STRATIGRAFIJA IN ČASOVNA UVRSTITEV JAMSKIH NAJDB 
NA TRŽAŠKEM KRASU
(Prispevek k poznavanju jamske arheologije na slovenskih tleh)
FRANCE LEBEN
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana
Obravnavani prikaz je del proučevanja jamske arheologije na sloven­
skem kraškem področju. Geografsko zajema najzahodnejši del Slovenije, 
to je tisto ozemlje Tržaškega Krasa, ki danes politično spada v meje Ju­
lijske krajine in je priključeno Italiji. Ta prispevek je obenem prvi del 
zaključene študije, ki obravnava problematiko jamskih arheoloških najdišč 
vse Slovenije in severne Istre. Tematsko in časovno zajema tema vsa arheo­
loška obdobja, ki so pustila svoj pečat v jamskih sedimentih. Tako naj 
bi bilo to zaokrožena celota, ki dokumentira vsa arheološka dogajanja v 
jamskih prostorih tega dela slovenskega podzemlja. To je obenem prvi 
poizkus, dati jamskim najdbam na Slovenskem neko okvirno časovno in 
kulturno sliko, in prav tako prispevek Arheološki karti Slovenije, ki se 
prav sedaj poraja.
Dokaj jamskih objektov na Tržaškem je ohranilo domača slovenska 
imena, dasi že dolgo ležijo zunaj naših meja. To ime se navaja kot prvo 
ime najdišča in šele potem italijansko ime jame, pod katerim je vpisana 
v register kraških objektov Julijske krajine (Catasto Y. G. = Venezia Giu­
lia; Boegan, 1930a), in ga po vojni obnavlja Jamska komisija pri Società 
Alpina delle Giulie v Trstu. Druga domača in tuja imena jamskih najdišč, 
ki jih omenjajo posamezni viri, so navedena pod opombami skupaj s ka­
tastrsko številko.
Pri vsej skrbi za čim popolnejšo dokumentacijo so bile številne tež- 
koče. Docela ves izkopani material hranijo muzeji in ustanove od Padove, 
preko Trsta do Dunaja. Kljub osebnemu prizadevanju večji del materiala 
ni bil dostopen in ga še danes hranijo neinventariziranega v depojih.
Tudi pri študiju in preverjanju vse obstoječe dokumentacije je bilo 
treba iskati pomoči v zamejstvu. Velik del notic in poročil je objavljenih 
v raznoterih časopisih in revijah, ki pri nas niso dostopne. Prav zaradi 
tega sem dolžan izreči zahvalo vsem, ki so materialno in strokovno omogo­
čili dokončanje tega dela. Inštitut za raziskovanje krasa in sekcija za 
arheologijo SAZU sta podprla študij gradiva na terenu, zbirkah in arhivih, 
predsedstvo SAZU pa je omogočilo preverjanje gradiva v inozemstvu. Kot 
štipendist Humboldtove ustanove sem pa dobil obenem možnost, da do­
končno obdelani temo, ki zajema naselbinske probleme v jamah na po­
dročju jugovzhodnih Alp in njih problematiko v zvezi s prazgodovinskimi 
kulturami tistega časa.
Konec prejšnjega stoletja in do začetka prve svetovne vojne so naj- 
plodneje odkrivali jamska arheološka najdišča na Tržaškem pa tudi dru­
gem Primorskem Krasu. Zahvaliti se moramo tedanjim naravoslovcem iz 
Trsta, ki so predvsem iz ljubiteljske strasti in kot amaterji prekopavali 
sedimente ondotnih podzemeljskih jam. Najaktivnejši med njimi so bili: 
K. Moser. J. Müller, F. Müller, B. Wolf, E. Neumann. C. Marchesetti in
G. A. Perko. Ti ljudje so sprva kopali samovoljno, pozneje pa s podporami 
lokalnih muzejev in ustanov iz Trsta ter Centralne komisije in Antropolo­
škega društva z Dunaja. Njihova poročila o rezultatih in izsledkih so pred­
vsem za jamska najdišča sila suhoparna in pomanjkljiva in ne dajejo 
skoraj nobenih oprijemljivih podatkov o kulturni in časovni pripadnosti 
izkopanin. Z nekaj izjemami je tudi slikovna dokumentacija neuporabna 
in največkrat navedena brez stratigrafske lege. Povrhu vsega so še marsi­
katere izkopanine iz raznih najdišč v zbirkah med seboj pomešane in 
običajno brez kakršnekoli oznake deponirane v skladiščih.
P o prvi svetovni vojni so začeli jamska najdišča načrtneje raziskovati. 
Takratni italijanski raziskovalci (R. Battaglia, E. Boegan) so prazgodovin­
ske jamske ostaline že jasneje časovno tolmačili. Med izkopanim gradivom 
so razločili tipične in vodilne elemente in na osnovi teh datirali druge 
najdbe dotičnega kulturnega horizonta. Glavni raziskovalni center je bil 
še vedno v Trstu in je družil vse ondotne ljubitelje podzemlja. Svoje iz­
sledke in poročila pa so objavljali prvenstveno v tržaških in dunajskih 
strokovnih publikacijah.
Z ozemlja Tržaškega Krasa pa naenkrat ne dobimo več mnogo novih 
podatkov o jamskih najdiščih. Dejavnost jamskega arheološkega razisko­
vanja je prešla v predalpski kraški svet Tridentinske Benečije, na obrobno 
gričevje Padske nižine okrog Padove in Verone in na podzemlje ligurskih 
Apeninov. Center tega speleo-arlieološkega raziskovanja je postala Padova. 
Na drugi strani pa zažarijo jamska raziskovanja na klasičnem slovenskem 
krasu. V Postojni se je osnoval italijanski speleološki inštitut. Njegovi 
sodelavci so pričeli ihtavo raziskovati kraško podzemlje na Primorskem in 
Notranjskem predvsem zaradi vojno strateških objektov. Pri teh raziskavah 
pa so marsikdaj slučajno trčili na arheološke jamske plasti. V nekaj jamah 
so potem tudi kopali, a najdbe le včasih tudi delno objavili.
Nekako deset let po zadnji vojni je ponovno oživela jamska arheološka 
dejavnost na Tržaškem Krasu. Lotili so se je člani jamarske sekcije Trža­
škega planinskega društva in Zavod za spomeniško varstvo. Poleg novih 
jamskih postaj so se posvetili predvsem kontrolnim izkopavanjem že zna­
nih najdišč. Skoraj povsod so še našli nedotaknjene plasti s številnim in 
pisanim kulturnim inventarjem. Najdbe so mestoma točneje časovno, kul­
turno in stratigrafsko opredelili in tako dopolnili vrzeli prvotnih raziska- 
vanj. Marsikje pa so odkrili ostaline doslej še nepoznanih prazgodovinskih 
kulturnih tokov na tem delu slovenske zemlje.
ARHEOLOŠKA JAMSKA 
NAJDIŠČA SLOVENIJE 
It i SOSEDNJEGA OZEMLJA
ARCHÄOLOGISCHE HOHLEN= 
FUNDSTÄTTEN SLOWENIENS 
UND NACHBARGEBIETES
0 10 20 30 40 50 km

1 . Grotta sopra i Molini1
Na severozahodnem pobočju Malega Krasa (kota 458 m) se je 750 m NE 
od Boljunca v dolini Glinščice v nadm. višini 241 m izoblikovala 53 m dolga 
jama v srednjeeocenskih alveolinskih apnencih. Vhodni del jame z dvema 
vhodoma se zoži v ožji rov, ki se rahlo dviga in konča 17 m nad višino 
vhoda.
V sprednjem razsvetljenem delu jame so pri sondiranjih plitko v zemlji 
odkopali človeške kosti. Pod njimi pa so našli grobne pridatke: fragmente 
večje posode, kremenjak diskaste oblike, retuširano lamelo iz roženca, ob­
delano kost in piščalko iz ženskega humerusa (T. 3: 6; Boegan, 1920, 
25; Battaglia, 1960, 368; Battaglia, 1926, 89, 97). Človeški kostni ostanki niso 
ležali v anatomski legi, marveč so bili razneseni v jamskih plasteh. Dobro 
so ohranjeni dolihokefalna lobanja, nekaj okončin in rebra.
Zadnja kontrolna sondiranja so pokazala, da gre za bronastodobne 
ostaline, ki jih karakterizira lonec z narovašenim ustjem in plastičnim re­
brom neenakomernih ostrih vbodov pod ustjem (Bordon, 1943 a; T. 3: 7)..
2. Pečina pri Raknilcu — Caverna sepolcrale in Val Rosandra1 2
Jama je osem metrov dolg spodmol z visokim portalnim vhodom in se 
je izoblikovala v srednjeeocenskih alveolinskih apnencih. Odpira se v 
strmem pobočju nad dolino Glinščice približno 150 m NE od Botača pod 
železniško progo, ki vodi iz Trsta v Hrpelje—Kozino.
Vse najdbe iz te jame so bili grobni pridatki moškemu skeletu, ki ga 
datirajo v neolitski čas (Marchesetti, 1914, 50; Cosiansich, 1918, 28; Boegan, 
1920 a, 23; Battaglia, 1960, 372). Kosti niso bile več v naravni legi, temveč 
že razmetane v tanki plasti ob levi steni jame. Rešili so le nekaj lobanjskih 
kosti, humerus, fibulo, radius, falange, medenico in posamezne drobce. Med 
temi razmetanimi kostmi so bili pomešani ostanki grobnih pridatkov. To 
so fragmenti treh grobih posod z glajeno površino in posebej prstanast: 
ročaj, ki je podoben onim, ki so jih našli v bližnji Pečini pod Steno in 
v Caverna dei Matti. Eden izmed keramičnih fragmentov je ornamentiran 
s krivoertnim vrezanim motivom. Druge najdbe so še trije kamnitni nožiči 
iz črnomodrega roženca, ovalna konica, prevrtana rožena konica in zdrob­
ljene ter ožgane živalske kosti goveda, koze, prašiča in jazbeca.
Dasi imamo o tem jamskem pokopu dokaj poročil, nam manjkajoča 
dokumentacija ne dopušča točnejše kulturne ali vsaj časovne opredelitve-
5. Caverna dei Matti in Val Rosandra3
Vhod v 16 m dolg spodmol v nadm. višini 185 m nad dolino Glinščice se- 
odpira v eocenskih numulitnih apnencih približno 400 m SW od vrha Ve­
like Stene (kota 443 m).
1 Grotta sulla parete NO del M . Carso, Grotta sopra i mulini in Val Rosandra, 
Caverna sul versante del M. Carso. — Kataster Y. G. 422.
2 Caverna del Tasso in Val Rosandra, Caverna (Grotta) dei Morti. — Kata­
ster Y. G. 425.
3 Grotta del Montasio. — Kataster V. G. 3028.
Skromne keramične najdbe ne dopuščajo jasnejše časovne in kulturne 
opredelitve (Battaglia-Cossiansich, 1916, 25; Battaglia, 1927, 8). Vendar 
kaže del ohranjene kroglaste posode z dvema ročajema na največjem obodu 
(T. 3: 15) čisti videz starejše bronaste dobe severno-italijanskih vzorov 
Remedello kulture (Battaglia, 1926, 91, Fig. 2).
4. Železna vrata — Grotta delle Porte di ferro4 5
Nad vasjo Draga v dolini Glinščice se 170 m W od vrha Velike Stene 
(kota 443 m) odpira v nadm. višini 400 m ovalni vhod v jamo. En sam 
jamski rov se je izoblikoval v eocenskih alveolinskili apnencih 30 ni daleč.
Vhodna odprtina je bila umetno obdelana in zazidana v rimski dobi, 
to pričajo izklesane vdolbine in ostanki antične malte, pomešane z drobci 
keramike na vhodnem oboku (Degrassi, 1929, 163; Battaglia, 1960, 196). 
Razen tega so našli za jamskim vhodom še številne črepinje antičnih orna- 
mentiranih posod, amfor in terre sigillate. Bolj v notranjosti jame pa se 
baje širijo plasti s prazgodovinsko naselitvijo (Degrassi, 1929. 163; Batta­
glia, 1933, 202).
5. Pečina pod Steno — Grotta delle Gallerie°
V strmem desnem pobočju erozijske doline Glinščice se 600 m W od 
cerkve sv. Elije v Dragi odpira v nadm. višini 338 m, nad železniško progo 
Trst—Kozina glavni vhod v jamo, ki se je izoblikovala v srednjeeocenskih 
alveolinskih apnencih. Jama ima dva vhoda, ki ju med seboj združuje 
vezni rov. Od obeh vhodnih prostorov se na vsako stran odcepita še stran­
ska rova, prepredena z mnogimi kamini. Ves jamski sistem je 104 m dolg 
in doseže največjo globino 39 m v notranjem breznu desnega stranskega 
rova.
V obeh vhodnih rovih so kopali številni jamski raziskovalci (Cosian- 
sich, 1918, 12; Battaglia-Cossiansich, 1916, 22; Battaglia, 1926, 81, 85, 90; 
Battaglia, 1920, 11; Battaglia, 1960, 350; Marchesetti, 1914, 50; Cannarella, 
1959 a, 124). Izkopani material so shranili po raznih zbirkah navadno brez 
kakršnihkoli označb in je zato težko dobiti enoten pregled nad najdbami.
V holocenskem kulturnem horizontu je bilo vidnih šest različnih plasti, 
ki so segale en meter globoko (Battaglia, 1926, 84). Prazgodovinske ostaline 
so se začele deloma že v drugi plasti (35 cm pod površjem) in se končale 
v šesti plasti le še z redkimi najdbami. Le na nekaterih mestih v jami so 
se plasti med seboj vidno ločile s tanjšimi oglenimi progami, ki pa so lahko 
tudi ostanki kurišč. Tem holocenskim prazgodovinskim plastem je sledil 
takoj pleistocenski ilovnati horizont zadnje poledenitve, ki je mestoma 
segal še dva metra globlje. Prazgodovinske najdbe niso stratigrafsko opre­
deljene, marveč smo primorani na podlagi tipološke primerjave razlikovati 
posamezne starejše in mlajše elemente in njih kulturno pripadnost.
Med bogatimi in pisanimi izkopaninami lahko vsaj med keramično 
zapuščino izluščimo nekaj starejših in mlajših komponent. Koščeni in
4 Kataster V. G. 3027.
5 Grotta delle Finestre in Val Rosandra. — Kataster V. G. 420.
kamnitni izdelki ter okraski pa ne pripomorejo k točnejšemu datiranju 
posameznih najdb. Tudi človeški kostni ostanki (zatilnična kost, lopatica 
in nekaj drugih kosti) iz glavne kulturne plasti ne morejo najti svojega 
časovnega mesta, oziroma kateremu prazgodovinskemu jamskemu obisko­
valcu pripadajo (Marchesetti, 1914, 51; Boegan, 1920 a, 24).
Najstarejše lončarske elemente iz te jame opazimo v dveh majhnih 
fragmentih posod z vrezanim motivom šrafiranih trikotnikov (Cosiansich, 
1918, Fig. 10/5, 6; Zambotti, 1943, Tav. 15/3). Najlažje jih pripišemo vplivu 
danilskega kulturnega kroga (T. 1: 19). Zadnje čase so pri ponovnih iz­
kopavanjih našli še nekaj posod podobnega tipa (Cannarella, 1959 a, 133, 
Fig. 17, 19, 20). Tako ima posoda z nizko votlo nogo vrezane poševne dvojne 
linije, pri polkroglasti skodeli pa se vrezan spiraloidni motiv razširi tudi 
na dno posode (T. 1: 14, 15). Še najbolj pa so zanimive vesti, da so trčili 
v plasti najnižjega prazgodovinskega horizonta na fragmente impresso- 
cardium keramike (Lonza, 1962, 5). To bi bil slejkoprej ponoven dokaz 
o kulturnih stikih slovenskega kraškega ozemlja z najstarejšimi neolitskimi 
naseljenci jadranskega bazena.
Za mlajše neolitsko obdobje, ki je pod vplivom hvarske kulturne sku­
pine, moremo določiti fragmente s trikotnimi in krivočrtrtimi mrežastimi 
motivi (Cosiansich, 1918, Fig. 10/1—4, Fig. 11/2, 3). Taki primerki so kla­
sičnim hvarskim elementom vendarle nekoliko tuji in imamo zanje več 
analogij na tistih kopenskih najdiščih, ki nosijo velik kulturni vpliv hvar­
ske kulturne skupine (Benac, 1958, Tab. 11/6, Tab. 12/5, 6; Benac-Brodar, 1958, 
Tab. 4/3a—b). Drugi vidijo z našimi mrežasto šrafiranimi ornamenti 
(T. 1: 8, 10, 11, 17, 18, 20) precej sorodnosti z Matera kulturo (Zambotti, 1943, 
113), ki pa jih zaradi prevelike geografske oddaljenosti ne moremo ne­
posredno povezati. Iz jame omenjajo tudi fragmentirano posodo s slikanim 
ornamentom navpičnih rjavili snopov (Cannarella, 1959 a, 134) in bi bila 
torej čistejši predstavnik klasične hvarske keramike na severni jadranski 
obali.
Y neko posebno skupino poznega neolitika, ki z nekaterimi značil­
nostmi keramičnih oblik sega lahko že v prehodno dobo, moremo opredeliti 
fragmente z belo inkrustiranimi rastlinskimi motivi (Cosiansich, 1918, 
Fig. 11/1, 4; T. 1: 7, 9). Zanje najdemo najprej analogije na najdiščih se­
verne Italije (Sasso-Fiorano, Chiozza) pa tudi na ornamentih iz jame 
Kevderc na Lubniku (Leben, 1963, tab. 2/3; Leben, 1963 a, 178, sl. 3/3).
Med zanimive najdbe štejemo pintadere (Cosiansich, 1918, 24; Battaglia, 
1960, 362; Valles, 1957, 25; Valles, 1959, 49; T. 2: 14—16), ki so bližnji so­
rodniki tovrstnih pečatnikov iz jamskih najdišč ob ligurski obali (Bernabò 
Brea, 1956, 288). Pintadera iz Pečine pod Steno z motivom valovitega re­
liefa in pintadera z motivom ravnih, vzporednih žlebov pa sta domala 
enaki onima dvema iz abrija pri Castelnuovu na Evganejskih gričih, ki so ju 
našli skupaj s fragmenti posod s štiriloputastim ustjem (vasi a bocca qua- 
drilobata), a jih avtor datira celo v obdobje srednjega neolitika v Padski 
nižini (Rittatore - Fusco - Broglio, 1964, 168, Fig. 1). Tudi posode s kva­
dratnim ustjem (vasi a bocca quadrata) iz Pečine pod Steno (T. 1: 27—29) 
imajo največ severnoitalijanskih poznoneolitskih tipoloških značilnosti, 
dasi lahko časovno sodijo že tudi v starejšo bronasto dobo (Battaglia, 1960,
308). Y prehodni čas moramo datirati še znanilce zvončastih čaš (Acanfora, 
1955, 44) in pa plitke polkroglaste skodele z odebeljenim ustjem (T. 1: 16), 
katerih že bolj razvite oblike so v starejši bronasti dobi ponekod tipični 
znanilci slavonsko-sremske kulture oz. kulture Ljubljanskega barja v šir­
šem pomenu besede.
