sam pa komaj svoje ime začečkati zna, ni nihče o ti seji zapisnika pisal, obč. predstojnik je le polo papirja pred nas položil, da bi sejo in privoljenje 10°/0 obč. priklade na tretji strani podpisali, češ da bo on potem zapisnik že po naši želji uredil in dačnemu uradu v Celji predložil. Zanašaje se na to smo podpisali; — ali čujte, prevarili smo se! Naenkrat smo zdaj zvedli, da moramo 15°/0 občinske priklade plačevati! Obč. predstojnik je po tem takem z našimi podpisi na predloženo belo polo pisati dal kar je hotel. — Vprašam Vas torej, g. obč. predstojnik, kako razumete §. 29 občinskega reda, ki pravi: „Občinski odborniki so za sklepati, in obč. predstojnik mora sklepe zvrševati." Kako pa Vi naše sklepe zvršujete? ne ravnateli zoper postavo?
Ker pa že poteče zadnje leto njegovega ura-dovanja, bodimo pri prihodnjih volitvah v obč. zastop in posebno pri volitvi predstojnika bolj premišljeni, — s takim svojeglavcem pa le proč!
Eden odbornikov.
Za poduk in kratek čas.
Nov program v verskem oziru.
Liberalec: No sosed Živko, ali si bral sijajne članke „državnopravna premišljevanja" v „Narodu" in posebno še poslednji IX. članek, ki govori o novem programu v verskem oziru?
Z i v k o : Tega nisem bral, ker sploh ne utegnem vsak dan no vin čitati. V glavo mi pa tudi ne gre, kdo da je poslal novošegnih apos-teljnov, ki hočejo po no vin ah narode k drugej veri spreobrnoti. Sicer sem pa res radoveden, kaj da „Narodov" modrijan v tej zadevi uči.
Liberalec: Nikar ne sodi poprej in burk ne uganjaj, ampak poslušaj, kar ta kakor pravi mož, ki spada k „stranki pravičnosti", piše. On pravi: „V verskem oziru se moramo popolnem izogibati enostranostim in si prisvajati nauke novejšega napredovanja človeštva". Novejši napredek človeštva! to je uzor razumnikom, pravi program v verskem oziru, jedro pravičnosti !
Živko: „In pa ključ nebeški" — si menda še hotel pristaviti? Po tem prekrasnem programu bo torej odslej prava pot v srečno večnost, da ljudje delajo po najnovejšem napredku človeštva?
Liberalec: Da, le to in druga nič!
Živko: Sembrano, to bo pa lušno; bojim se le, da pridejo ljudje, zasledovaje ta napredek, meni in tebi, dragi mi sosed, preblizo do grla, ter nama sapo zapro. V najnovejšem času se kaže napredek — prav za prav rakova pot — v tem, da ljudje za Božje in cerkvene zapovedi več ne marajo. Napredek je, nič več v cerkev k Božji službi, k spovedi in k sv. obhajilu hoditi, ob postih meso jesti, ob nedeljah in praznikih med Božjo službo delati, po poldne pa in tudi še v pondeljek praznovati, vedno večje plačilo tirjati, in Če obrtnik tega ne dovoli, spreti se in delo ustaviti. Napredek je, da ne sme v šoli šiba več peti, da smejo učitelji zadovoljni biti, če jih gospodi pobje iz šol ne pahajo. Napredek je, da človek le zato živi, da si prav mnogo prisluži ali prislepari, kar pa pridobi, brž ko mogoče, zapravi. Napredek je, da razbrzdancev, nesramnežev nih-čer straliovati ne sme, sicer gredo k sodniji tožit zarad „žaljene časti". Napredek je, v javnosti Boga, sv. cerkev in duhovnike psovati, lagati in obrekovati.
Liberalec: Sej pravim, ti si enostranec; predalječ segaš ter omenjaš reči, ki niso napredek.
Živko: Zakaj pa ne? V tem ravno je razloček med „najnovejšim napredkom človeštva" in med starimi časi, da zdaj nič več veljati ne sme, kar je veljalo nekdaj. Ce se Boga in njegove sv. cerkve ni več držati, če so to „enostranosti", kterih se je treba „popolnem izogibati", potem imam jaz prav, in ti me overati ne smeš v tem, kar si po svoji pameti in po svojih željah kot napredek mislim, ker tudi druge tako delati vidim in nam ti druge v novejšem napredku posnemati velevaš.