Večini najdb iz te jame pa lahko prisodimo le bronastodobno starost. 
Predvsem so to posode večjih dimenzij, kot lonci in pa cilindrične, konične 
in polkroglaste skodele (T. 1: 1, 2, 4—6, 12, 13, 21—26). Največkrat nosijo 
trakaste in tunelaste ročaje in ušesca v obliki vodoravno in navpično pre­
vrtanih izrastkov. Posode znači jo še komolčasti ročaji (ansa acuta), ki 
imajo tipološke vzore v Polada kulturi (Zambotti, 1943, 112).
Tudi povojna raziskovanja preostalih jamskih sedimentov so dala naj­
več izkopanin prav iz starejše bronaste dobe (Cannarella, 1959 a, 124; Rad- 
milli, 1958, 975). Y vrhnji plasti so skoraj povsod v jami trčili na fragmente 
antičnega lončarstva (Degrassi, 1929, 182; Battaglia, I960, 366).
6. C avernetta della Trincea0
Jama se odpira nad dolino Glinščice v srednjeeocenskih numulitnih 
apnencih približno 390 m nad morjem in 650 m NNE od Boršta. Takoj za 
vhodom se spodmol zoži in se nadaljuje z enim rovom 8 m daleč.
Y vhodnem delu jame so bile jamske plasti razmetane še od prvih 
sondiranj, kjer so našli eneolitske kulturne zapuščine (Battaglia, 1926, 87). 
Y zadnjem delu jame pa so bile plasti ohranjene še en meter globlje (An- 
dreolotti-Stradi, 1964, 73). Tod je na skalnatem dnu ležala pleistocenska 
ilovica. Njej je sledila približno 10 cm debela sipasta plast, ki je hranila 
nad 500 orodij mikrolitske industrije, troje koščenih šil in prevrtane lupine 
morskih polžev Columbella rustica. Ti mezolitski kamnitni izdelki kažejo 
dokaj tipoloških tradicij mlajših paleolitskih kultur (Andreolotti-Stradi, 
1964, Fig. 1,2).
Ostanki profila ob zadnji jamski steni kažejo, da je nad mezolitskimi 
sedimenti bila eneolitsko-bronastodobna plast, ki je v njej kopal že R. Bat­
taglia, in prav na vrhu sloj z antičnimi ostalinami.
7. Grotta delle Selci6 7
V manjši- vrtači 1300 m SSW od Bazovice se v nadm. višini 375 m od­
pira vhod v jamo. Edini 18 m dolg jamski prostor, ki poteka proti severu, 
se je izoblikoval v srednjeeocenskih alveolinskih apnencih.
Že pri prvem obisku jame so odkrili prazgodovinske črepinje (Moser, 
1895, 54; Boegan, 1920. 25). Pri poznejšem sondiranju so kopali 2,5 m glo­
boko, da so trčili na sterilna jamska tla. Odkrili so tri različne plasti, od 
katerih je le spodnja hranila kulturne ostaline, pa še te so bile pomešane 
z recentnim! živalskimi kostmi. Verjetno je, da je voda prenesla najdbe od 
vhodnega dela in jih nižje v jami pomešala z recentnimi sedimenti. Dasi
6 Grotta sotto San Lorenzo in Val Rosandra. — Kataster V. G. 1265.
7 Caverna di Basovizza, Grotta sopra S. Antonio in Bosco, Borst Pečina. — Ka­
taster Y. G. 140.
pičle najdbe sodijo v neolitik (Cosiansich, 1918, 28; Bordon, 1943), kažejo 
premalo značilnosti za tako časovno opredelitev. To je le dvoje orodij iz 
roženca z nekaj odbitki, lepo izdelano koščeno šilo (T. 9: 11), lupina školjke 
iz rodu Mytilus in ostanki živalskih kosti. Omenjajo tudi koščeno piščalko, 
narejeno iz falange nekega prežvekovalca (Battaglia, I960, 371). Ostankov 
posodja, ki bi podkrepili časovno pripadnost najdb, to pot niso našli.
8. Lovretov bač — Grotta presso la strada Bazovica—Rekas
Nedaleč od ceste proti Kozini, 1200 m SE od Bazovice se v manjši 
vrtači odpira vhod v 130 m dolgo jamo, ki se je izoblikovala v srednje- 
eocenskih alveolinskih apnencih v nadin. višini 402 m. Sprva poteka rov 
v SE smeri, se potem obrne pravokotno proti jugozahodu in se ponovno 
obrne v prvotno smer in se v njej konča 20 m pod nivojem jamskega vhoda.
Y vhodnem prostoru so pod sigasto skorjo trčili v ožgani plasti na 
kulturne ostaline prazgodovinskega človeka (Moser, 1884, 30; Moser, 1899, 
116: Pazze, 1893, 144). Keramični fragmenti, zlasti ornamentirani, kažejo 
visoko starost, a se ne dajo natančneje datirati zaradi manjkajoče doku­
mentacije.
9. Pečina pri dubili — Caverna delle Tre Querce3
Približno 750 m NW od Fernetičev se v zgornjekrednih rudistnih ap­
nencih in v nadm. višini 314 m odpira 16 m dolg spodmol. Edini jamski 
prostor je v tlorisu skoraj kvadratne oblike. Razmeroma nizki strop se 
konča s kaminom.
Med najdenimi fragmenti prazgodovinskega lončarstva, ki je z nekaj 
izjemami iz zgodnje bronaste dobe, lahko za starejše elemente izberemo 
nekaj črepinj iz najnižje plasti. Ena izmed njih je ornamentirana z vreza­
nim, dokaj nejasnim motivom (Moser, 1904, 44; Moser, 1908, 32, Abb. 3/18; 
T. 5: 2). Y isti plasti so pri kasnejših izkopavanjih našli še zanimive ko­
ščene predmete, izdelane iz čvrstih diafiz prežvekovalcev (T. 5: 3, 4). Rabili 
naj bi kot igle za izdelovanje ribiških mrež. R. Battaglia jih je postavil celo 
v neolitski čas (Battaglia, 1927, 8). Podobne igle za šivanje mrež je izkopal 
K. Moser tudi v Terezijini jami pri Devinu (Moser, 1903, 19).
Eneolitsko tradicijo kaže fragment posode s petasto nogo (Battaglia, 
1927, 8). Ta sodi bržčas med najenostavnejše primerke kup na nogi z grobo 
obdelano površino. Ta domneva je možna, saj so zadnje čase našli podobne 
posode v bližnji Orehovi pejci (11).
Bronastodobna keramika izstopa po grobi izdelavi s hrapavo ali pa 
glajeno površino (Perko, 1906, 81; Battaglia, 1927, 8: Battaglia, 1960, 381). 
Opazne so oblike polkroglastili skodel (T. 3: 1) in trebušastih loncev, ki so 
ornamentirani z žlebljenjem ali z odtisi na velikih plastičnih rebrih. Kot 
okras so tudi aplicirani izrastki raznih oblik.
Najdbe koščenih izdelkov so pičle, kamnitnih pa sploh ni. Omembe 
vredne so piščalka iz kosti manjšega prežvekovalca (T. 3: 5), obdelana 8 9
8 Vodenica, die Grotte :>Bač« östlich von Basovizza, Pečina Bač. — Kataster 
V. G. 49.
9 Die Felsenhöhle Pečina. — Kataster V. G. 1102.
zajčja stegnenica s sledovi bronaste patine in ploščata konica z zarezami. 
Pred jamskim vhodom so našli le fragmente kasnoantičnih posod z braz­
dastim vrezom in ročaj amfore (Degrassi, 1929, 180).
10. Grotta Sottomonte1 0 1 1
Jama je 28 m dolg spodmol, ki v notranjosti rahlo pada. Odpira se na 
pobočju Medvedjaka 800 m N od Fernetičev na nadm. višini 330 m v for­
maciji zgornjekrednih rudistnih apnencev.
O odkopanem zaporedju plasti nimamo nobenih stratigrafskih podat­
kov. Kulturna plast je bila pomešana s podornim kamenjem in ima vidne 
pepelnate primesi. Skromne so kamnitne in koščene najdbe (brusni kamni, 
koščeno šilo s konico trikotnega prereza), keramičnih ostalin pa so našli 
precej več (Battaglia, 1927, 5: Battaglia, 1960, 377). Oblike posod in način 
okraševanja s plastičnimi rebri in prstnimi odtisi (T. 9: 12) nas ozko vežejo 
s keramiko v drugi plasti Orehove pejce, ki je danes tod okoli najbolj 
raziskano jamsko najdišče. Časovno moremo te najdbe opredeliti v pozno 
bronasto dobo z močnim poudarkom kaštelirske naselbinske keramike.
Y površinskem sloju so našli fragment latenske posode skupaj z želez­
nim nožem (Battaglia, 1927, 8).
11. Orehova pejca — Grotta elei Cici ami1 1
Jama se odpira 1200 m NW od Fernetičev v majhni vrtači nedaleč od 
kolovoza, ki vodi ob vznožju južnega pobočja Medvedjaka proti Repnju. 
Izoblikovala se je v zgornjekrednih rudistnih apnencih z vhodom na nadm. 
višini 324 m. En sam jamski prostor poteka v dveh smereh 37 m daleč.
Prvi je jamske plasti raziskoval R. Battaglia in našel v vrhnjih slojih 
bronastodobno keramiko boljše vrste. Trdil je, da je jamska stratigrafija 
čisto enostavna in da v jami ni drugih kulturnih plasti (Battaglia, 1927, 4; 
Battaglia, I960, 375). Ponovna izkopavanja so pokazala, da hrani jama tudi 
neolitske in mezolitske ostaline, da sega kulturna plast bronaste dobe 2 m 
globoko in da se ves kulturni horizont desetih različnih plasti v vhodnem 
delu jame širi skoraj 4 m v globino (Legnani-Stradi, 1963, 31).
Y površinski podorni plasti A so našli kasnoantično in srednjeveško 
keramiko.
Y najbolj vrhnji kulturni plasti 1—2 so odkrili ostaline končne bro­
naste dobe, ki so bile proti vrhu pomešane z redkimi najdbami starejše 
železne dobe — kulture žarnih grobišč. Najbolj se ti mlajši elementi kažejo 
v keramičnih oblikah (T. 4: 1—25).
Kulturna plast 3 pripada pozni bronasti dobi. Hranila je vse značil­
nosti kaštelirskega lončarstva (T. 5: 1—10). Navadno imajo posode profili­
rana in izvihana ustja. Poudarek pa dajejo trakasti nozdrvasti ročaji, ki se 
na zgornjem delu ostro prelomijo proti obodu posode. Ornamente pred­
stavljajo preprosti gumbasti in jezičasti izrastki, dasi imajo lahko že tudi
1 0 Kataster V. G. 2434
1 1 Grotta a S del M. Orsario. — Kataster V. G. 2433.
praktičen pomen. Edina kovinska najdba iz te plasti je gravirana konica 
bronastega bodala (Legnani, 1962, 23; T. 5: 11).
Četrta kulturna plast je prav tako bronastodobna, le da tipološko 
kakor po ornamentiki med seboj ločimo starejše in mlajše faze keramičnih 
oblik. Najnižje so v tej plasti ležale ostaline starejše bronaste dobe. Po­
javijo se tipične oblike bikoničnih posod z majhnimi ročaji in nizkim va­
ljastim vratom (T. 5: 12—21). Vplive slavonsko-sremskega kulturnega
kroga oz. kulture Ljubljanskega barja pa kaže kupa s križno nogo, ki je 
na obeh straneh ornamentirana s trakastim vrezanim geometrijskim mo­
tivom (T. 5: 22). Kovinska najdba iz te plasti je v koščen držaj vtaknjena 
bronasta konica (T. 5: 23).
V globini dveh metrov se začenja eneolitska plast, ki je hranila tudi 
primerke badenske keramike (Legnani-Stradi, 1963, 56). Vodilne so tudi 
kroglaste posode z vrezanimi rebri pod ustjem in kroglaste posode s cilin­
dričnim vratom, ki jih včasih krase vrezani motivi šrafiranih trikotnikov 
in rombov (T. 6: 2— 8). V vrhnjem delu tega sloja je ležala kupa na nizki 
polni nogi, ki ima stojno ploskev izoblikovano iz sedmih šapic v obliki 
rozete (T. 6: 1). Posoda je na obeh straneh okrašena z vrezanim inkrusti- 
ranim motivom, ki so tipični za slavonski kulturni krog oziroma keramiko 
Ljubljanskega barja in Vučedola.
V spodnjih plasteh (6, 7 in 8) so Irčili na neolitski horizont. Podobne 
elemente srednjega neolitika oziroma vpliva danilske kulture opažamo na 
fragmentih z vrezanimi rastlinskimi in geometrijskimi ornamenti in v po­
javu kup na votlih nogah in skodel (T. 7: 7, 9, 13), ki so jih našli najgloblje 
v tem neolitskem horizontu (Legnani-Stradi, 1963, 36). Nekatere oblike in 
ornamenti posod pa kažejo več značilnosti z najdišči in kulturami na Ape­
ninskem polotoku. To sta na primer kroglasta posoda s kratkim cilindrič­
nim vratom in nepoudarjenim okroglini dnom, ki je ornamentirana z na­
vpičnimi rebri tipa Sasso-Fiorano (T. 7: 8) in enobarvna skodela z belo 
inkrustiranimi vrezanimi trikotniki tipa Matera (T. 7: 10; Ridola, 1926, 134; 
Zambotti, 1945, 113). Tudi posode s kvadratnim ustjem (bocca quadrata) 
kažejo vplive najdišč severne Italije (Zorzi, 1956, 139; Radmilli, 1963 a, 113; 
Bernabò Brea, 1956, Tav. 23/2, 4— 6 in 24/1—7).
Nad würmskimi sedimenti se širi brezkeramični mezolitski sloj z zna­
čilno industrijo majhnih kamnitnih strgal in praskal ter koščenih konic 
(Radmilli, 1963, 39; Legnani-Stradi, 1963, 32).
12. Grolla deli'elmo1 2
Brezno, ki se je izoblikovalo v zgornjekrednih rudistnih apnencih, se 
odpira 1300 m SE od Repentabora v nadmorski višini 330 m. Vhodno na­
vpično brezno je 78 m globoko, nato se jama razširi proti jugozahodu še 
63 m daleč in v kočnem dein doseže skupaj 92 m globine.
Pri speleoloških raziskovanjih so v nasipnem stožcu na dnu vhodnega 
brezna slučajno našli že deloma zasigano enogrebenasto čelado italsko-etru- 
ščanskega tipa (Boegan, 1950, 178; Battaglia, 1942, 14, 19; Reinecke, 1950,
1 2 Kataster V. G. 2696.
141). To osamelo najdbo (T. 5: 14) moramo datirati v mlajšo fazo lialštatske 
dobe (Ha D 3) v Sloveniji in spada v iako imenovani tip negovskih čelad 
ter je njen najzaliodnejši predstavnik. Ker vemo točno ime in topografsko 
lego najdišča, je nujno, da ga vpišemo v spisek najdišč tega tipa čelad 
(Gabrovec, 1950, 92).
Čelado so bržkone nalašč vrgli v brezno kot daritev nekemu jamskemu 
božanstvu. Ta domneva je verjetna zaradi tega, ker niso našli nobenih 
drugih najdb, še manj pa človeških kostnih ostankov, ki bi pričali, da je 
človek nesrečno padel v brezno.
13. Bršlanca pečina — Grotta rossa1 3
Vhod v jamo se odpira 1300 m SSE od Vel. Repnja v nadmorski višini 
320 m. Jama je 21 m globoko brezno, ki se je izoblikovalo v zgornjekrednih 
rudistnih apnencih. Na dnu se brezno nadaljuje proti vzhodu z vodoravnim 
rovom še 34 m daleč.
Slučajno najdeni fragmenti prazgodovinskih posod v nasipnem stožcu 
pod vhodnim breznom kažejo podobnost z bronastodobno keramiko iz 
bližnje Pečine pri dubih (Vala, 1898, 39: Battaglia, 1927, 10; Cannarella, 
1962, 41).
14. Pečina o Žburlooci — Grolla della Finestra1 4
Jamski sistem sestavljata večji in manjši spodmol, eden zraven dru­
gega, ki sta se izoblikovala v zgornjekrednih rudistnih apnencih 700 m 
NNE od žel. postaje na Opčinah. Dolžina večjega spodmola z dvema vho­
doma je 25 m in se odpira na nadmorski višini 260 m.
Ker je jama nudila idealne pogoje za bivanje in ker omenjajo iz jame 
prazgodovinske ostaline, ki jih datirajo v neolitik (Moser, 1899, 117; Bat­
taglia, 1927, 3; Kodrič, 1956, 153), bi bilo potrebno čimprej začeti kontrolno 
izkopavanje. Verjetno bi našli v sedimentih prav takšno kulturno zapuščino 
kot v bližnji jami Orehovi pejci, kjer hranijo plasti ostaline od neolitika 
dalje.
15. Pečina v Gmajni — Grotta Gigante1 5
Jama ima tri vhodna brezna. Glavni vhod se odpira približno 400 m 
NW od vasi Briščiki v nadmorski višini 286 m. Mogočen jamski prostor, 
ki se je izoblikoval v zgornjekrednih radiolitnih apnencih, je 380 m dolga 
in 160 m visoka dvorana.
Na dnu te globoke jame so že nekdaj našli v pepelnati plasti nasipnega 
stožca dokaj prazgodovinskih kulturnih ostalin, kar priča, da je jama 
imela v preteklosti drug nižji jamski vhod, ki pa je danes zatrpan s po­
dori. Dasi nekateri te najdbe postavljajo v neolitik, jih moramo po značil­
1 3 Grotta a SE di Monrupino, Rote Höhle. — Kataster V. G. 940.
1 4 Grotta Sburlovca, Zboulouca—Höhle bei der Bahnstation Opčina. — Ka­
taster V. G. 2435.
1 5 Briščkova jama, Velika pečina pri Mainci, Grotta dei Giganti, die Riesen­
grotte bei Triest. — Kataster V. G. 2.
nih keramičnih oblikah datirati le v bronasto dobo (Moser, 1907, 37; Perko, 
1908, 722). Največ je fragmentov glajenih in grafitiranih posod z enostavno 
dekoracijo prstnih odtisov in plastičnih bradavic. Druge najdbe so še kam- 
nitni nožiči, praskala in puščice pa koščena koničasta orodja ter lupine 
morskih in sladkovodnih školjk.
Zadnja raziskovanja prav iste nasipne gomile na dnu jame so potrdila 
obstoj bronastodobne kulturne zapuščine (Andreolotti-Stradi, 1964 a, 87). 
Nasipni material so prekopali 3 m globoko in ugotovili v njem pet različnih 
plasti (T. 8: 1). Vrhnji dve sta sterilni in polni podornega kamenja. Na­
slednji dve sivkasto ilovnati plasti C—C 1, ki ju loči med seboj tenak oglen 
pas, sta iz bronaste dobe. V vrhnji so bili le netipični drobci posod in kosti 
domačih živali. Spodnja pa je hranila vidnejše fragmente starejše brona­
stodobne keramike, predvsem pa spodnjo človeško brezzobo čeljust in 
femur (Andreolotti-Stradi, 1964 a, Fig. 2/1—4: Fig. 3). Iz najnižje plasti, ki 
se loči od vrhnjih tudi po sestavu in barvni niansi, izstopa dno posode z 
votlo nogo (T. 8: 6) in kaže čisto neolitsko tradicijo (Andreolotti-Stradi, 
1964 a, Fig. 2/6). Prav takšne posode so našli v Orehovi pejci, ki tipološko 
ponazarjajo oblike posod na votlih nogah danilskega kulturnega kroga 
(Legnani-Štradi, 1963, 54).
V istem nasipnem stožcu na dnu dvorane so našli še številne fragmente 
kasnoantične keramike in dva bronasta novca iz IV. st. n. e. (Moser, 1897 a, 
37; Moser, 1898, 58; Perko, 1908, 722; Degrassi, 1929, 181). Deloma ohranjeni 
napisi pričajo, da pripadata Konstanciju in Lucili — Avrelijevi hčeri (Av: 
A LUCILLAE ANTONINI AVGUSTI FILIA).
16. Kodramooa pečina — Caverna sul M. Videz1 6 1 7
V skalnati steni zgornjekrednih dolomitov se 1000 m N od Zgonika 
odpira v nadmorski višini 390 m vhod v jamo, ki vodi proti vzhodu v pro­
strano dvorano 26 m daleč.
Iz pepelnatih slojev v jamskih sedimentih omenjajo prazgodovinske 
najdbe in paleontološke ostanke (Moser, 1895, 54; Moser, 1899, 117; Bat­
taglia, 1926, 86). S temi skopimi omembami je nemogoče kakorkoli opre­
deliti izkopanine, dasi jih najditelj datira v neolitik)?).
17. Golobinka — Groiia Komana1 1
Nedaleč od Cotarjeve pečine se 350 m WSW od Zgonika odpira v nad­
morski višini 260 m ozko, 10 m globoko poševno brezno, ki se v notranjosti 
razširi z več prostori 92 m daleč. Jama se je izoblikovala v zgornjekrednih 
rudistnih apnencih.
V prvi najobširnejši dvorani so v zahodnem kotu našli v zemlji razbito 
keramiko, včasih okrašeno s prstnimi odtisi, nekaj koščenih šil, orodja in 
puščico iz roženca, zraven pa še živalske kosti in zobe ter lupine morskih
1 6 Caverna presso Sgonico—Kođrama, Kodramova Pečina am Videš n. von 
Zgonik. — Kataster V. G. 818.
1 7 Golubina, Fovea romana presso Zgonik, Grotta romana di Sgonico, Grotta 
dei Colombi, der Columba Spalte, der Höhlenspalt von Zgonik. — Kataster V. G. 850.
školjk (Battaglia, 1926, 98). Najdbe moremo, po vseli znakih sodeč, opre­
deliti v bronasto dobo, čeprav jim pripisujejo neolitsko starost.
V naslednjem manjšem prostoru so ležali na tleh razkosani bronasti 
predmeti, dve igli z okroglo glavo, del fibule z lokom, fragmentiran nož, 
kvačica pasne spone, diskasta okrasna ploščica z luknjo, dva gumba in 
trije prstani (Perko, 1897, 46; Perko, 1910, 252; Battaglia, 1926, 98; Berta- 
relli-Boegan, 1926, 260; Canarella, 1959 127). Prav tod so našli še precej 
fragmentov rimskih posod, ki so dali jami tudi svoje ime in jo imajo za 
kultno mesto nekega antičnega božanstva (Plofmann, 1892, 77; Degrassi, 
1929, 162, 164, 180; Battaglia, 1942, 19).
18. Golarjeva pečina — Caverna presso Sgonicols
Mogočen vhod v ta 15 m dolg spodmol se odpira 850 m WSW od Zgo­
nika. Izoblikoval se je v zgornjekrednih rudistnih apnencih na nadmorski 
višini 270 m.
Med pisanimi prazgodovinskimi najdbami (Moser, 1892, 31; Moser, 
1899, 47; Moser, 1908, 32), ki so jih izkopali konec prejšnjega stoletja, iz­
stopa fragment z belo inkrustiranim motivom šahovnice (Seemann, 1892, 
198; Hoemes, 1905, 48, Abb. 120; Hoernes, 1925, 339, Abb. 6). Najbližje ana­
logije za tako okraševanje najdemo že v danilskem kulturnem krogu 
(J. Korošec, 1961, 17.; J. Korošec, 1958, 122). Ves drug znani inventar sodi 
slej ko prej v starejšo bronasto dobo. Keramične oblike predstavljajo zlasti 
fragmenti polkroglastih skodel in vrčev, ki jih krase prstni odtisi, brada­
vičasti izrastki in ornamenti vrezanih linij. Našli so tudi znatno število 
majhnih, grobo izdelanih posodic, ki naj hi rabile kot igrače. V nekaj sta­
rejši čas bi bržkone datirala le omenjena kultna posoda, dasi nimamo zanjo 
nobene dokumentacije o njenem videzu (Moser, 1899, 47).
Raznoliko je tudi kamnitno orodje. To so predvsem rezila, žage, pu­
ščica iz kalcedona trikotne oblike, kladivo iz diorita, ploščate sekire, brusni 
kamni in nekaj orodja iz obsidiana. Med koščenimi predmeti je največ 
bodal, nato rožena kladiva in orodja iz rogovja damjaka (Moser, 1892, 31; 
Moser, 1895, 54; Moser, 1908, 32).
19. Pečina pod Muzarji — Caverna delVOrso di Gabrovizza,n
Jama se odpira v zgornjekrednih rudistnih apnencih 750 m NNW od 
Gabrovca na nadmorski višini 224 m. Širok in visok jamski rov trikrat 
menja svojo smer. se spusti največ 39 m pod nivo vhoda in se konča 175 m 
daleč.
V sprednjem delu jame so kopali 3,5 m globoko in odkrili debelo pe­
pelnato plast, v kateri se je razpoznalo 15 tanjših oglenih slojev. Med šte­
vilnimi prazgodovinskimi najdbami — 230 posod različnih dimenzij in 
oblik ter skoraj 200 kamnitnih artefaktov (Marchesetti, 1891, 20; Marclie- 1 8 1 9
1 8 Pečina jama, Die Höhle von Zgonik bei Prosecco, Grotta Cotariova. — Ka­
taster Y. G. 264.
1 9 Pečina od Cile. Pitina jama. Grotta degli Orsi presso Gabrovizza. die Höhle 
von Gabrovica, die Bärenhöhle. — Kataster V. G. 7.
setti, 1890, 168; Battaglia, 1926, 90, 92, 93; Perko, 1895, 60), — ki spadajo 
večidel v bronasto dobo, je tudi nekaj fragmentov posod iz neolitskega 
časa (Marchesetti, 1891, T. VI/1, 2, 4, 5; Hoernes, 1905, 50). Z danilsko kul­
turno grupo lahko vzporejamo fragment posode na nizki votli nogi in 
fragment, na katerem so kot okras skupine poševnih vrezanih linij (T. 10: 1 »
Sl. 1. Vhod v Pečino ,pod Muzarji.
Abb. 1. Eingang in die Höhle Pečina pod Muzarji — Caverna dell’ Orso di Ga-
brovizza.
2, 4). V končno fazo neolitika pa moramo šteti fragmente slikane keramike 
(T. 10: 8, 9), ki ju predstavlja motiv trikotnikov in spiralnih pasov temno 
rjave barve na rumeni podlagi (Hoernes, 1925, 339, Abb. 4, 5; Reinecke, 
1939, 218). Analogije zanju najdemo v hvarski kulturni skupini. V isti čas 
lahko stavimo tudi posode s kvadratnim ustjem, dasi kažejo tipološke po­
dobnosti z najdbami v severni Italiji (Radunili, 1958, 975). Najstarejši neo­
litski element pa opažamo na fragmentu, ki ima zunanjo površino okra­
šeno z vbodi (T. 16: 9; J. Korošec, 1961, T. 3/4) in spominja na keramiko 
starejšega neolitika iz severne Dalmacije oziroma v Smilčićih (Batovic, 
1966, T. 80/6).
Pri povojnih kontrolnih sondiranjih do globine šestih metrov so na 
mestu, kjer jama menja smer proti severozahodu, odkrili debelo kulturno 
plast, ki je hranila največ ostalin prehodne dobe ( Jurca-Legnani, 1953, 13, 
21). To je predvsem eneolitska keramika, ki kaže baje sorodnosti z badensko 
keramiko in keramiko Ljubljanskega barja. Yelik del kulturnih ostalin iz 
glavne prazgodovinske plasti, ki sega 3,5 m globoko, spada v bronasto 
dobo. Po oblikah in strukturi spominja ta keramika na lončarstvo kašte- 
lirskih naselbin. Skoraj polovica najdenih posod je večjih dimenzij in jim 
tudi grafitni premaz zunanje površine daje svoje časovno mesto (Marche- 
setti, 1891, 25). Komolčasti ročaji, ki presegajo ustje (T. 11: 4, 6, 10), spo­
minjajo na analogne tipe v Polada kulturi. Za ročaje z grebenom na bi- 
koničnih posodah (T. 10: 14) prav tako najdemo najbližje primerjave v 
severni Italiji — Marendole, Colli Berici (Bertolone, 1962, Tav. 19/9 g).
Tudi ornamentika žlebljenih plastičnih reber, izrastkov in prstnih od­
tisov daje pečat bronaste dobe. Prav tako kažejo kamnitna orodja (nožiči, 
praskala, konice, žage, sekire in brusni kamni) na isti čas; tovrstnim iz­
delkom (T. 10: 17, 23, 24) iz najnižjih globin te prazgodovinske plasti pa 
bi mogli prisoditi nekaj starejšo neolitsko tradicijo (Marchesetti, 1891, 
T. II/l, T. III/7; Battaglia, 1960, 173, Fig. 53 a, c).
V vzhodnem delu, kjer jama menja svojo smer, so ostanki suhega zidu 
treh različnih gradbenih period (Guacci, 1959, 3). Po načinu gradnje in 
stratigrafski legi jih lahko datiramo od mlajše železne dobe tja do IV. stol. 
po našem štetju. Pri vseh dosedanjih raziskovanjih so v vrhnjih jamskih 
plasteh nabrali venomer črepinje amfor in drugih posod kasnoantičnega 
lončarstva. Tudi najvišja gradbena faza zidu v jami spominja po tehniki 
gradnje na antične vzore (Marchesetti, 1891, 41; Jurca-Legnani, 1953, 15).
Zanimivo je dejstvo, da v jami nikjer niso našli najmanjše sledi paleo­
litske poselitve, dasi je jama hranila v svojem sprednjem, srednjem in 
zadnjem delu bogate in raznovrstne paleontološke ostanke mrzlodobne 
favne iz zadnjega würmskega poledenitvenega sunka (Battaglia, 1920 a, 30; 
Battaglia, 1926, 79; Raunich, 1941, 57).
20. Pečina pri Glini — Grotta dell’Alce2 0
Dve brezni vodita v sistem podzemeljskih galerij, ki se razprostirajo 
130 m daleč in dosežejo največ jo globino 43 m. Glavno vhodno brezno se 
odpira na nadmorski višini 220 m in približno 1000 m WNW od Gabrovca. 
Jama se je izoblikovala v zgornjekrednih radiolitnih apnencih.
Med obilnimi in raznovrstnimi ostanki ledenodobne favne so našli tudi 
robustno človeško fibulo, ki se po nekaterih morfoloških znakih loči od 
mečnice današnjega človeka (Moser, 1896, 179; Urban, 1897, 44; Battaglia, 
1924, 66; Battaglia, 1926, 83; Battaglia, I960, 179; Perko, 1896 a, 40; S. Bro­
dar, 1962, 6).
2 0 Jama v Škrkovi ogradi, Losova jama, Grotta Tilde, Rustia jama, die Höhle 
na skrkowy ogrady. Kataster Y. G. 62.
21. Fessura presso Sales2 1
Navpičen vhod v jamo se odpira v zgornjekrednih rudistnih apnencih 
na nadmorski višini 245 m približno 850 m WSW od Saleža. Pod vhodom 
jamski prostor na eni strani strmo pada 10 m globoko, na nasprotni strani 
pa se razširi v manjšo dvoranico. Tod so v ilovnatih tleh slučajno našli več 
fragmentov rimske amfore, v strmem pobočju na drugi strani pa ostanke 
pleistocenske favne (Moser, 1903, 7, 9; Moser, 1899, 46; Weithofer, 1903, 9).
22. Caverna delle radici2 2
Vhod v jamo se odpira 1100 m SW od Samatorce v nadmorski višini 
290 m. Jama se je izoblikovala v zgornjekrednih rudistnih apnencih. Od 
vhoda dalje tla narahlo padajo, nakar se jama izravna in konča 40 m daleč 
s podorom.
Ob levi steni vhodnega dela jame so izkopali le nekaj grobe prazgodo­
vinske keramike in razlomljenih pa ožganih živalskih kosti (Perko, 1896, 
15: Perko, 1909, 117). Skromni viri brez kakršnekoli dokumentacije ne 
omenjajo, kje najdbe hranijo, niti kakšne izgleda jo in zato ni možna no­
bena toonejša časovna opredelitev najdb.
23. Pečina na Doleh — Grotta presso Samatorza2 3
Tik ob veliki Pečini na Doleh se odpira 1300 m SW od Samatorce na 
nadmorski višini 240 m manjša pečina, ki se imenuje tudi Moserjeva jama. 
Dva zapovrstna jamska prostora sta se izoblikovala v zgornjekrednih ru­
distnih apnencih približno 30 m daleč.
Večino prazgodovinskih najdb moramo datirati v starejšo bronasto 
dobo, dasi najditelj opredeljuje skeletne grobove najmanj v neolitik, ker 
niso imeli nobenih keramičnih grobnih pridatkov (Moser, 1903 a, 70; Moser, 
1910, 374; Perko, 1907, 382).
V sredini vhodne dvorane so trčili v globini 1,70 m na človeško lobanjo 
in druge že dokaj preperele trupne kosti. Skelet je ležal v rdečkasti sipasti 
zemlji in bil pokrit z večjimi kamnitnimi bloki, nad katerimi se je raz­
prostirala pepelnata kulturna plast s keramičnimi in kamnitnimi najdbami. 
Okrog skeleta so nabrali čeljustne kosti vidre (Lutra spelaea), razbit oklep 
želve in lupine sladkovodnih školjk (Unio margaritifer). Grobni pridatki 
so bili le kamnitni artefakti in koščena bodala, ležala so na prsih, ob levi 
in desni roki, pri nogah in pod skeletom.
Ob levi jamski steni so nekaj kasneje izkopali še koščeno iglo, prevrtan 
cardium, kamnitno kladivo in del zgornje človeške čeljusti.
Istočasno so nekaj metrov dalje trčili še na drugi skeletni grob. Ležal 
je v isti rdečkasti zemlji in jo je od vrhnje plasti z ostanki keramike ločil
2 1 Die Höhle »Na Hrbci« bei Salles, der Höhlenspalte von Salles. — Kataster 
V. G. 825.
2 2 Caverna presso Samatorza, Wurzelgrotte. — Kataster V. G. 256.
2 3 Moserjeva jama, Grotta Moser, Pečina na robiah, die Höhle in den Nie­
derungen, die Moser-Höhle, Spelonca del ferro. — Kataster V. G. 561.
tenak pepelnat sloj. Pod glavo in mečnico so bile lupine rečnih školjk pa 
roženi in kamnitni izdelki. Ob očeh so ležali kamnitni odbitki, rožen iz­
delek in dve razklani živalski cevasti kosti (Moser, 1903 a, 71).
Na vsem izkopanem področju vhodnega jamskega prostora so iz obeh 
pepelnatih plasti izluščili razen kamnitnega in koščenega orodja tudi raz­
novrstne fragmente posodja. Med kamnitnimi izdelki izstopajo: nad trideset 
nožičev iz roženca in kresilnika, dve puščici z zajedo, dve konici mandelj- 
naste oblike iz kalcedona in jaspisa, praskala in tri orodja iz obsidiana. 
Našli so še kanmitno kladivo, tolkalo in brusne kamne. Enostavnejši so 
koščeni izdelki. Razen tistih, ki so bili pridani pokojnikom, so našli pred­
vsem šila, bodala in igle. Nekaj je tudi roženih orodij. Zanimiva pa je še 
koščena harpuna s širokim držajem.
Med lončevino, ki je po oblikah in okraševanju zelo raznolika, so iz­
kopali žal le posamezne fragmente posod. Delane so prostoročno; nekatere 
iz grobe in slabo pečene gline pomešane z drobci apnenca, druge pa so iz 
prečiščene gline in še posebej glajene. Ornamentiko značijo enostavni grobi 
vrezi, okrogli vbodi, odtisi nohtov ali prstov in češče lomljene vrezane črte 
in šrafirana romboidna polja (T. 9: 1—5). Slednji po načinu okraševanja 
in motiviki (T. 9: 2) posnemajo vsekakor neolitske vzore (Móser, 1903 a, 74, 
Abb. 28, Fig. 2). Oblike drugih posod, ki jim ti fragmenti pripadajo, pred­
stavljajo čaše, vrče, skodele in lonce. Posebno skodele z ravnim ali uviha- 
nim ustjem nosijo ušesca ali manjše ročaje, večje posode pa le podolgovate 
izrastke. Y osnovi se ta keramika starejše bronaste dobe tipološko naslanja 
na istočasna najdišča, ki jih na eni strani vodi kultura Ljubljanskega 
barja z njeno pozno fazo, na drugi strani pa palafitske kulture v Padski 
nižini (Moser, 1903 a, 75).
Slučajna jamska najdba je železna lončna fibula z bronasto nogo, ki so 
jo našli v odmetanem materialu ob levi jamski steni. Vsekakor nima nobene 
povezave z drugimi jamskimi najdbami, ker je pač osamela najdba mlaj­
šega datuma, a brez stratigrafske lege.
V površinski plasti so nabrali še fragmente rimskih amfor in drugih 
poznoantičnih posod (Moser, 1910, 374; Perko, 1907, 381)
24. Pečina na Leskovcu — Groiia Azzurra presso Samatorza2 i
Y zgornjekrednih rudistnih apnencih se 1150 m WSW od Samatorce 
odpira vhod v jamo na nadmorski višini 270 m. Prostrani jamski prostor 
do svoje polovice rahlo pada, nakar se zravna in se v zadnjem delu. ko 
ostro zavije proti vzhodu, nekoliko dvigne. Dolžina vsega rova je 216 m; 
višinska razlika od vhoda do najnižje točke v jami pa je 42 metrov.