Liberalec: Ali vse to se mora po pameti goditi, kakor se razumnemu človeku spodobi.
Živko: Dragi moj, pamet je draga kot žamet, in človeku se mora prava pamet še le vcepiti, in to od mladih nog. Vpraša se le, kako ? Jaz in vsi pravoverniki pravimo, da le po k r š a n-s k ej o d r e j i; ti pa nočeš o krščanstvu in kat. cerkvi nič vedeti — to so tebi „enostranosti", kterih se je treba popolnem otresti in sprejeti tvoj program. Po tvojih mislih je zadosti, da se mladež v drugih rečeh uri, blizo tako, kakor se je odgojevala grška in rimsko-latinska mladež pred Kristom, le da zdaj že tudi parobrode, telegraf in strelni prah poznamo ter na vrh še — ustav imamo. — Mene pa skušnja uči, da je toliko večji tepec, ki se je vsega druzega učil, le Boga spoznati in po njegovih svetih zapovedih živeti ne. Po tvojih nagledih, dragi mi sosed Vanek, zatajuje se zgodovina 18tih stoletij kršan-stva ter kobicamo nazaj na stališče paganskega človeštva pred Kristom. To pa je mračnjaštvo, nazadnjaštvo, starokopitarstvo, čemur ti kot liberalen in naprednjašk človek vendar pomagati neČeš? —
Liberalec: S teboj ni nič; ti si in ostaneš enostransk in črtnik umnega napredka.
Z i v k o : Jaz se držim pravega napredka v verskem oziru in poznam le eden program in ta je: Vse verovati in kolikor le z Božjo pomočjo mogoče, vse storiti, kar nas sv. kat. cerkev uči. Pri tem se moja vest najbolj počuti, in mi je srce veselo sredi vseli nadlog v življenju, in vidim tudi, da so najboljši, najpoštenejši in — najmanje sebični ljudje in tudi — narodnjaki, kteri se ovega 18stoIetnega, katolškega programa držijo.
Liberalec: Mene vročina spreletava; z Bogom, s teboj ni govoriti! —
Živko: Sej le s teboj ne; z Bogom!
Slovesen sprejem slov. učiteljev v Ptuju 15. maja 1873.
Ta dan slavili so ob majevem izletu slov. učitelji spodnjega Stajarskega obletnico novih šolskih postav. Ko so korakali v mesto, „so pobirali cvetlice in šopke, kateri so padali iz oken od krasnih Ptujčank ko toča o hudi uri". Tako vsaj poroča dopisnik v „Narodu".
To bo odločilo.
Ker je za letos zopet razpisana državna pomoč „nižjej duhovščini" za dobro državno lialtingo ter pride celega pol milijona v razdeljenje, bode gotovo marsikomu ustreženo, ako mu povemo, kaj da najpreje odloči. Škoda le, da nekteri gospodje niso mogli počakati, da jim „Gospodar" ključ do pol milijona v roko potisne. Dokazati se mora v prošnji, in če" drugače ni, se priduši, da prosilec ni:
1.	Narodnjak in narodni agitator;
2.	da ni pri kakem kat.-političnem društvu in scer niti društvenik, manje odbornik, kar itak po navadi ni, kdor ni društvenik;
3.	da sploh niti v političnem, niti v cerkvenem in verskem oziru liberalcem nevaren ni, kar se po nemško najbolj pravi: „Nichts auf die Spitze treiben";
4.	treba se ob koncu prav nizko prikloniti, za kar se najbolj priporočajo naslednje fraze: „Im Vertrauen auf die väterliche Fürsorge einer h. Regierung für den niederen Clerus erlaubt sich der in unbegränzter Ehrfurcht Gezeichnete die allerunterthänigste Bitte itd." — To bo potegnilo. Probatum est!
Politični ogled.
Avstrija. Kar našo ljubo Avstrijo tiče, je le poročati, da se ustavaki in državopravniki z vso močjo pripravljajo za neposredne volitve v državni zbor. Ustavaki so se razprli in razcepili v „mlade" in „stare". Stari bi radi stare in mladi bi radi
mlade spravili v zbornico. Da se naši nasprotniki med sebó tepó, je nam prav; ter nas opominja to, da se mi složimo, toda le na pravični podlagi.
Denarstvene zadrege na dunajski borsi se še niso poravnale, timveč rastejo od dné do dné. Mnogo, mnogo ljudi je vsled tega do celega ubožalo.