Že pri prvih raziskovanjih najnižjega prostora v jami so v najglobljih 
plasteh našli ostanke pleistocenske favne in skupaj s kostmi jamskega med­
veda je ležal tudi zgornji človeški premolar (Battaglia, 1926, 81, 83). Y na­
slednji višji plasti so odkrili takrat dokaj kamnitnega in koščenega orodja 
ter keramike, ki kaže v primerkih črno glajenih posod marsikdaj neolitski 2 4
2 4 Caverna presso Samatorza, die Höhle bei den Haselstauden, die Haselnuss­
höhle. — Kataster V. G. 257.
izvor (Moser, 1895, 54; Marcliesetti, 1895, 249; Marcliesetti, 1896, 24; Hoernes, 
1905, 47). Tak neolitski element, ki pripada vplivu danilske kulturne grupe 
ali celo krogu trakaste keramike, je tudi izrazita votla noga neke posode, 
ornamentirana z grobo vrezanim meandroidnim motivom (T. 16: 8; J. Ko­
rošec, 1961, 15). Tudi tipologija kamnitnega orodja (T. 17 in 18): puščice, 
svedri, praskala, nožiči, kalupasta sekira, kladiva, buzdovan, kaže pri 
marsikaterih primerkih neolitsko tradicijo (Bregant, 1957, 130).
Ponovna izkopavanja vhodnega dela jame so prinesla nove stratigraf- 
ske in kronološke podatke o jamski kulturni zapuščini (T. 12). Prvič, so 
v najnižji plasti odkrili mezolitsko kamnitno industrijo s kulturno tradicijo 
poznega paleolitika, z ostanki makrofavne in morskih školjk (Cannarella, 
1961, 16; Cannarella, 1962 a, 220; Cannarella, 1963, 26; Piadmilli, 1963, 39). 
Tudi analize oglja in organskih sedimentov iz te plasti so s pomočjo C1 4 
metode potrdile to starost. In drugič, so štiri prazgodovinske plasti jasneje 
stratigrafsko in kulturno opredeljene, tako da kažejo kronološko zaporedje 
materialne kulture od neolitika do pozne bronaste dobe (Cannarella, 1961, 
16; Cannarella. 1962, 23; Cannarella, 1962 a, 213). Neolitsko keramiko iz 
stratuma B-2 kažejo posode na nizkih votlih nogah in pa ornamentika 
vrezanih šrafiranih trikotnikov (T. 16: 1—3, 6). Obedve značilnosti nas vo­
dita v danilski kulturni krog. V vrhnjem delu te plasti so našli tudi del 
neornamentirane zvončaste čaše (T. 16: 4), ki naj bi bila eden redkih pri­
merkov tovrstne keramike na Krasu (Cannarella, 1962, 58, Fig. 1).
Naslednji višji kulturni horizont B-l je hranil največ fragmentov posod 
ne velikih dimenzij, kroglastih oblik z nepoudarjenim ravnim dnom (T. 15: 
1—24). Okrašene so z vrezi in rebri. Razen teh so našli še koščena šila in 
kamnitne artefakte. Čeprav datira najditelj najdbe v eneolitik, kažejo 
vendarle več tipoloških značilnosti starejše bronaste dobe.
Y stratumu A-2 prevladujejo odlomki posod večjih razsežnosti z ročaji 
in brez njih (T. 14: 1—24). Krase jih navpični vbodi navadno pod ustjem 
posod. Značilna keramična oblika je še manjša sitasta posoda s prevrtanim 
ostenjem in dnom (T. 14: 25). Med drugimi najdbami izstopa nekaj kam- 
nitnih in koščenih artefaktov. Grobe posode karakterizirajo oblike starejše 
bronaste dobe, ročaji na manjših skodelah pa kažejo še eneolitsko tradi­
cijo (Cannarella, 1962, 33).
Najvišja kulturna plast A-l je hranila klasične značilnosti kaštelirske 
keramike mlajše bronaste dobe (T. 13: 1—16). Čisto pod površjem, že v po- 
dorni plasti, so ležale črepinje kasnoantičnega in srednjeveškega lončarstva 
(Cannarella, 1961, 15).
25. Žirka pečina — Grotta presso Aurisina2 5
Vhod v jamo se odpira 1500 m ESE od Nabrežine na planoti Žirkovec 
v smeri proti Sv. Križu. Izoblikovala se je v zgornjekrednih rudistnih 
apnencih z vhodom na nadmorski višini 140 m. Jamski prostori so razvejani 
in merijo skupaj 105 metrov. Jamska tla vsepovsod bolj ali manj padajo do 
največje globine 25 m pod vhodom.
2 5 Jama Liščik, Caverna Tripoli, Zirca jama. die Maishöhle, die Kolbenhöhle — 
Sirca P. östlich von Nabresina. — Kataster Y. G. 241.
SI. 2. Profil jamskih plasti v Zirki jami (po K. Moserju).
Abb. 2. Schichtenfolge in der Höhle Zirka jama — Grotta presso Aurrisina
(nach K. Moser).
Prazgodovinske najdbe so izkopali na začetnem delu desnega jamskega 
rova v edini tanjši pepelnati plasti jamskih nanosov (Moser, 1897, 7; Moser, 
1909, 1080; Moser, 1910 a, 12; Marchesetti, 1910, 28; Perko, 1896, 15). Pred­
vsem lahko med keramičnimi najdbami odberemo nekaj tipoloških značil­
nosti. ki kažejo tradicijo neolitske dobe. Njeni pozni fazi pripadata vrč z 
vrezanimi cik-cak črtami in fragmentirana kroglasta posoda z go­
stim ornamentom vzporednih žlebov (Moser, 1909, 1080, Fig. 6). Oba pri­
merka imata na ornamentih ostanke rdeče inkrustacije (T. 5: 8, 9). Če ne 
najdemo za njiju nobenih tipoloških paralel s kulturami jadranskega ob­
močja, potem lahko opazimo določeno podobnost z okraševanjem nekaterih 
posod v jami Caverna di Bocca Lorenza pri Vicenzi (Battaglia, 1960, 245, 
Fig. 78; Pellegrini, 1910, 84).
Kamnitnih izdelkov so našli dokaj več kot koščenih (Moser, 1897, 8; 
Moser, 1908, 33). To so rezila, konice, puščice z zarezo, svedri, praskala in 
ploščate sekire ter kladiva, ki so izdelani iz roženca, kresilnika, jaspisa,
karneola, obsid i ana pa iz diorita in serpentina. Iz peščenjaka so le brusni 
kamni raznih oblik in velikosti. Iz kosti je narejenih nekaj šil in preluk­
njani obesek iz zoba divjega prašiča. Jasnejša časovna opredelitev teh 
predmetov skoraj ni možna, ker nam tipologija teh izdelkov brez strati- 
grafskih podatkov in drugih spremnih najdb more povedati le širok ča­
sovni razpon njihove uporabe.
Skoraj vse druge keramične najdbe pripadajo večjim posodam, ki no­
sijo trakaste, komolčaste ročaje ali pa manjša ušesca in plastične izrastke, 
ki so včasih tudi prevrtani. Tudi preprosto okraševanje raznovrstnih od­
tisov in plastična rebra dajejo keramiki pravo bronastodobno pripadnost.
V vseh legah pepelnate kulturne plasti so izluščili številne ostanke 
morskih mehkužcev. Lupine školjk so dostikrat tudi umetno prevrtane in 
obdelane kot okrasni predmeti. Y isti plasti so skupaj s kamnitnim arte­
faktom našli tudi zelo obrabljen zgornji človeški sekalec (Moser, 1894, 128; 
Moser, 1897, 9).
26. Pozzo presso Aurisina2 6 2 7
Vhod v poševno brezno, ki nima domačega ledinskega imena, se odpira 
900 m ESE od Nabrežine na nadmorski višini 160 m. Jamski prostor z me­
njajočo se smerjo se širi v zgornjekrednih radiolitnih apnencih 80 m daleč 
in 50 m globoko.
Pod vstopnim breznom so med mnogimi živalskimi kostmi in skupaj 
z orodjem iz jelenovega roga našli tudi obdelan peščenjak. R. Battaglia pri­
merja obe najdbi z drugimi podobnimi izdelki v jamah in ju datira v eneo- 
litik (Bertarelli-Boegan, 1926, 276).
2?. Lesa pečina — Caverna di San Pelagio2 7
Jama je 27m dolg naravni predor, ki se odpira 1200 m SE od Šem- 
polaja ob cesti, ki vodi iz Nabrežine v Praprot. Izoblikovala se je v zgornje­
krednih rudistnih apnencih z vhodom na nadmorski višini 220 metrov.
V prazgodovini naseljeni del jame je na severnem jamskem vhodu va­
roval suhi kamnitni zid. Tod okrog so tudi izkopali največ prazgodovinskih 
najdb, ki so ležale v plasti z ostanki kurišč. To so predvsem fragmenti 
posod, ki kažejo po podatkih najbrž bronastodobno starost, čeprav jih naj­
ditelj datira v neolitski čas (Moser, 1895, 54; Moser, 1905. 53). Istočasno so 
trčili v površinski plasti še na fragmente antičnih posod (Moser, 1905, 53; 
Degrassi, 1929, 180).
28. Katrina pečina — Caverna Caterina2 8
Vhod v jamo se odpira na nadmorski višini 225 m in 500 m ENE od žel. 
postaje v Nabrežini na desni strani ceste, ki pelje v Šempolaj. Jama je 
65 m dolg spodmol v zgornjekrednih rudistnih apnencih. Širok in visok
2 6 Pozzo del Tiglio. — Kataster V. G. 139.
2 7 Grotta presso Prepotto, die Durchgang- oder Betthöhle s. w. von Praprot, 
die Domhöhle von Praprot. — Kataster V. G.237.
2 8 Pejca pri apnenci. Pejca pri frnaži, Caverna presso le fornaci. Caverna 
presso stazione ferr. di Nabresina, die Taubengrotte, Katra Pečina nächst vom 
Bahnhof in Nabresina. — Kataster V. G. 239.
vhodni prostor se kmalu zoži in zniža. Tla jame se do končnega dela dvig­
nejo približno za 20 metrov.
Prazgodovinske ostaline so izkopali v obširnem vhodnem delu za kam- 
nitnim zidom ob desni strani jame. Tod sega ilovnata plast, ki jo prekinjata 
dva pepelnata sloja, 3 m globoko. Y obeh pepelnatih slojih so našli pra-
Sl. 3. Vliod v Katrino pečino.
Abb. 3. Eingang in die Höhle Katrina pečina — Caverna Caterina.
zgodovinske — neolitske predmete (Moser, 1908, 35, Moser, 1910, 378; Perko, 
1909, 116). Y najnižji legi spodnje plasti so ležali fragmenti keramike z 
vrezanimi ornamenti. Tako kaže dokajšnjo sorodnost z danilsko kulturo le 
en fragment grobe posode (T. 9: 6), ki ima pod ustjem motiv vrezanih šra- 
firanih trikotnikov (J. Korošec, 1961, 16). Yse druge keramične najdbe iz 
te plasti pa kažejo največ značilnosti bronaste dobe, ki se kažejo v deko­
raciji plastičnih, profiliranih reber, v odtisih prstov ter v gumbastih in je- 
zičastih izrastkih (T. 9: 7, 8). Tak poudarek starejše bronaste dobe severne 
Italije oziroma Polada kulture so ročaji vrčev (T. 9: 9, 10), ki se nad ustjem 
ostro prelomijo nazaj proti obodu posode (Moser, 1908, 31, Abb. 2/5, 6). 
Skromne najdbe kamnitnih in koščenih orodij nam ne nudijo tistih tipičnih 
oblik za tcrčnejšo časovno in kulturno opredelitev.
V vrhnjih plasteh vhodnega dela jame so našli fragmente antičnih 
posod ter vratove in ročaje amfor (Moser, 1895, 54; Degrassi, 1929, 172). 
Vmes so ležali tudi drobci steklenih posod. Skupaj s kasnoantičnimi čre­
pinjami so našli še fragmente srednjeveškega lončarstva. Med rimsko ke­
ramiko sta se vrinila ročaj prazgodovinske posode in človeška tibija (De- 
grassi, 1929, 172), kar verjetno priča, da jamske plasti niso bile več in situ.
29. Grotta Gialla di Prapotto2 0
Pred kratkim so odkrili v okolici Praprota novo prazgodovinsko jam­
sko postajo. Poročilo nikjer ne omenja njene točnejše topografske lege, a 
tudi ne katastrske številke objekta (Benussi, 1964, 9). Stratigrafskega raz­
poreda plasti ni, prav tako ni nobene dokumentacije izkopanin. Kljub 
vsemu lahko razberemo iz poročila, da jama hrani neolitske kulturne osta­
line. Značilne zanje so bucaste posode in posode z votlo nogo pa tudi vre­
zana ornamentika. Eneolitsko keramiko zastopajo fragmenti z značilno 
profilac.ijo posod te dobe.
Bronastodobno jamsko zapuščino izpričujejo fragmenti kaštelirskega 
lončarstva in kamnitnega orodja, ki so jih našli skupaj v številnih ognji­
ščih. Antična doba je pustila v jami razbite oljenke in ostanke posodja iz
III. stoletja naše ere.
30. Svinjska griža — Caverna presso il viadotto ferr. di Aurisina™
Jama je 12 m dolg nekdanji požiralnik v zgornjekrednih radiolitnih 
apnencih, ki se odpira 500 m od Nabrežine v nadmorski višini 151 m ob žel. 
viaduktu.
Skromni viri o prazgodovinskih najdbah nam ne dopuščajo, da bi jih 
kakorkoli tipološko ali kronološko opredelili (Moser, 1895, 54; Perko, 
1910, 251).
31. Pejca o Lasci — Caverna del Pettirosso2 9 3 0 3 1
Nedaleč od železniškega viadukta (1100 m NNW od Nabrežine) se v 
udomi dolini Lasci odpira v nadmorski višini 130 m vhod v 27 m dolg vo­
doraven spodmol, ki se je izoblikoval v zgornjekrednih rudistnih apnencih.
Zapovrstnost štirih kulturnih slojev sega 2 m globoko. Večletna izkopa­
vanja so odkrila zanimive prazgodovinske najdbe, ki pa stratigrafsko sploh 
niso določene (Moser, 1899, 56; Moser, 1903, 22; Perko, 1912, 13; Battaglia, 
1926, 92; Radinilli, 1963 a, 34). Zato lahko damo neko približno kulturno in 
časovno sliko najdb le na podlagi tipoloških značilnosti.
Najstarejše najdbe iz te jame so fragmenti posod impresso-cardium 
keramike, ki so doslej redki predstavniki starejšega neolitika v Slovenskem 
Primorju (T. 19: 1—10). Ornamentirani so z vbodi, ki dajejo videz ščipanega 
ornamenta ali pa so ti narejeni z robovi školjčnih lupin iz rodov Cardium 
sp. in Pectunculus sp. Ta ornamentika se kulturno in časovno veže s ti-
2 9 Kataster V. G. 932?
3 0 Pečina — die Felsenhöhle zwischen Bahnhof und Ort Nabresina. — Ka­
taster V. G. 261.
3 1 Vlaška jama, Pertotova pejca, Vlasca pečina, Caverna presso il viadotto 
ferr. di Aurisina, Grotta del Muschio, die Fremdenhöhle, die Rotgartl Höhle. — Ka­
taster V. G. 260.
Sl. 4. Pogled v udorno dolino, kjer se odpira Pejca y Lasci.
Abb. 4. Blick in die Einsiurzdoline mit der Höhle Pejca y Lasci — Caverna del
Pettirosso.
' Jfumus m.Topfscherben
Pache
v Lehm m. Knochen
ZK SK jE šK U L . v - : A s c h e
A " / Z \/^ s h Lehm mass erfahrend
Asch e
' ■ k l/! *7f.< r r ^C W Lehm wasserführend
m it Teuerstein, 
vs» ^ Kirsch ge weih u jfeeres- 
iS — Conchylien.
Sl. 5. Profil jamskih plasti Pejce y Lasci (po K. Moser ju).
stimi najdišči jadranskega območja, ki predstavljajo ondod najstarejšo 
fazo oziroma prvo razvojno stopnjo impresso-cardium keramike (Batovič, 
1965, 36).
Časovno nekaj mlajše so keramične najdbe, ki jih lahko pripišemo 
srednjemu neolitiku oziroma krogu danilsko-kakanjske kulturne skupine. 
Semkaj spadajo po obliki vsekakor noge štirinožnih kultnih vaz — rhyto- 
nov, ki so ornamentirane z vrezanimi conalnimi in trikotnimi motivi 
(T. 21: 1—3; J. Korošec, 1961, 15; Benac, 1956, 177). Zlasti pa v ta kulturni 
krog lahko opredelimo fragmente, ki izstopajo z vrezano spiraloidno in 
trikotno ornamentiko, ki je za to kulturo značilna (T. 20: 1—12; J. Korošec, 
1958, 121; J. Korošec, 1961, 16, 17) in pa fragmentirane posode na nizki 
votli nogi (T. 21: 5—7), ki so prav tako značilne za drugo in tretjo fazo 
danilske kulture (J. Korošec, 1964, 45; Battaglia, 1926, 96).
Mlajšemu neolitiku s tradicijo hvarske kulturne skupine so podobni 
predvsem fragmenti s tej kulturi značilno ornamentiko. To so spiraloidni 
motivi (Moser, 1910, 577, Abb. 20). Glede na analogije, ki jih najdemo v tej 
dalmatinski kulturni skupini, ni izključeno, da so bili nekdaj celo posli­
kani (T. 20: 14, 17; T. 19: 12; Novak, 1955, T. 77/1).
V prehodni čas moramo opredeliti že fragmente kup na nogi, ki so 
ena vodilnih oblik keramike Ljubljanskega barja oz. slavonskega kultur­
nega kroga (Moser, 1899, Fig. 12, Taf. 2/64: Perko, 1912, 14). Noga z več 
šapami v obliki križa je v tej kulturi značilna pojava. Naši primerki so 
ornamentirani z brazdastim vrezom šrafiranih trikotnikov in pasov, za­
polnjenih z belo inkrustacijo (T. 21: 17, 18). Od tipičnih vučedolskih pred­
stavnikov se ena naših kup loči z močnim in vodoravno izvihanim ustjem 
in jo moramo zategadelj upoštevati kot domače delo pod vplivom sla­
vonske kulture (P. Korošec, 1956, 371). Med tem gradivom opažamo tudi 
fragmente skodel z uvihanim, odebeljenim in vodoravno odrezanim ustjem 
(T. 21: 9—11). Tipološko so te oblike morda že nekoliko mlajše, vendar 
jih moramo le upoštevati kot predstavnike tega prehodnega eneolitskega 
obdobja. Zanimiv je tudi fragment polkroglaste skodele z nizkim valjastim 
vratom (T. 20: 15). Njen ornament sestavljajo drobni zobčasti vrezi in 
vbodi. Ta tehnika okraševanja nas usmerja na keramiko Ljubljanskega 
barja oziroma po današnjem stanju raziskovanja v njeno fazo Iga II. 
Y ta prehodni čas datiramo še bakreno bodalo (Moser, 1899, 52; Perko, 
1912, 13), dasi nimamo zanj pravih podatkov, v kateri plasti in s kakšnim 
materialom skupaj so ga našli. Odveč bi bilo vsako bližje tipološko pri­
merjanje, ker je bodalo lahko tudi bronasto in bi bila potem njegova da­
tacija mlajša.
Vse prazgodovinske plasti so hranile številno in oblikovno bogato kam- 
nitno in koščeno industrijo (Moser, 1894, 128; Moser, 1899, 58; Moser, 1909, 
1080; Perko, 1912, 13). Ker nimamo za te izdelke oprijemljivih stratigraf- 
skih podatkov, jih lahko le tipološko primerjamo. Kamnitni inventar kaže 
tako po oblikah kakor po materialu, iz katerega je izdelan, veliko izbiro 
(T. 22: 1—14, 17—19). To so enorezna in dvorezna rezila, žage, praskala, 
puščice, ploščate sekire, kladiva, tolkači in brusni kamni, ki so izdelani iz 
kalcedona, lidita, jaspisa, ahata, obsidiana, raznih kvarcitov in peščenca. 
Koščeno orodje (T. 22: 15, 16, 20—28) zastopajo igle, puščice, harpune, bo­
dala, šila, gladila, rožena kopača in rožena konica, vtaknjena v koščen
držaj. Dostikrat omenjene stilizirane gravure na koščenih izdelkih so se iz­
kazale za ponaredke (Moser, 1899, 61; Moser, 1909, 1080; Perko, 1912, 14; 
Kyrie, 1910, 13).
Največ keramičnega gradiva sodi po opisih bržkone v starejšo bro­
nasto dobo. Izkopali so ga v drugi kulturni plasti (Moser, 1899, 77; Perko, 
1910 a, 27; Perko, 1912, 14; Battaglia, 1926, 92). Posode raznih oblik z ro­
čaji ali brez njih so iz gline, pomešane s peskom in imajo običajno glajeno 
površino. Skromno dekoracijo predstavljajo odtisi prstov, plastični izrastki, 
rebra in vzporedni plitki vrezi. Zanimiva sta še polkroglast vrč z majhnim 
ročajem, ki ima omfalos na nenaznačenem okroglem dnu, in večja plitka sko­
dela z izvihanim ustjem in rastlinskim ornamentom (Moser, 1899, 63, 64). 
Obe posodi kažeta po obliki tendenco poznih kultur Ljubljanskega barja
(T. 21: 10).
Y vrhnji plasti so našli v žganem grobu bronasto ločno fibulo (T. 21: 19) 
z gumbasto glavo in pripadajočo iglo (Moser, 1899, 52, Fig. 5). Vendar so 
ležale v isti plasti še časovno mlajše najdbe (železna noža in obroč, koščen 
ornamentiran glavnik z železnimi zakovicami, ki imajo bronasto glavico), 
tako da groba s fibulo ni možno stratigrafsko uvrstiti. Tipološko je fibula 
še najbolj podobna antičnim primerkom II. stoletja. Y spodnjih legah te 
vrhnje jamske plasti so ležali še ostanki rimskih amfor, drugih posod in 
manjša amfora s pokrovom ter značilna črno žgana srednjeveška keramika 
z valovnico in trakastim! ornamenti (Moser, 1899, 79: Moser, 1910 a, 11; 
Degrassi, 1929, 180).
Nekako v sredini jame blizu desne stene jame so v zgornji pepelnati 
plasti trčili na večjo kamnitno ploščo. Pod njo so našli poškodovano ro­
ženo sekiro, lupine školjk, ovčje kosti, dve koščeni šili skupaj z levo člo­
veško čelnico. Malo nižje je ležal del desne zgornje čeljusti s štirimi koč­
niki, od katerih je bil zadnji mlečen (Moser, 1899, 62; Virchow, 1895, 340, 
Fig. 1, 2). Obe lobanjski kosti sta pripadali mlajši ženski osebi. Omembe 
vreden je tudi koščen obroč, izdelan iz človeškega vratnega vretenca, ki 
je bil baje najden že v najnižji glacialni plasti skupaj z zdrobljeno živalsko 
kostjo, kremenčevimi ostružki in lupinami školjk (Moser, 1899, 66). S. Bro­
dar trdi, da ni nobenih drugih dokazov za paleolitsko starost tega košče­
nega obroča iz človeškega atlasa (S. Brodar, 1962, 5).
32. Pečina pod Kalom — Caverna Pocala3 2
V nadmorski višini 139 m se v zgornjekrednih rudistnik apnencih od­
pira 1200 m NNW od Nabrežine vhod v 125 m dolgo jamo. En sam jamski 
prostor se proti koncu jame vedno bolj širi, jamska tla se spustijo za 30 m 
nižje od vhoda in končajo z majhnim breznom.
Od številnih raziskovalcev je v jami raziskoval pleistocenske sedimente 
največ R. Battaglia. Najdeno kamnitno in koščeno industrijo je prisodil 
»alpskemu moustérienu«, ko so se nosilci te kulture umikali pred nastopa­
jočo würmsko poledenitvijo iz Alp v nižje predele (Battaglia, 1921, 35;
3 2 Caverna del Camporosso, Caverna degli orsi, die Höhle am rothen Felde. 
— Kataster Y. G. 91.
Battaglia, 1922, 622; Battaglia, 1926 a, 291; Battaglia, 1953, 5; Battaglia, 
I960, 94). Po današnjem stanju kvartarološke znanosti pa te jamske plasti 
pripadajo bržkone prvemu würmskemu interstadialu z značilno kulturo 
končnega moustériena.
V vrhnjih, do 1,5 m močnih holocenskih plasteh z vložki pepela in 
ostanki prazgodovinskih ognjišč so našli dokaj keramičnih ostalin pa še 
kamnitno in koščeno orodje (Moser, 1904 a, 39; Marchesetti, 1906, 117; Bat-
Sl. 6. Vhod v Pečino pod Kalom.
Abb. 6. Eingang in die Höhle Pečina pod Kalom —‘Caverna Pocala.
taglia, 1921, 57; Battaglia, 1930, 17). Po virih datirajo te najdbe v neolitski 
čas, vendar jih po stratigrafski legi in tipološkem opisu lahko postavimo 
kvečjemu šele v prehodno obdobje. Take značilnosti za časovno opredelitev 
ima neka sferokonična skodela z ročajem. Večina drugih keramičnih frag­
mentov se tipološko približuje bolj oblikam starejše bronaste dobe, dasi 
jim najditelji pripisujejo večjo starost, ker so jih našli nad pleistocen- 
sko plastjo. Za bronastodobni izvor najdb govori bronasta igla z odlomljeno 
glavo, ki so jo našli skupaj s črepinjami pri sondiranju vhodnega dela 
jame. V isti sondi so pri vrhu odkopali tudi fragmente antičnega lončarstva 
(Battaglia, 1930, 24; Degrassi, 1929, 180). .
V holocenski ilovici so 60 cm globoko trčili še na dve človeški vretenci 
in na spodnjo čeljustnico skupaj s kamnitnim in koščenim artefaktom 
(Marchesetti, 1910, 28; Battaglia. 1930, 26: Moser, 1905 a, 5). Kakršnakoli 
jasnejša antropološka analiza teh kostnih ostankov ni možna, ker so najdbe 
danes neznano kje založene.
35. Rusa špilja — Grolla dei Ladroni3 3 3 4
Pod stezo, ki pelje k žel. viaduktu pri Nabrežini se 950 m SSE od Sliv- 
nega odpira v nadmorski višini 155 m vhod v jamo, ki se je izoblikovala 
v zgornjekrednih rudistnih apnencih. En sam jamski prostor se rahlo 
spušča 30 m daleč.
Y zadnji polovici jame so v kulturni plasti, ki se širi en meter pod 
površino, izkopali prazgodovinske ostaline (Moser, 1903, 22; Moser, 1895, 
54; Moser, 1895 a, 34; Perko, 1909, 116; Battaglia, 1926, 86, 95) in jim bližina 
kaštelirja Gradec pri Slivnem daje svoj časovni pečat. Bronastodobna ke­
ramika je tipološko enaka oni z Terezijine jame (35). Med kamnitnimi iz­
delki izstopata daljše rezilo iz roženca in ploščata sekira, med koščenimi 
pa piščalka iz femurja nekega mesojedca, ki je na sklepu prevrtana.
34. Ognjenca — Grotta Errnudtv*
Na vzpetini Vrščak ob vznožju Grmade (kota 323 m) se na nadmorski 
višini 270 m odpira 200 m NE od njenega vrha vhod v 200 m dolgo in pro­
strano jamo, ki se je izoblikovala v zgornjekrednih dolomitnih apnencih. 
Jamska tla se od vhoda do konca spustijo za 51 metrov.
Y nasipnem stožcu pod strmim vhodom so izkopali nekaj fragmentov 
grobih prazgodovinskih posod, ornamentiranih z bradavičastimi izrastki in 
so podobni onim na bronastodobnili kaštelirjih (Moser, 1901, 33). Prav tod 
so našli še več fragmentov rimskih amfor, oljenko in bronast novec Anto­
nina Pia, bolj v notranjosti jame pa še dele amfor, železno sekiro in bodalo 
(Moser, 1901, 33; Moser, 1901 a, 118; Moser, 1904, 44; Degrassi, 1929, 180).
35. Terezijina jama — Caverna Teresa3 5
Na nadmorski višini 50 m se v zgornjekrednih rudistnih apnencih od­
pira v parku Devinskega gradu (1000 m WNW od cerkve v Devinu) na­
vpičen vhod v jamo. Pod vstopnim breznom se jamski prostor razprostre 
50 m daleč in 18 m globoko. Kasneje so jamski vhod umetno izdelali, danes 
pa je zatrpan, ker so zavezniške enote vhod zaminirale.
Prazgodovinske plasti so v jami segale pet metrov globoko in hranile 
bogato in pisano kulturno zapuščino (Moser, 1903, 12; Moser, 1899. 45; 
Cannarella, 1963, 24), ki sega nazaj v neolitski čas. Najstarejše elemente 
opazimo na fragmentih s spiralno dekoracijo (T. 23: 20) in na tistih, ki so 
okrašeni ali z šrafiranimi trikotniki (T. 23: 10, 18) ali z romboidnim šra- 
firanim motivom (T. 23: 11: Moser, 1903, Fig. 25, 26, 29; Hoernes, 1905,
8 3 Spelonca dei Briganti, Grotta presso Slivia — Rusha Spila, die Räuberhöhle, 
die Höhle »Russa spila« am Berge Jurkovec bei Nabresina, die Räuberhöhle am 
Jurkovec. — Kataster Y. G. 301.
3 4 Grotta sul pendio dell’ Ermada presso la stazione di Duino, Grotta del 
Fuoco, Ouhnica, die Alexandergrotte, der Höhlenspalt auf Hermada westlich 
Cerovglie ob Duino, Grotta del colle Versciac sul pendio dell’ Ermada.
Kataster V. G. 791
3 5 Grotta Teresiana, Grotta presso Duino — Teresa, Grotta Fioravante, die 
Theresien Höhle von Duino, das Fuchsloch von Duino. — Kataster Y. G. 939.
48, Abb. 117—120; Hoernes, 1925, 359, Abb. 1—3). Najbližje opazimo po­
dobno ornamentiko v danilskem kulturnem krogu, na kar je opozoril tudi
J. Korošec, 1958, 121 in 1961, 17.
Poznemu neolitiku s tradicijo livarske kulture ustrezajo fragmenti 
posod na votli nogi (T. 23: 2, 3), od katerih je ena ornamentirana z vreza­
nim trikotnim motivom (Moser, 1903, 20, Fig. 43, 37). Vplivu iste kulturne 
skupine lahko prištejemo še primerke slikane keramike z rumenimi in rja­
vimi pasovi na sivi podlagi in črnih ornamentov na rdeči podlagi (Moser, 
1903, 21; Battaglia, 1926, 93; Reinecke, 1939, 218). V čas končnega neolitika
-3
a J f t u m u s a r h g e r L e h m m i t y r B löcken 
Ì J u f y e ß iih r le r nßchult u . B lö c k e
c ( t r a u e u . ge lb e J s c h e n h a n d e r m i l 
Im h e n ,,JÙ rsc h h o m ,$ a n l> e ìl,ro jifsd ie rò e n
_    ^ — i Brandschichle m.Äohlenshtchche/i
FS Â J ' c B ^ " lA - J'-\ ^Zerklüfteter graubrauner Lehm m it
"“r~ , I X alk bm k criftfn och cn .X oh ie.T o pfsch erlen .
M u sch e ln u ./Sch n eck en
X C Weißlich yrauerLehm m Feuerstein B rie f
p - ~ 0 f Lehmm.Kohlenbrockenuïnochenarlefculen
’ ■ ----- ■■■ '/ f t - -.L. - i V -'j . U — S Asckenschichle m. Auslernsckalem
h jf t c h u t t m it ß m le r b ild u n g
-5 —
ß ' ' ,-.0 - f t ■'/ / y ’ ß - ö . A v - i z Feine Erde m ilX ohlenlrccken
Sl. 7. Profil jamskih plasti v Terezijini jami (po K. Moserju).
Abb. 7. Schichtenfolge in der Höhle Terezijina jama — Caverna Teresa (nach
K. Moser).
moramo datirati še stožčasto pintadero z okroglo odtisno ploskvijo, orna- 
mentirano s kombinacijo vrezanih črt in vbodov (T. 23: 17). Le-ta pred­
stavlja najbrž severnoitalijanski vpliv in še posebej najdemo zanjo vzor­
nike v jamah ob ligurski obali (Moser, 1903, Fig. 38; Bernabò Brea, 1956, 
204; Cornaggia Castiglioni, 1956, 151).
Druge keramične najdbe datiramo v starejšo bronasto dobo. Nazaj 
v prehodni čas sega morda le skodela z uvihanim in ravno odrezanim 
ustjem (T. 23: 1), ki ima na nepoudarjenem dnu ostanek omfalosa (Moser, 
1903, Fig. 33). Nekateri ji pripisujejo celo vpliv slavonske kulturne skupine 
(P. Korošec, 1956, 372). Vodilne poteze keramike starejše bronaste dobe 
kažejo sodaste in kroglaste oblike posod s cilindričnim vratom (T. 23: 4 
do 8, 12). Dasi so grobo izdelane, imajo dostikrat tudi glajeno površino. 
Lonci imajo skoraj praviloma izvihano in narovašeno ustje pa tudi okras 
prstnih odtisov, plastičnih reber in jezičastih izrastkov, ki so neredko tudi 
prevrtani. Tej starejši bronasti dobi pripadajo še manjše, bolje izdelane in 
svetlo glajene posode s trakastimi ročaji.
Vse prazgodovinske plasti v jami so hranile množico lupin morskih 
školjk, ostankov rib in kosti domačih in divjih živali. Vmes, zlasti pa v pe­
pelnatih horizontih, so našli dosti lepega kamnitnega in koščenega orodja
raznih oblik (Moser, 1903, 15, 19: Kyrie, 1910, 12). To so prizmatična rezila, 
praskala, konice, puščice s trni, ploščate sekire in brusni kamni (T. 23: 21 
do 24). Izbran je tudi material iz katerih so izdelani: kresilnik, roženec, 
jaspis, lidit, ek logit, amfibolit, k varci t in peščenjak. Koščenih izdelkov je 
dosti manj: konice in šila, pa dleta in praskala ter nekaj roženih odbitkov. 
Edina kovinska najdba je bakreno bodalo s sploščeno konico in je tipo­
loško najbolj podobna onemu primerku iz Pejce v Lašci (Moser, 1903, 19).
Y vrhnji plasti so pod podornim kamenjem izkopali tudi fragmente 
kasnoantičnih in srednjeveških posod (Moser, 1903, 21). Y srednjem delu 
jame so v ilovnati plasti ležale človeške kosti: vratno in prsno vretence, 
dva zoba — kočnik in sekalec — ter nožne falange (Moser, 1890, 25; Moser, 
1910 a, 12). Našli so jih skupaj s fragmentirano kamnitno sekiro.
36. Cavità presso le risorgive del Timavo3 6
Jama se odpira v zgornjekrednih apnencih 500 m SSE od Štivana v 
pobočju nad izvirom Timava. Obstoječi jamski prostor na nadmorski višini 
50 m je le del večjega galerijskega jamskega sistema, ki je nekdaj odvajal 
vodo, a je danes zatrpan s podori.
Po vsej svoji razsežnosti kaže jamski prostor do globine dveh metrov 
tri različne plasti. Prva plast je podorna. Druga je hranila zanimive kasno- 
antične najdbe, med katerimi so bile pomešane prazgodovinske črepinje. 
Čista prazgodovinska plast pa se začenja dva metra globoko (Andreolotti, 
1966. 19).
V drugi plasti so izkopali več reliefnih stebrov in napisnih kamnov — 
ostankov mitreja (Andreolotti, 1966. Fig. 1—3). Med drobnimi najdbami 
izstopa okrog 250 fragmentov in 13 popolnoma ohranjenih, tudi žigosanih 
oljenk ter drobci steklenih posod. Najdeni novci (od Proba do Teodozija) 
pa pričajo, da so mitrej najbolj obiskovali od druge polovice III. do konca
IV. stoletja.
Številne prazgodovinske najdbe kažejo veliko pisanost v oblikah posod 
in drugih predmetih (Andreolotti, 1966, 26). To so skodela z uvihanim ust­
jem, ki ima na dnu zvezdast, a na ustju trikoten vrezan ornament, dalje 
fragmentiran pokrov, fragmenti s prstnimi odtisi, z rebri, s prevrtanimi 
plastičnimi izrastki in prstanasti ter komolčasti ročaji. Med drobnimi najd­
bami so koščen prevrtan obesek, koščena igla, prevrtan jelenov rog in raz­
lična kamnitna orodja skupaj z odbitki. Neka jasnejša časovna ali kul­
turna opredelitev prazgodovinskih najdb ni možna, ker je predhodno po­
ročilo zaenkrat brez dokumentacijskega gradiva. Vsekakor pa najdbe niso 
6tarejše od bronastodobnih.
37. Grotta del Diavolo Zoppo3 7
Približno 250 m SW od toplih vrelcev pri Tržiču se v nadmorski višini 
6 m odpira vhod v jamo. ki se je izoblikovala v osamelcu zgornjekrednih 
rudistnih apnencev. Vhod je ovalno, 2 m globoko brezno, ki vodi v okroglo
3 6 Grotta dio Mithra. — Kataster Y. G. 4204.
3 7 Diaul Zot. Grotta delle Fate, die Teufelshöhle. — Kataster V. G. 225.
dvoranico, iz katere se odcepita dva rova skupaj 34 m daleč. Daljši rov se 
spusti 8,5 m globoko in sega torej pod morsko gladino.
Nad sedimenti pleistocenske kostne breče so slučajno našli prazgodo­
vinske najdbe in dele človeških lobanjskih kosti (Boegan, 1905, 46; Bat­
taglia, 1926, 86; Moser, 1899, 117; Cannarella, 1959, 134), katerih starost se 
ne da ugotoviti.
38. Grotta sul Monte S. Michele3 8
Y manjši vrtači se 750 m SE od vrha Sv. Mihaela (kota 275 m) odpira 
v nadmorski višini 210 m vhod v jamo, ki se je izoblikovala v zgornje- 
krednih rudistnih apnencih. Dva zaporedna jamska prostora segata 38 m 
daleč in se spustita 11 m nižje od jamskega vhoda.