Vnenje države. Francoska. Novica, da se je Thiers, predsednik ljudovlade francoske, predsedništvu odpovedal, je zganila ves politični svet. Reč je takole prišla. Pri dopolnilnih volitvah v državni zbor so zmagali skrajni levičniki, prijatelji, deloma tudi voditelji nam le predobro znane „internacionalne družbe", ki se grozi prekucniti ves svet in postaviti države na celó nove, brezverske podlage. Te volitve so prestrašile ne kar Francosko, timveč tudi druge evropske države. Thiers je vsled izida dopolnilnih volitev mini-sterstvo preustvaril in nekaj levičnikov vanj poklical. Desnica narodne skupščine pa, Thiers-u že dalje časa gorka, je napela vse svoje moči, ter je v seji od 24. maja nezaupnico s pičlo večino glasov izrekla novemu ministerstvu. Thiers razžaljen zarad nezaupnice, ki je nanj merila, se je tedaj predsedništvu odpovedal.
Njegova odpoved se je sprejela in poslanci so volili nemudoma novega predsednika: Mac-M ali on-a, ki je maršal, sedaj 65 let star, člo vek odkritega, poštenega značaja. V italijanski vojski je bil pri Magenti natepel Avstrijance, a v prusko-francoski vojski je bil sam pri Worthu in Sedanu premagan. — Mac-Mahon je volitev sprejel in do zbora odpisal to-le možato pismo: „Gospodje poslanci! Udam se volji narodne skupščine ter sprejmem čast predsednika ljudovlade. Domoljubju mojemu ste naložili težko odgovornost, toda s pomočjo Božjo in udanostjo vojne, ki bode vedno branila pravice vsem poštenjakom, hočemo složno nadaljevati delo oprostenja francoske zemlje, skrbeti za red in mir. Načela, na ktera je pozidano poslopje človeške družbe, bo-demo branili. Za vse to Vam zastavim svojo besedo kot pošten mož in vojščak!" — Menimo, da ljudovladi francoski bo kmalu mrtvaški zvon zapel; ali se bode pa tudi mir povrnul v lepo Francijo in z mirom nekdanja moč in slava, kdo zna? Upanja je malo, kajti vsi republikanski poslanci , ki znašajo skoraj do polovice narodne skupščine, so se zdržali glasovanja.
O Spanj s ki se nič gotovega ne vé, razun da so zmedi onda zares brezkončne. Vlada ne vé, kodi ne kamo! Denarjev ji manjka, ne upa ji nihče več, vojaki so nepokorni in nezanesljivi; in kar smo o Spanjski povedali, velja blezo tudi o Italijanski. Toliko cerkvenega imetja si je prisvojila in vender od dné do dné bolje v dolgove leze. Uresničuje se tudi tu stara slovenska prislovica: „Kdor se cerkve loti, se svoje glave loti". —
Razne stvari.
(Redka svečanost.) V Mariboru je 25. t. m. doset mladih deklet prejelo duhovno obleko šolskih sester sv. Frančiška. Veejidel so Slovenke ter bodo zdatna pomoč v šolali, kder je izmed blizo 400 učenk mnogo slovenskih otrok, kte-rim je poduka v slovenščini potreba. V zavodu je do 110 deklet v ižr^ji in čč. šolskih sester je z novimi vred. 22. Mil. knjezoškof so novinke v duhovni red vpeljali.
(Nova šola) v Radovanji blizo Maribora, prav za prav nova ponemčevalnica, se je te dni slovesno pričela. Govoril je med drugimi tudi č. g. župnik, pa menda ne tako, kakor ga „Tagesp." in „Marb. Ztg." hvalite, češ, da je kadilnik vihtil novi šolski eri.
(Službo 10 Živinskih zdravnikov) je štaj. deželni odbor z obrokom do 20. junija 1.1. razpisal. Ob enim se je namesto Konjic SI o venj igra dec izvolil, kder bode okr. živ. zdravnik stanoval.
(V ptujski čitalnici) je binkoštni vtorek, t. j. 3. junija volitev novega odbora. Začetek ob 5tih. Vsi udje so uljudno povabljeni.	Odbor.
(Kat. polit, društvo v Vozenici) obhaja Tro-jičko ali kvaterno nedeljo 8. junija svojo drugo obletnico. Po primernem govoru se bo volil novi društveni odbor in predsednik. Vabijo se uljudno vsi udje in rodoljubi našega okraja, posebno prosili bi duhovenstvo, da obilniše dela v svojih delokrogih za društveni napredek !	Odbor.