Na skrajnem koncu zadnje dvoranice so več kot en meter globoko od­
krili ogleno plast. Y njej so našli fragment prostoročno izdelane keramike 
skupaj z živalskimi kostmi (Gherson, 1920, 50; Boegan, 1938, 135; Berta- 
relli-Boegan, 1926, 382; Gariboldi, 1924, 1299). jamske plasti so danes pre- 
metane in uničene, ker je jama med prvo svetovno vojno bila vojaško za­
klonišče. Zato ni možno izvesti ponovnih sondiranj, ki bi ugotovila točnejšo 
starost prazgodovinskih najdb.
Za popoln prikaz jamskih najdišč Julijske krajine moramo pripisati 
še nekaj jam z arheološkimi ostalinami, pa čeprav geografsko ne sodijo 
več k ožjemu območju Tržaškega Krasa. Ležijo namreč že v Furlaniji ozi­
roma v njenem vzhodnem predalpskem svetu, kjer so gotovo že v pra­
zgodovini tekle najkrajše trgovske in selitvene poti iz Furlanske nižine v 
Posočje in narobe. Geografska lega teh jam in pa najdbe same nam pod­
krepijo trditev o selitvi kulturnih dobrin preko ondotnih dolinskih pre­
hodov. A tudi že znane slučajne najdbe iz Turjeve jame, ki se z mogočnim 
vhodom odpira nad strugo Nadiže pri Robiču, naj bi nam osvetlile kul­
turno povezavo z temi jamskimi najdišči onstran v Beneški Sloveniji.
39. Landarska jama — Foràn di Landri3 9
Severno od Preštinta (Prestento) pri Čedadu se v strmem desnem po­
bočju nad zgornjim tokom Bistre odpira na nadmorski višini 425 m vhod 
v približno 40 m dolgo jamo, ki se je izoblikovala v triadnih apnencih. 
Jama se končuje z dvema krakoma. Y nižjega priteka studenec, ki teče 
skozi jamo.
V jami so sondirali mestoma dva metra globoko in odkrili dve pra­
zgodovinski kulturni plasti. V spodnji z ognjiščem so našli ostaline, ki jih 
datirajo v neolitik (De Gasperi, 1910, 59; Feruglio, 1920, 64; Feruglio, 1921, 
1). Yendar predvsem keramične najdbe kažejo tiste značilnosti, da jih mo­
ramo opredeliti le v starejšo bronasto dobo (Feruglio, 1921, fig. 8, 9). To so 
fragmenti grobih posod, okrašeni s plastičnimi rebri, odtisi nohtov in na­
vpičnih vzporednih zarez. Kaninitna orodja predstavljajo le praskala ter
3 8 Grotta dell’ Orco, Grotta Gradisca. — Kataster Y. G. 450.
3 9 Lanđrijska jama, Ciòndar di Landri.
dleta in na vrhu preluknjan brus iz peščenca; koščeni izdelki pa so šila 
in gladila.
Iz vrhnje kulturne plasti so izluščili polovico okrogle bronaste zapest­
nice, bronasto iglo, prstan ter certoško fibulo in železen nož z ravnim 
hrbtom. Fibula datira te najdbe v pozni čas starejše železne dobe (Ha D), 
a najditelj jih stavlja v "VII. in VI. stoletje pred n. št. in jih obenem primerja 
z najdbami iz Mosta na Soči (Feruglio, 1921, 29).
40. Velika jamai0
V južnem predgorju Matajurja, med rekama Aborno in Reko se 700 m 
SE od Trčmuna (Tarcimonte) odpira mogočen vhod v 32 m dolgo jamo, ki 
se je izoblikovala v triadnih apnencih. Nadmorska višina vhoda je 372 m.
V jami so razen pleistocenskih in holocenskih živalskih ostankov našli 
tudi prazgodovinsko keramiko (Musoni, 1904, 49; Alfonsi, 1912, 61; Fa­
biani, 1912, 1, 32; Cannarella, 1959, 135). Črepinje so ležale v plasti z 
ostanki ognjišča, ki je bilo dolgo v rabi. Čeprav najdbe nekateri datirajo 
v neolitik (Musoni, 1905, 99), jih tipološke značilnosti vežejo v starejšo bro­
nasto dobo ali kvečjemu v eneolitik. To so fragmenti rjavkastih, grobih 
posod večjih razmerij, ki so okrašene s plastičnimi rebri odtisov prstov ali 
nohtov in pa deloma ohranjene bikonične posode z visokim vratom, z enim 
ali dvema trakastima ročajema (Musoni, 1905, fig. 1—6, 10—12). Zadnje se 
prav takšne najdejo tudi v Žirki pečini (25) na Tržaškem. Za neko starejšo 
datacijo priča le fragment posode s šrafiranim trikotnim ornamentom (Mu­
soni, 1905, fig. 9). Med drobnimi najdbami ni kamnitnega orodja, pač pa 
le nekaj koščenih šil in izdelkov iz rogovja.
41. Jam a — Grolla di Paciuh4 0 4 1
V nadmorski višini 575 m in 600 m NW od Debenja (Obeneto) v stenah 
nad dolino Rjeke v smeri proti Počivku (Paciuh) se odpira ovalen vhod 
v jamo, ki so jo raziskali 101 m daleč. Skoraj enakomerno širok jamski rov 
večkrat menja svojo smer v triadnih apnencih.
Y vhodnem delu jame, do kamor še sega dnevna svetloba, so 30 cm pod 
površjem odkrili ognjišče z ostanki oglja in živalskih kosti. Nedaleč od tod 
pa so našli še druge živalske kosti skupaj s fragmenti večje, glajene, kro­
glaste posode z ozkim ustjem in nepoudarjenim dnom (Desio, 1920, 28). Na 
ramenu nosi majhen ročaj in plastični rebri, ki se med seboj križata. Po­
soda se tipološko približuje oblikam, ki se javljajo v poznem neolitiku na 
področju Padske nižine.
Za tako časovno interpretacijo te posode najdemo analogije še v jami 
Ciòndar des Paganis (42), kjer so baje našli med drugimi tudi izkopanine 
poznega neolitika (Feruglio, (916, 3). Jama se odpira v hribovju nad Fojdo 
(Faedis) v Furlaniji.
*
4 0 Velika jama in Val del Natisone, Velika jama in Friuli.
4 1 Grote dal chian, Grote di Bazint.
Dosedanja arheološka prizadevanja v podzemeljskih najdiščih Trža­
škega Krasa nam dopuščajo že marsikatere sklepe oziroma misli o nase­
litvi teh jam v posameznih arheoloških obdobjih in o časovni ter kulturni 
pripadnosti jamskih najdb. Kratek povzetek vseli teh značilnosti materialne 
kulturne in stratigrafskih podatkov nam prikaže najverjetnejšo sliko do­
gajanj na tem kraškem predelu slovenskega ozemlja. Iz vseh dobljenih 
izsledkov pa moremo izreči nekaj stvarnih sklepov.
Največ kulturnih ostalin hranijo plasti v vhodnih jamskih prostorih, 
do kamor je navadno še segala dnevna svetloba. Tod so se ljudje najbolj 
zadrževali, saj so bili varni na eni strani pred vremenskimi neprilikami, 
na drugi strani pa pred divjimi živalmi in sovražnikom. Redko so našli 
kulturne ostaline globlje v jamskih prostorih. Največkrat so to najdbe v 
sekundarni legi ali pa jim moramo pripisati drugoten, verjetno kultni 
pomen, če niso to samo ostanki pokojnikov z grobnimi pridatki. Na takih 
odročnih mestih, kjer so v plasteh tudi še sledovi kurišč pa moramo ra­
čunati z drugimi oziroma prvotnimi jamskimi vhodi, a jih je sčasoma po- 
dorno skalovje zasulo in so jih prevlekle sigaste skorje.
Posamezni stratigrafski profili in pa vsebina najdb nam večkrat raz­
členijo stanovanjsko funkcijo posameznih jamskih najdišč. To so lahko 
stalna ali občasna jamska bivališča, skrivališča in zatočišča ali pa pomožni 
objekt prazgodovinskih naselbin na planem. Neredko nam jamske plasti 
pokažejo časovno kontinuiteto poselitve jamskih prostorov, ki pa je od­
visna od takratnih zunanjih geografskih in ekonomskih činiteljev.
Značilnosti nekaterih jamskih najdb nam pokažejo take poteze, da jim 
moramo pripisati le kultni, obredni ali depojski pomen. Taka jamska naj­
dišča so na Tržaškem vsekakor Jama nad izvirom Timava pri Štivanu (36), 
ki je že kot mitrej praviloma jamsko svetišče, Golobinka (17) pri Zgoniku 
in Grotta dell’elmo (12) pri Repentaboru. Po vsebini in pomenu najdb pa 
ta najdišča še zdaleč ne dosežejo obrednih depojev, ki so jih odkrili v dveh 
breznih nad Škocjanom pri Divači: Jama I in II na Prevali (Szombathv, 
1913, 127).
Najdeni kostni in skeletni človeški ostanki pričajo, da je jame človek 
rabil tudi za pokopavanje mrtvecev. Včasih so to ostanki ljudi, ki so v 
jami prebivali, ali pa je jama samo hote izbrano mesto za pokop zunanjih 
prebivalcev. Med spremnimi najdbami opazimo tedaj le grobne pridatke, 
ki jih je pokojnik imel pri sebi. Najčešće pa so v jamah odkrili osamele 
človeške kosti, ki ne dajo nikakršnih podatkov o načinu pokopa. Le redko 
pa hranijo jamske plasti grobove s posebej izkopano in prirejeno grobno 
jamo: Moserjeva jama (23), Pejca v Lašci (31).
Do sedaj najstarejše ostaline paleolitskega človeka v jamah na Trža­
škem dokazujejo moustériensko kulturo v Pečini pod Kalom (32), ki pri­
pada prvemu würmskemu interstadialu.
Vse češče trčijo nad pleistocenskimi horizonti na brezkeramično kul­
turno plast z mezolitsko kamnitno in koščeno industrijo.
Najstarejše keramične najdbe spadajo v starejši neolitik, ko se po­
javijo nosilci impresso-cardium keramike. Najmočnejše in najbližje ana­
logije za tovrstno keramiko najdemo v srednji in severni Dalmaciji. Naši 
primerki so torej najsevernejši predstavniki jadranske impresso keramike, 
čeprav nekateri dajejo ta primat le najdiščem na Kvarnerskih otokih (Mi-
rosavljević, 1962, 175). Da si je ta keramika iz srednje Dalmacije preko 
Kvarnerskega zaliva naprej ntrla pot po kopnem do Slovenskega Primorja, 
bi še bolj podkrepila ponovna izkopavanja v Oporovini pečini pod Učko, 
kjer so baje že našli tovrstno starejšo neolitsko keramiko (Lengyel. 1933, 
220).
Že obilneje se v jamskih prazgodovinskih plasteh Tržaškega Krasa od­
krivajo mlajše faze neolitika, ki imajo vzornike v danilski in hvarski kul­
turni skupini. Bržkone so naša najdišča prav tako severna obrobna meja 
razširjenosti teh dveh kultur z jadranskega območja. Tod osnovne značil­
nosti danilske in hvarske kulture že močno slabijo in ne morejo posredovati 
osnovnih jadranskih elementov dalje v severno Italijo, pa čeprav tudi tam 
opažamo sorodne elemente (spiralno ornamentiko, šrafirani krivočrtni tri­
kotniki in posode na votlih nogah) iz jame Arene Candide.
Doslej še ne čisto jasno dediščino kažejo ostaline, ki imajo največ 
podrobnosti s poznoneolitskimi in eneolitskimi kulturami severne Italije 
(Sasso-Fiorano, Chiozza) in ki so se tod začele mešati z nasprotne strani 
prihajajočimi eneolitskimi elementi slavonsko-sremskega kulturnega po­
dročja. Posamezne oblike obeh kulturnih vplivov pa so lahko trajale še 
dalje v bronasti dobi. Tudi kultura zvončastih čaš, ki je pustila skromno 
zapuščino v treh jamah na Tržaškem Krasu, dokazuje prisotnost tovrstne 
keramike tudi na tem severnojadranskem predelu.
Največ je v jamah odkritih izkopanin bronaste dobe, ki jim lahko le 
na podlagi tipološke primerjave pripisujemo starejši ali mlajši izvor. 
Najdbe starejše bronaste dobe (A 1—A 2 po Reineckeju), so izključno kera­
mične ostaline, katerih oblike so z nekaj spremembami prišle iz starejših 
pomeolitskih obdobij. Istočasno se porajajo v jamah tudi domorodni ele­
menti, ki jih karakterizira keramika bronastodobnih naselbin na planem. 
Žal pa nimamo zanje spremnih kovinskih najdb.
Obdobje srednje in mlajše bronaste dobe zastopa v jamah prav tako 
keramika s svojimi tipičnimi oblikami, enostavno ornamentiko in plastično 
dekoracijo. Značilnosti te keramike mlajše stopnje dokazuje prisotnost 
elementov, ki so tipični za primorske in istrske kaštelirje pozne bronaste 
dobe.
Najdbe železne dobe so v ondotnih jamah redkejše, največkrat jih 
najdemo posamič v vrhnjih plasteh. Pri tem moramo izvzeti depojske in 
kultne najdbe, ki so v nekaterih težko dostopnih jamah, zlasti na Sežan­
skem Krasu, ohranile bogato kulturno zapuščino. Te so tako značilne in 
raznolike, da segajo ponekod v čas od kulture žarnih grobišč do prvih 
stoletij pred našim štetjem.
Tudi rimska doba je pustila v jamah svoje sledove. Po navadi ležijo 
najdbe v površinski plasti, če niso to ostanki kidtnega objekta, kjer so za­
trpani globlje do prazgodovinskih plasti.
Čistih staroslovanskih ostalin zgodnjega srednjega veka v jamah na 
Tržaškem Krasu nimamo. Čestokrat leži na površini srednjeveška kera­
mika, ki jo nekateri pripisujejo gradiščanski periodi. Vendar lahko med 
njenimi fragmenti vidno ločimo le elemente kasnoantičnega od srednje­
veškega lončarstva s svojimi starejšimi in mlajšimi oblikami.
Š T E V I L K A
N U M M E R
JAMSKO NAJDIŠČE 
HÖHLENFUNDSTÄTTE
!
— J
C Z 
- 3 
-SC Ih
=□1 
u o
- se
3 □ 
M O 
D W 
u U J ;
E Z'|
1
EO L I T 1 K 
NEOLITHIKUM
i ;
se Z
- 3
B I I
o - 1
L U O
Z Z
lu :<
B R O N .
D O BA
3RONZE= 
ZEIT !
;
i
KLT. ŽARNIH ÖKOÖ. 
URNENFELDERZEIT
i H A L L S T A T T
--------- ï --------------
Ui
z
U J
h -
< .
_ 1 RIMSKA DOBA 
R Ö M E R Z E IT
SREDNJI V t K 
M IT T E LA LT ER |
1
3 R O T T A S O P R A 1 M O U N I
*
P E Č IN A P R I R A K N IK U 
Z A V E R N A S E P O L C R A L E
•7
3 Z A V E R N A D E I M A T T I
4
Ž E L E Z N A P E Č IN A
3 R O T T A D E L L E P O R T E D l F E R R O
• • • •
5
P E Č IN A P O D ST E N O .
3 R O T T A D E L L E G A L L E R IE r
.
6 C A V E R N E T T A D E L L A T R IN C E A
— :
7 G R O T T A D E L L E SE L C I • • • •
—
«
L O V R E ro V B A Č
G R O T T A P R E S S O L A ST R A D A f t - ff.
■
• •
—
»
P E Č IN A P R I D U BIH 
G R O T T A D E L L E TRE Q U E R C E
• ••
10 G R O T T A S O T T O M O N T E
11
3 R E H O V A P E JC A
G R O T T A D E I C IC L A M I
12 G R O T T A D E LL'E LM O
_____f. - j____
13
14
B R ŠL A N C A P E Č IN A 
G R O T T A R O S S A
—
P E Č IN A V Ž B U R L O V C I 
G R O T T A D E L L A F IN E S T R A
• • •
• -
m m m
15
P E Č IN A V G M A J N I 
G R O T T A G IG A N T E
16
K O O R A M O V A P E Č IN A 
C A V E R N A S U L M . V ID E S
••
•••• •
17
G O L O B IN K A 
G R O T T A R O M A N A
■ ■ •i •
18
D O T A R JE V A P E Č IN A 
C A V E R N A P R E SSO S G O N IC O
19
P E Č IN A P O D M U Z A R JI 
C A V E R N A D E L L ' O R S O
••••
20
P E Č IN A P R I G L IN I 
G R O T T A D E L L • A L C E
21 F E S S U R A P R E SSO SALES
22 C A V E R N A D E L L E R A D IC I
23
P E Č IN A N A D O L E H 
G R O T T A P R E S S O S A M A T O R Z A
24
25
P E Č IN A N A L E S K O V C U 
G R O T T A A Z Z U R R A
■ •« c tmmm
Ž IR K A P E Č IN A
G R O T T A P R E SSO A U R I S IN A
26 P O Z Z O P R E SSO A U R fS IN A
27
LEŠA P E Č IN A
C A V E R N A D I SAN P E L A G IO
••••
28
K A T R IN A P E Č IN A 
C A V E R N A C A T E R IN A
29 G R O T T A G IA L L A D I P R A P O T T O
30
SV IN JSK A G R IŽ A
C A V E R N A P R E SSO IL V IA D O T T O F E R R .
31
P E JC A V L A SC I 
C A V E R N A D E L P E T T IR O S S O ? _____
32
P E Č IN A P O D K A L O M 
C A V E R N A P O C A L A
33
R U S A Š P IL A 
G R O T T A D E I L A D R O N I
—
34
^Ö G N JE N C A 
G R O T T A E R M A D A
m m m m
35
T E R E Z IJIN A JA M A 
C A V E R N A T E R E SA
36 C A V I T À P R E S S O L E R IS O R G I V E D E L T I M A V O
i i
——
37 G R O T T A D E L D IA V O L O Z O P P O
•a
36 G R O T T A S U L M O N T E S. M IC H E L E • ••••
3S
landarska JA M A 
F O R A N D l L A N D R I
• • • •
I—
4C V E L IK A JA M A
f -
— —
4 -1
JA M A
G R O T T A D l P A C I U H
—
-
4c C IÒ N D A R D E S P A G A N IS
, : : 1 ! 1
O PR ED ELJEN E NAJDBE ^ O P R E D E L JE N A OKOSTJA ALI KOSTI ČLOVEKA
DATIERBARE FUNDE • DATIERBARE MENSCHLICHE S K ELET T-U N D KNOCHENRESTE
DOMNEVNE N AJDBE 
VERMUTLICHE FUNDE
SPORNE KOSTNE NAJDBE ČLOVEKA 
PROBLEMATISCHE MENSCHLICHE KNOCHENFUNDE
»
Vsi dosedanji zaključki so samo dana sklepanja na podlagi nepopolnih 
in nedokončanih raziskovanj ter dosedanjih izsledkov na tem področju 
speleo-arheološke dejavnosti na Tržaškem Krasu. Končno besedo bomo 
lahko izrekli s primerjanjem najdb na drugih kraških področjih Slovenije, 
bodisi v jamah ali na planem. To naj bo naloga nove in naslednje študije, 
ki pa mora tej slediti, da bomo dobili celotno okvirno sliko materialne 
kulture jamskih arheoloških najdišč na Slovenskem.