„Slov. Narodu" v Ljubljani seje kakor že mnogokrat, tako tudi v 120. številki od dne 27. t. m. primerilo, da se je strašanski ošvigal. Mi smo „Narodu" v poslednji 21. štev. dokazali, da je vsa njegova politika in polemika proti nam polna zvijač, ker noče nikdar očitno izreči, zakaj da se prav za prav upira pravni stranki. Dokazali smo mu, da tudi v narodnem oziru ni ne enega pametnega razloga, ustavljati se pravni stranki, v kterej bi se lehko združili v s i Slovenci k vzajemnemu in vspešnemu delovanju. Dokazali smo slednjič da je „Narodovcev" program zedinjene Slovenije sicer lepa ideja, v sedanjem času pa nepraktičen. — Ker se je „Nar." že v prejšni 119. štev. v „Gospodarja'' bil zagnal, češ, da bode na njegovo „slepo, sicer neškodljivo uje-danje" že odgovoril, smo radovedni pričakovali tehtnih razlogov, s kterimi bode „Nar." dokazal, da nimamo mi prav, nego le on sč svojim enostranskim „narodnim" programom. Namesto vsega tega nas pa pri svojih privržencih ki „Gospodarja" ne čitajo, ovaja, češ, da smo mu „očitali nesramnost in p ris mu k j en ost", in da „v takem hausknechtstilu le duhovniki uredniki „Gosp." govoriti zamorejo, kar se pa oznanovalcem krščanske ljubezni ne spodobi."
Tu ga imate — zvijačnika! „Nesramnost" in „prismuknjenost" je očital „Narodu" list „Vat,ld.",
ne mi ter smo le iz „Vaterlanda" v političnem ogledu to sodbo posneli. „Narodu" pa bolj sodi, nam to podtikati, da tako ložje sovraštvo proti nam vzbuja. — In tako žvijaštvo se drzne krščanske ljubezni spominjati, kterim nasproti je „Narod" v resnici že porabil vse psovke, kolikor jih postraučna zagrizenost le zmore! Naravnoč smešno in otročajsko je, na kršč. ljubezen se sklicavati, kedar je komu resnica neljuba, kakor smo jo „Narodu" pokazali. — Po tem takem bo tudi „hausknechtsil" kje drugod iskati, kakor pri vredni-štvu „Gospodarja."
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celj	ii	V Varaž-dinu	
	fl.	k.	fl.	k.	fl.	k.	fl.	k.
Pšenice vagan ....	6	80	6"	"50	7	—	—	—
Rži „ ....	4	10	3	90	4	20	3	80
Ječmena „ ....	—	—	3	40	4	—	—	—
Ovsa „ ....	2	10	2	25	2	60	—	—
Turšice (koruze) vagan .	4	20	3	90	4	—	3	85
Ajde „ .'	3	60	3	60	4	—	3	80
Prosa „	4	—	3	80	4	—	4	40
Krompirja „	1	40	1	70	2	—	1	50
Sena.....cent .	1	50	2	—	1	20	—	—
Slame (v šopkih) „	1	40	1	70	—	80	1	40
„ za steljo „	—	90	1	15	—	60	1	—
Govedine funt ....	—	29	—	32	—	32	—	24
Teletine „ ....	—	29	—	30	—	28	—	24
Svinjetine „ ....	—	31	—	32	—	40	—	30
Slanine „ ....	—	34	—	38	—	38		36
IjOterijiie številke:
V Gradcu 24. maja 1873: 36 23 26 8 31. Prihodnje srečkanje: 7. junija.
Ces. kralj, dvorni
pnškar v Mariboru
Ivan M. Erhart.
priporoča: Puške dvocevke od spredej za nabijati iz železa od ... . puške dvocevke od spredej za nabijati iz svila (drota) . . . Lefaucheux (lefoše) iz svila od ... .
I Lancaster (lenkaster) iz svila od ... .
| Revolverje .... Pistole dvocevke . . enocevne . .
12 gld. do najvišje cene.
18	n	n	»	n
30	n	rt	n	n
44	D	n	n	n
8	rt	n	n	it
2	gld.	50 kr.		
1	n	30 „		
in
Tomns UofNili' v Mariboru, išče učenca, ki zna slovenski in nemški brati in pisati. 1—3