Literatura
Acanfora O. M., 1955. Sui vasi campaniformi dell’Italia settentrionale.
Riv. di Sc. Preist. 10, 38—46.
Alfonsi A ., 1912. Nuovi scavi nella stazione neolitica della grotta Velika- 
jama nel comune di Savogna (Udine). Bull, di Pal. It. 38, 61— 66.
A n d r e o 1 o 11 i S. in drugi 1966. Relazione sul rinvenimento dei resti di un 
Mitreo durante la disostruzione della cavità N. 4204 presso le risorgive del Timavo. 
Atti e Mem. della Comm. Grotte »E. Boegan«, Suppl. Alpi Giulie, 5, 1965, 19—27.
Andreolotti S., Stradi F ., 1964. L’industria mesolitica della Caver- 
netta della Trincea in Val Rosandra. Atti e Mem. della Comm. Grotte »E. Boegan«, 
Suppl. Alpi Giulie, 3, 1963, 71—85.
— 1964 a. Resti umani dell’età del Bronzo rinvenuti nel cumulo detritico della 
Grotta Gigante. Atti e Mem. della Comm. Grotte »E. Boegan«, Suppl. Alpi Giulie,
3, 1963, 87—90.
Anelli F ., 1954., Contributo alla conoscenza della fauna diluviale della Ca­
verna Pocala di Aurisina (Trieste). Memorie della Carta Geol. d’Italia 11, 7—52.
Antonielli U., 1954. La vita primitiva nelle caverne. Le Meraviglie del 
Passato 1 , 1—6.
B a t o v i ć Š ., 1965. Neolitski ostaci iz Nina i njihov položaj u okviru neolita 
na Mediteranu. Diadora 3. 5—44.
— 1966. Stariji neolit Dalmacije. Dissertationes 2, Zadar.
Battaglia R ., 1919. La civiltà trogloditica nella Carsia Giulia. L ’Ala­
barda 1, 157—164.
— 1920. N. 420 la Grotta delle Gallerie in Val Rosandra. Alpi Giulie 22, 11—15.
— 1920 a. Le caverne ossifere pleistoceniche della Venezia Giulia. N. 7 la 
Grotta dell’ Orso di Gabrovizza, Alpi Giulie 22, 30—39.
— 1920 b. Materiali per lo studio del periodo eneolitico nel Veneto. Atti della 
Soc. dei Nat. e Mat. di Modena, Ser. 5, 5, 1919—1920, 33—56.
— 1921. Le caverne ossifere pleistoceniche della Venezia Giulia. N. 91 la ca­
verna Pocala di Nabresina. Alpi Giulie 23, 35—42.
— 1922. La caverna Pocala. Memorie della R. Accad. Naz. dei Lincei, Classe 
di Se. fis. mat. e nat., Ser. 5, 13, 622—686.
— 1923. Le grotte della regione Giulia. Rivista del Club Alpino Italiano 42, 
155—162.
— 1924. Le caverne ossifere pleistoceniche della Venezia Giulia. La grotta 
dell’ Alce. Alpi Giulie 25, 66—76.
— 1926. Paleontologia e paletnologia delle grotte del Carso; v Bertarelli L. V., 
Boegan E., Duemilla Grotte, 75—100, Milano.
— 1926 a. Selci e ossa paleolitiche lavorate della caverna Pocala. Archeografo 
Triestino 41 (Ser. 3, 13), 291—306.
— 1927. Caverne neolitiche del Carso. Le Grotte d’Italia 1 , 1—16.
— 1930. Notizie sulla stratigrafia del deposito quaternario della caverna Po­
cala (Carso Triestino). Atti del Mus. Civ. di St. Nat. di Trieste 13, 1—26.
— 1930 a. Notizie sulla stratigrafia del deposito quaternario della caverna 
Pocala di Aurisina (Campagne di scavo degli anni 1926 e 1929). Le Grotte d’Italia
4, 17—44.
— 1933. L’età dei più antichi depositi di riempimento delle caverne. Atti del 
I. Congr. Spel. Naz., 199—219, Trieste.
— 1942. Indagini sull’ età dei resti umani rinvenuti nelle caverne e nel ca- 
stelliere di San Canziano del Timavo. Atti del Mus. Civ. di St. Nat. di Trieste 15, 
1—15.
— 1949. I più antichi resti umani rinvenuti nella Venezia Giulia. Atti e Mein, 
della Soc. Istr. di Arch, e St. Patria 53 (n. s. 1 ) 27—43.
— 1955. Le ossa lavorate della caverna Pocala nella Venezia Giulia e il pro­
blema del »Mousteriano alpino«. Bull, di Pal. It. 8, Parte 6, 5—16.
— 1957. I più antichi abitatori del Veneto. Atti e Mem. dell’ Accad. Patavina 
di Sc. Lett, ed Arti, Parte 2, Classe di Sc. mat. e nat. 69, 1956—1957, 3— 58.
— 1960. Preistoria del Veneto e della Venezia Giulia. Bull, di Pal. It., Voi. 
fuori ser. 67— 68, 1958— 59, 1—419.
Battaglia R., Cossiansich M., 1916. Su di alcuni scavi preistorici 
eseguiti nel territorio di Trieste nell’ anno 1913. Bull, di Pal. It. 41, 1915, 19—39.
B e n a c A ., 1956. Osnovna obilježja neolitske kulture u Kaknju. Glasnik 
Zem. muz. u Sarajevu, n. s. 11, 167—182.
— 1958. Neolitsko naselje u Lisičićima kod Konjica. Djela Naučnog društva 
NR Bosne i Hercegovine 10, 5—106.
Benac A., Brodar M., 1958. Crvena Stijena — 1956. Glasnik Zem. muz. 
u Sarajevu, n. s. 13, 21— 64.
B e n u s s i B., 1954. Rilievi preliminari su una cavità di interesse paletnologico 
nel Carso Triestino. Atti della Vili, e IX. Riunione Se. dell’ 1st. Ital. di Preist, 
e Protostoria, 9—12.
B e r a m A ., 1920. N. 6 Grotta di Gabrovizza. Alpi Giulie 22, 40.
Bernabò Brea L ., 1947. Le caverne del Finale. Bordighera.
— 1956. Gli scavi nella caverna delle Arene Candide (Finale Ligure). Cam­
pagne di scavo 1948—1950, Voi. 2. Bordighera.
Bertarelli L . V., Boegan E ., 1926. Duemila Grotte. Milano.
Bertolone M., 1962. Preistoria e protostoria della Valle Padana. Milano.
Boegan E ., 1905. Grotte e caverne presso Monfalcone. Alpi Giulie 10, 43—48.
— 1920. Grotte e abissi della Carsia Giulia. Alpi Giulie 22/2, 17— 25.
— 1920 a. Cavità sotterranee della Carsia Giulia. Alpi Giulie 22/4, 19—26.
— 1930. Grotte della Venezia Giulia. Le Grotte d’Italia 4, 174—178.
— 1950 a. Catasto delle Grotte Italiane. Grotte della Venezia Giulia. Trieste.
— 1938. Cavità naturali di Opacchiasella. Le Grotte d’Italia, Ser. 2, 3, 133—146.
Bordon C., 1943. Relazioni sugli scavi ef'fetuati nel I. trimestre 1943 all
Grotta delle Selci. Trieste.
— 1943 a. Grotta sopra i molini in Val Rosandra. Italijanski zapisniki jam 
na Tržaškem v arhivu Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni (in litt.).
Bregant T ., 1957. Kremeno in drugo kamenito gradivo iz jame Samatorce. 
Arh. vestnik 8, 130—140.
Brodar S ., 1962. Najdbe kostnih ostankov ledenodobnega človeka na slo­
venskih tleh. Arh. vestnik 11—12, 1960—61, 5—14.
Cannarella D ., 1958. L’eneolitico carsico. La Porta Orientale 28, 36—45.
— 1959. Il carso e la sua preistoria. Trieste.
— 1959 a. Descrizione delle ceramiche preistoriche rinvenute nella Grotta delle 
Gallerie in Val Rosandra. Scavi 1954— 55. La Porta Orientale 29, 124—135.
— 1960. La Grotta Azzurra di Samatorza (Trieste). Campagna di scavo 
1958—59. La Porta Orientale 30, 19—27.
— 1961. Il carso triestino nella preistoria. Rivista della cità di Trieste, N. s. 12, 
No. 8—10, 13—18.
— 1962. La Grotta Azzurra di Samatorza N. 257 V. G. Nota descritiva delle 
ceramiche preistoriche e considerazioni sul nostro neolitico. Archeografo Tri­
estino 73 (Ser. 4, 24), 23—58.
— 1962 a. Relazione preliminare sullo scavo della Grotta Azzurra di Samatorza 
(Trieste). Bull, di Pal. It. N.s. 13, Voi. 69—70, 1960—61, 213-220.
— 1963. Aspetti e problemi della preistoria carsica. Atti della VII. Riunione 
Se. dell’ 1st. Ital. di Preist, e Protostoria, 23— 30.
— 1964. Passavano attraverso l’Alto Adriatico gli antichi traffici tra 1 Europa 
e l’Oriente. Adriatico 11, 25—27.
Cornaggia Castiglioni O ., 1956. Origini e distribuzione delle pinta- 
deras preistoriche »euro-asiatiche«. Rivista di Sc. Preist. 11, 109—192.
Cosiansich M., 1918. Prähistorische Untersuchungen in der Umgebung 
von Triest unter besonderer Berücksichtigung der Grotta delle Gallerie. Beiblatt 
der Mitt. ZK, 3. F. 16, 12—29.
D e Gasperi G. B., 1910. 1 1 Foran di Landri presso Prestento. Mondo sotter­
raneo 6, 59—70.
Degrassi A .. 1929. Le grotte carsiche nell’ età romana. Le Grotte d’Italia 
3, 161—182.
— 1933. Istria archeologica (nov. 1918 — die. 1932). Aevum 7, 279—528.
Desio A., 1920. La Grotta di Paciuh. (Stazione neolitica nelle Prealpi
Giulie). Mondo sotterraneo 15—16, 1919—20, 25—30.
Fabiani R ., 1912. Nuovi resti di Vertibrati scoperti nella »Velika jama« 
in Friuli. Mondo sotterraneo 8. 1— 6.
Feruglio E., 1913. Fenomeni carsici nella Valle dell’ Alberone. Mondo 
sotterraneo 9, 37— 42.
— 1916. Il »Chiondar des Paganis«, stazione neolitica presso Faedis (Prealpi 
Giulie). Mondo sotterraneo 12, n. 1 —3 .
— 1920. Avanzi dell’ industria umana nel Foran di Landri sopra Prestento. 
Mondo sotterraneo 16, 1919—20, 64.
— 1921. Il »Foran di Landri« nuova stazione preistorica in Friuli. Mondo 
sotterraneo 17, 1—32.
Finoc chiaro C ., 1963. Relazione dell’ attività della Commissione Grotte 
»E. Boegan« nell’ anno 1962. Atti e Mem. della Comm. Grotte »E. Boegan«, Suppl. 
Alpi Giulie, 2, 1962, 5—13.
Gabrovec S ., 1950. Dve novi najdbi čelad s slovenskega ozemlja. Arh. 
vestnik 1 , 87—112.
G a r i b o 1 d i I., 1924. Le grotte di guerra. Le Vie d’Italia 30, 1297—1305.
Gherson R ., 1920. Le grotte della guerra. Alpi Giulie 22/5— 6, 43—60.
Guacci A.. 1959. I muri della Grotta dell’ orso. Tecnica Italiana 24, 3—11.
Ho ernes M., 1905. Die neolithische Keramik in Österreich. Jahrbuch ZK, 
NF 3, 2—127.
— 1925. Urgeschichte der bildenen Kunst in Europa von den Anfängen bis 
zum 500 v. Chr., Wien.
Hofmann A., 1892. Beitrag zur Höhlenforschung am Karste. Argo 1, 76—77.
Jurca M., Legnani F ., 1953. La grotta dell’ Orso di Gabrovizza N. 7
V. G. nel Carso triestino. Stazione preistorica. Relazione degli scavi eseguiti negli 
anni 1950— 51. Alpi Giulie 52, 12—21.
Kodrič V., 1956. Prakraševec, njegovo življenje in nehanje. Jadranski ko­
ledar, 145—154.
Korošec J., 1955. Arheološke ostaline v jugoslovanskih jamah po paleo­
litski dobi. Prvi jug. speleološki kongres, 87—93. Ljubljana.
— 1958. Neolitska naseobina u Danilu Bitnju. Zagreb.
— 1961. Neolit na Krasu in v Slovenskem Primorju. Zgod. časopis 14, 1960, 
5—34.
— 1961 a. Novi rezultati kot istraživanja arheologije u kraškim pećinama Slo­
venije od neolita dalje. Drugi jug. speleološki kongres 1958, 139—142. Zagreb.
— 1964. Danilo in danilska kultura. Ljubljana.
Korošec P., 1956. Nekaj novih podatkov o slavonski kulturi na področju 
naše jadranske obale. Arh. vestnik 7, 369— 383.
Kyrie G., 1910. Untersuchung der im Fuchsloch gefundenen menschlichen 
Fäkalien. MAGW 40, [12]—[15].
Leben F ., 1963. Materialna kultura in izsledki arheoloških izkopavanj v 
Kevdercu in Lubniški jami. Acta carsologica 3, 213—274.
— 1963 a. Jama Kevderc v odnosu do drugih arheoloških jamskih najdišč. 
Treći jug. speleološki kongres 1962, 175—180. Sarajevo.
Legnani F ., 1962. La caverna dei Ciclami (comunicazione preliminare
sui risultati raggiunti nelle campagne di scavo 1959, 1960, 1961). Alpi Giulie 56, 
1960—61, 22—25.
L e g n a n i F ., Stradi F ., 1963. Gli scavi nella caverna dei Ciclami nel 
Carso Triestino. Atti della VII. Riunione Se. dell’ 1st. Ital. di Preist, e Proto­
storia, 31—38.
Lengyel B ., 1933. Scoperta delle vestigia dell’ uomo preistorico nelle ca­
verne della riviera liburnica. Atti del I. Congr. Spel. Naz., 220— 223. Trieste.
Lomi C ., 1938. Contributo alla conoscenza della fauna pleistocenica della 
Venezia Giulia. Boll, della Soc. Adr. di Se. Nat. in Trieste 36. 167—172.
Lonza B ., 1962. Venezia Giulia; v Radmilli A.M., Piccola guida della Pre­
istoria Italiana, 3—8. Firenze.
Marchesetti C ., 1890. La caverna di Gabrovizza presso Trieste. Atti
del Mus. Civ. di St. Nat. di Trieste 8 (Ser. n. 2), 143—184.
— 1891. La caverna di Gabrovizza presso Trieste. Boll, della Soc. Adr. di 
Se. Nat. in Trieste 13, 1—42.
— 1895. La Grotta Azzurra di Samatorza. Atti del Mus. Civ. di St. Nat. di 
Trieste 9 (Ser. n.3), 249—255.
— 1896. Relazione sugli scavi preistorici praticati durante l’anno 1894. Boll, 
della Soc. Adr. di Se. Nat. in Trieste 17, 22—24 (not. interne).
— 1906. Bericht aus dem Küstenland. MAGW 36, [117].
— 1910. Bericht über die von mir im vorigen Jahr im Küstenland ausgeführten 
prähistorischen Forschungen. MAGW 40, [28].
— 1914. Ausgrabungen im Küstenland im Jahre 1913. MAGW 44, [50]—[51].
Mirosavljević V ., 1962. Impresso-cardium keramika na otocima Cresa,
Lošinja i Krka. Arh. radovi i rasprave 2, 175— 211.
Mo c h i A., 1911. Le ricerche del Dott. Marchesetti nella grotta Pocala
presso Aurisina sul Carso Triestino. Archivio per l’Antropologia e la Etnologia 41, 
205—223.
Moser K ., 1884. Höhlenforschung. Mitt, der Section f. Höhlenkunde des 
Österr. Touristen-Club 2, 30.
— 1890. Der Karst in naturwissenschaftlicher Hinsicht geschildert. Jahres­
bericht über das k. k. Gymnasium in Triest 40, 5—42.
— 1892. Bericht über vorgeschichtliche Funde in der Höhle von Zgonik bei 
Prosecco im österreichischen Litorale. MAGW 22, [31] — [32].
— 1894. Über Höhlenfunde in der Umgebung von Nabresina. MAGW 24, [127] 
bis [128].
— 1895. Bericht über meine Tätigkeit in den Jahren 1893 und 1894 auf anthro­
pologisch-prähistorischem Gebiet im österreichischen Litorale. MAGW 25, [54].
— 1895 a. Una fortificazione preistorica presso Nabresina. Il Tourista 2, 22—23, 
33—34.
— 1896. Die neue Knochenhöhle von Gabrovica bei Prosecco an der Siidbahn. 
Globus 70, N. 11, 178—179.
— 1897. Bericht über die Ausgrabungen in der Höhle »Zirca jama«, recte 
»Zirkovec«, deutsch; Maishöhle, dann über die Funde aus dem Fuchsloch und 
dem weiten Loch nächst Kollern bei Gottschee. Mitt. ZK, NF 23, 7—11. ^
— 1897 a. Bericht über eine Münzfunde in der Riesenhöhle von Brišče bei Pro­
secco. Mitt. ZK, NF 23, 37.
— 1898. Münzfunde in der Riesengrotte von Brišče bei Prosecco. Mitt. ZK, 
NF 24, 58.
— 1899. Der Karst und seine Höhlen. Triest.
— 1901. Höhlenforschung in Küstenland. MAGW 31, [33].
— 1901a. Römische Amphoren-Funde. Mitt. ZK, NF 27, 118.
— 1903. Untersuchungen prähistorischer und römischer Fundstätten im Küsten­
land und in Krain. Mitt. Präh. Komm. 1 , 7—32.
— 1903 a. Die Ausgrabungen in der Höhle » Jama (Pejca) na dolech« nächst 
der Eisenbahnstation Nabresina. Bericht über die im Jahr 1902 in Österreich 
durchgeführten Arbeiten. MAGW 53, [69]—[75].
— 1904. Neue Funde in den Höhlen von Visoule und Fernetič. Mitt. Z. Komm.,
3. F., 3, 34— 44.
— 1904 a. Bericht über die Asgrabung in der Höhle am »roten Felde«, oder 
auch Podkalem (Pocala) genannt. MAGW 34, [38]—[41 ].
— 1905. Fundberichte aus dem Künstenland. MAGW 35, [50]—[53],
— 1905 a. Bericht über die Fortsetzung der Ausgrabungen in der Höhle »Jama 
pod Kalem« nächst Nabresina. MAGW 35, [5].
— 1907. Bericht über einige prähistorisch-neolithische Funde aus der Riesen­
grotte bei Briščiki nächst der Südbahnstation Prosecco. MAGW 37, [37].
— 1908. Bericht über Ausgrabungen in einigen Felsenhöhlen von Nabresina, 
sowie einige besondere Fundobjekte aus Karsthöhlen. MAGW 38, [29] — [33].
— 1909. Höhlenfunde von Nabresina. Die Umschau 15, N. 52, 1078—1081.
— 1910. Alte und neue prähistorische Karsthöhlenfunde von Nabresina. Globus 
97, N. 24, 373—378.
— 1910 a. Über Karsthöhlenfunde. MAGW 40, [10] — [12].
Musoni F., 1904. La »Velika jama«. Mondo sotterraneo 1 , N. 3 . 49—52.
— 1905. La »Velika jama«. Mondo sotterraneo 1, n. 5, 89—99.
Novak G ., 1955. Prethistorijski Hvar. Grapčeva spilja. Zagreb
— 1963. Le relazioni tra la Jugoslavia occidentale e l’Italia padana e nord 
orientale prima dell’invasione celtica. Atti del I. Congr. Internaz. di Arch. dell’Italia 
Settentrionale 1961, 19—32. Torino
Orsi P ., 1885. Scoperte archeologiche nellTstria. Bull, di Corrisp. Archeolo­
gica, 30— 43.
Parenzan P., 1957. Tenebre luminose. Quarant’anni di esplorazioni sotter­
ranee. Aventure e ricerche scientifiche. Torino
Pavlovec R., 1966. Preluknjane hišice in lupine mehkužcev iz arheoloških 
najdišč v kraških jamah. Naše jame 8, 56— 61.
Pazze P. A., 1893. Chronik der Section Küstenland des Deutschen und 
Österreichischen Alpenvereins 1873—1892. Triest.
Pellegrini G ., 1910. Stazione eneolitica della Bocca Lorenza presso S. Orso 
(Vicenza). Bull, di Pal. It. 36, 84.
Perko G. A ., 1894. Die Riesen-Grotte. Hades Mitt, aus dem Karst 2, 9—11.
— 1895. Scavi nella grotta degli Orsi presso Gabrovizza. Il Tourista 2, 60.
— 1896. Caverne (Pečine) nei pressi di Nabresina. Il Tourista 3, 15.
— 1896 a. Grotta Tilde (jama na Skerkovi ogradi-Rustia) presso Santa Croce. 
Il Tourista 3, 40— 41.
— 1896 b. La grotta Ercole (Velika Pečina) presso Gabrovizza (Goriziano). Il 
Tourista 3, 15—16.
— 1897. La fovea romana presso Zgonik. Il Tourista 4, 46.
— 1906. Caverna delle Tre Querce (Pri treh dobih) presso Fernetich (Gori­
ziano). 1 1 Tourista 11, 1904, 81.
— 1907. Aus der Unterwelt des Karstes. Globus 92, N. 23, 359—383.
— 1908. Die Riesengrotte bei Triest. Das Wissen für Alle 46. 721—724.
— 1909. Über die neolithischen Höhlenniederlassungen von Nabresina (Trie- 
ster Karst). Urania 2, 113—117.
— 1909 a. Karsttroglodyten. Adria 1, 339—342.
— 1910. Zur österreichischen Karsthöhlenforschung. Deutsche Rundschau für 
Geographie und Statistik 32. 246— 259.
— 1910 a. Neolithische Kunstgegenstände der Karsttroglodyten. Grazer Tag­
blatt 20. N. 51, 27.
— 1912. Die prähistorische Niederlassung in der Fremdenhöhle bei Triest. Der 
Naturfreund 16, 12—15.
R a d m i 11 i A. M., 1958. La preistoria della Venezia Giulia e della Dalmazia. 
L’Universo 38, 969— 984.
— 1961. Grotta azzurra di Samatorza (Carso Triestino). Rivista di Sc. Preist. 16, 
254—255.
— 1962. Piccola guida della Preistoria Italiana. Firenze.
— 1963. Il Mesolitico nel Carso Triestino. Atti della VII. Riunione Se. dellTst. 
Ital. di Preist, e Protostoria, 39— 43.
— 1963 a. La preistoria d'Italia alla luce delle ultime scoperte. Firenze.
Raunich L ., 1941. Su di alcuni nuovi fossili della Grotta dell’Orso (Carso
Triestino). Le Grotte d’Italia, Ser. 2, 5, 57—74.
Reinecke P ., 1939. Ein neuer spiralkeramischer Kreis an der Nordküste der 
Adria. Germania 23, 213—220.
— 1950. Der Negauer Helmfund. 52. Bericht der Röm. Ger. Kom. 1942, 117 
bis 198.
R i d o 1 a D ., 1926. Le grandi trincee preistoriche di Matera. La ceramica e la 
civiltà di quel tempo. Bull, di Pal. It. 46, 134—174.
R i e d el A ., 1948. Resti di animali domestici neo-eneolitici della caverna Po- 
cala (Aurisina) conservati nel Museo dell’Istituto Geologico dell’Università di Pa­
dova. Rendiconti dell’Accad. Naz. dei Lincei, Classe di Se. fis. mat. e nat., Ser. 8, 
Vol. 4, 445— 450.
— 1961. Contributo alla conoscenza della fauna olocenica della Grotta delle 
Gallerie (Val Rosandra — Carso Triestino). Atti del Mus. Civ. di St. Nat. di Trieste 
22, 1960—61, 167—173.
Rittatore Vonwille r F ., Fusco V. .Broglio A ., 1964. Abitato con 
vasi a bocca quadrilobata a Castelnuovo di Teoio (Colli Euganei). Atti della Vili, 
e IX. Riunione Sc. dellTst. Ital. di Preist, e Protostoria, 165—185.
Stefenelli F ., 1941. Vestigia storiche in Val Rosandra. Le Alpi 60. 1940—41,
273—275.
Szombathy J., 1913. Altertumsfunde aus Höhlen bei St. Kanzian im öster­
reichischen Küstenlande. Mitt. Präh. Komm. 2, 1912, 127—190.
S t ic o 11 i P ., 1911. Recenti scoperte di antichità avvenute a Trieste e nel suo 
territorio. Atti del Mus. Civ. di St. Nat. di Trieste 4. 39—89.
T a u c e r E ., 1893. Relazione della Commissione alle Grotte. Grotta di Ga- 
brovizza. Atti e Mem. della Soc. Alpina delle Giulie. 160.
Urban G. B ., 1897. Sulle ossa diluviali della Grotta Tilde presso Sta. Croce. 
Il Tourista 4, 44—46.
Vaia G ., 1898. Fovea Rossa. Il Tourista 5, 39.
Valles A ., 1957. La pintadera della Grotta delle Gallerie. Parte prima. Alpi 
Giulie 54, 25—30.
— 1959. La pintadera della Grotta delle »Gallerie«. Alpi Giulie 55, 49—54.
Valmin N ., 1939. Das adriatische Gebiet in Vor- und Frühbronzezeit. Lunds
Univ. Arsskrift, NF 35, Avd. 1, Nr. 1, 1 —243.
Virchow R ., 1895. Halber menschlicher Oberkiefer mit Milchgebiss aus 
einer Höhle von Nabresina. Zeitschrift für Ethnologie 27, Verhandlungen (340) — (342).
Weithofer C. A ., 1903. Bericht über die von Prof. Moser in den Höhlen 
von Salles und Gabrovica auf gesammelten diluvialen Knochenreste. Mitt. Präh. 
Komm. 1 , 9—12.
Zambotti P. L ., 1943. Le più antiche culture agricole europee. L’Italia, i 
Balcani e l’Europa centrale durante il neo-eneolitico. Milano.
Z o r z i F ., 1956. I vasi a bocca quadrata dei livelli superiori del deposito 
quaternario di Quinzano Veronese. In Memoria di F. Malavolti, 139—145. Modena.
ZUSAMMENFASSUNG
Stratigraphie und zeitliche Einreihung der Höhlenfundstätten auf dem Triester Karst 
(Ein Beitrag zur Kenntnis der Höhienarchäologie auf slowenischem Boden).*
Die vorliegende Darstellung beschränkt sich geographisch auf den west­
lichsten slowenischen Volksboden — das Triester Gebiet, das heute zum Julischen 
Venetien und damit zu Italien gehört. Die Höhlenfundstätten in der heutigen 
Volksrepublik Slowenien sollen separat dargestellt werden. Für zahlreiche Höhlen 
im Triester Karstgebiet sind noch eigene slowenische Benennungen erhalten, die 
im Text an erster Stelle angeführt werden; es folgen die italienischen Benennungen, 
unter welchen sie im Verzeichnis der Karsthöhlen des Julischen Venetiens einge­
tragen sind (E. Boegan, Catasto delle Grotte Italiane, Grotte della Venezia Giulia, 
Trieste 1930; und heute: Commissione Grotte della Società Alpina delle Giu­
lie in Trieste). In den Anmerkungen werden auch die übrigen (in einzelnen Quel­
len erwähnten) Höhlennamen angeführt, am Ende folgt die Katasterzahl der 
Höhle: V. G. = Venezia Giulia (Julisches Venetien). Die Zahl in Klammern hinter 
dem Namen der Fundstätte bedeutet in dieser Zusammenfassung die laufende 
Zahl der Höhlenfundstätte sowohl im Text wie in der beiliegenden Übersichtstafel 
und Verbreitungskarte. Literatur-Angaben sind im Text bei den verschiedenen 
Fundstätten angeführt.
Die Studie umfasst sämtliche archäologische Zeitabschnitte, die in diesen 
Höhlen Fundgegenstände hinterlassen haben.
Bis heute wurden die ältesten Funde in der Höhle Pečina pod Kalom (32) aus­
gegraben. Die hier bezeugte paläolithische Kultur des spätesten Moustérien gehört 
dem ersten Würm-Interstadial an. In den Höhlen Pečina pod Muzarji (19), Pečina 
pri Glini (20) und Pečina na Leskovcu (24) sind in Diluvialschichten reichliche 
Funde pleistozäner Fauna angetroffen, und an etlichen Stellen auch dürftige 
Überreste menschlicher Knochen freigelegt worden. Die Erforscher dieser Höhlen 
schliessen die Möglichkeit paläolithischer Funde dortselbst nicht aus.
Oberhalb der Pleistozänsedimente wurde in den Höhlen Cavernetta della 
Trincea (6), Orehova pejca (tl) und Pečina na Leskovcu (24) in der keramiklosen 
Mesolithschicht eine charakteristische Mikrolith- und Knochenindustrie mit der 
Kulturtradition des spätesten Paläolithikums angetroffen.
Die älteste neolithische Keramik findet sich in der Höhle Pejca v Lašci (31). 
Diese Impresso- und Cardiumkeramik schliesst sich typologisch an die älteste, 
d. i. an die erste Entwicklungsphase solchen Keramikgutes in Norddalmatien an. Ein­
zelne Eigenheiten der älteren neolitliisclien Keramik sind auf den seltenen Frag­
menten aus der Höhle Pečina pod Muzarji (19) und angeblich auch aus der Pečina 
pod Steno (3) zu sehen. Das Material aus den letztangeführten zwei Höhlen ist 
noch unveröffentlicht.
* Anlässlich der Beendigung dieser Studie fühle ich die Verpflichtung, dem 
Institut für Karstforschung und der Archäologischen Sektion der Slowenischen 
Akademie der Wissenschaften und Künste meinen Dank auszusprechen, die mich 
beim Studium des Materials in der Heimat und im Ausland unterstützt haben. Als 
Stipendiat der Alexander-von-Humboldt-Stiftung erhielt ich am Institut für Ur- 
und Frühgeschichte der Universität Heidelberg u. a. die Gelegenheit und alle 
Möglichkeiten, abgeschlossene Themen aus der Besiedlungsgeschichte der Höhlen 
des Südostalpenraumes weiterzuführen, und damit verbundene Fragen über die 
vorgeschichtlichen Kulturen jener Zeit erheblich zu vertiefen.
Überreste aus dem mittleren Neolithikum sind vor allem keramischer Art, 
gekennzeichnet durch etliche charakteristische Gefässformen jener Zeit: Fiisse von 
Kultvasen (Rhytonen). Gefässe auf kurzem Hohlfuss. und durch die Ornamentik 
schraffierter dreieckiger und mäanderartiger Motive besonders aus den Höhlen 
Pečina pod Steno (5), Orehova pejca (11). Pečina pod Muzarji (19), Pečina na 
Leskovcu (24), Pejca v Lašci (51) und Terezijina jama (35). Die nächsten typolo- 
gischen Analogien mit solchen Gefässformen und solcher Ornamentik treten in der 
Danilo-Kakanj-Kulturgruppe auf; durch die Art und Präsentierung des Ornaments 
aber auch in Norditalien (Caverna delle Arene Candide in Ligurien).
Zum Spätneolithikum mit der Überlieferung der Hvar— Kultur zählen wir 
besonders die spiral- und kurvolinearische Dekoration und die bemalten Keramik­
bruchstücke aus den Höhlen Pečina pod Steno (5), Pečina pod Muzarji (19), Pejca 
v Lasci (51) und Terezijina jama (55). Die eingeschnittene Keramik mit weisser und 
roter Inkrustierung aus den Höhlen Pečina pod Steno (5) und Zirka Pečina (25) 
hingegen erinnert eher an die neolithische Keramik Mittel- und Norditaliens 
(Sasso-Fiorano, Chiozza). Auch die Gefässe mit quadratischem Mundsaum (vasi a 
bocca quadrata) aus den Höhlen Pečina pod Steno (5). Orehova pejca (11) und 
Pečina pod Muzarji (19), sowie die Pintaderen aus der Pečina pod Steno und der 
Terezijina jama (55) weisen auf norditalienische spätneolithische Vorbilder hin.
Eine Übergangsphase deuten typische Keramikfunde an, obzwar Stein- und 
Knochenerzeugnisse stratigraphisch meistenteils unbestimmt sind und typologisch 
auch älteren Ursprung sein könnten. Typische äneolithische Keramik finden wir 
auf Stücken aus dem slawonisch-syrmischen Kulturraum und in der Keramik von 
Ljubljansko barje (Laibacher Moor). Das sind vor allem Flachschalen, Kreuzfuss- 
schalen oder Schalen, deren Fuss mehrere rosettenförmige Pfoten hat, sowie die 
inkrustierte Ornamentik aus der Höhle Pečina pod Steno (5). Einige erwähnen 
Keramikscherben der Badener-Kultur aus den Höhlen Orehova pejca (11) und 
Pečina pod Muzarji (19). Auch die Glockenbecherkultur hat sich über diesen 
Karstbereich ausgebreitet: unverzierte Scherben wurden in den Höhlen Pečina pod 
Steno (5 ) und Pečina na Leskovcu (24) gefunden.
Am häufigsten finden sich in den Höhlen des Triester Karstes bronze­
zeitliche Überreste. Zur älteren Bronzezeit (Bronzezeitstufe A nach Reinecke) sind 
vornehmlich jene Funde zu rechnen, welche die meisten tvpologischen Überliefe­
rungen der norditalienischen endneolithisehen Kulturen aufweisen. Es kennzeich­
net sie ihre besondere keramische Gestalt; das sind: Kugelamphoren mit zwei 
Henkeln des Typs Remedello aus der Höhle Caverna dei Matti (2), Flachsclialen 
des slawonisch-syrmischen Kulturkreises, ferner Gefässe mit ellbogenförmigem 
Bandhenkel (ansa acuta) des Typs Polada aus den Höhlen Pečina pod Muzarji (19), 
Pečina pod Steno (5 ) und anderen Höhlen, und endlich die kammartigen Henkel 
(ansa a lopho) des Typs Marendole aus Colli Berici. desgleichen aus der Höhle Pe­
čina pod Muzarji. Die Höhlenkeramik der jüngeren Bronzezeit kennzeichnen durch­
aus typische Eigenheiten (die scharfe Profilierung, die schlichte plastische Verzie­
rung), wie sie für die Töpferei der küstenländischen und istrianischen Castellieri 
(Burgansiedlungen) charakteristisch sind.
Funde aus jüngeren Metallzeiten bzw. aus der Urnenfelder- und Hallstattzeit 
sind in den Höhlen des Triester Karstes selten. Es handelt sich gewöhnlich um 
vereinzelte, zufällige Fibelfunde; dazu kommt der Bronzehelm des italisch-etrus­
kischen Typs aus der Ha D 3 Zeit, der auf dem Schuttkegel des Abgrundes Grotta 
dell’Elmo (12) gefunden worden ist. Die älteste Bauphase der steinernen Scheide­
mauer in der Höhle Pečina pod Muzarji (19) gehört schon der Latènezeit an 
(A. Guacci, 1959, 5).
Ans der Römerzeit gibt es wieder zahlreichere Spuren, nun schon in Höhlen­
schichten auf der Oberfläche. Es handelt sich gewöhnlich um Amphorenteile, um 
spätantike Provinzialkeramik und Kleinfunde, die in einigen Fällen durch Mün­
zen genauer datierbar sind: die Höhle Pečina v Gmajni (15). Besonders unter­
stützen Münzen und zahlreiche Öllampen die Datierung des Mithrasheiligtums in 
der Höhle oberhalb der Timavo-Quellen — Grotta dio Mithra (36), wo die an­
tiken Funde auch in vorgeschichtliche Schichten gelangt sind.
Echte altslawische Überreste aus dem Frühmittelalter gibt es in den Höhlen 
des Triester Karstes nicht. Häufig liegt an der Oberfläche bloss mittelalterliche 
Keramik, die übrigens von mehreren Autoren der späten Burgwallperiode zu­
geschrieben wird.
Die bisherigen archäologischen Forschungsarbeiten in der Unterwelt des Trie­
ster Karstes gestatten manche Folgerungen und Erwägungen bezüglich der Besied­
lung in den einzelnen archäologischen Zeiträumen und über den Umstand, dass 
die Bewohner sich dort hauptsächlich in den lichten, dem Eingang nächstliegenden 
Höhlenräumen auf gehalten haben. Funde aus dem Inneren einer Höhle sind ent­
weder sekundär dorthin geraten oder haben nur kultische Bedeutung. In der Be­
siedlungsgeschichte gewisser Höhlen ist übrigens nicht auszuschliessen, dass ur­
sprüngliche Höhleneingänge heute durch Felsverstürze verschüttet und bereits 
mit Sinter verkrustet sind.
Die Stratigraphie der Höhlenschichten und das Fundrepertoire ersehliessen 
öfters auch die Funktion einzelner Höhlen. Es kann sich um ständige oder gelegent­
liche Aufenthaltsorte, um Verstecke oder Zufluchtsstätten, und sogar um Hilfs­
räumlichkeiten der Freilandssiedlungen handeln. In etlichen Fällen weisen die 
Funde auch kultische oder Depot-Bedeutung auf.
Menschliche Skelett- und Knochenfunde sprechen dafür, dass Höhlen auch 
zu Begräbniszwecken verwendet wurden. Zuweilen sind das Überreste von Höhlen­
bewohnern, oder die Höhle wurde mit Absicht als Grabraum ausgewählt. Grab­
beigaben verhelfen manchmal zur Zeitbestimmung der Epoche. Meistens wurden 
in Höhlen bloss einzelne menschliche Knochen aufgefunden, die keinerlei brauch­
baren Anhaltspunkt für die Begräbnisart bieten. Nur selten finden sich in Höhlen 
dieses Bereiches Gräber mit eigens ausgegrabenem und hergerichtetem Grab: die 
Höhlen Pečina na Doleli oder Moser jeva jama (23) und Pejca v Lasci (31).

Pečina pod Steno — Grotta delle Gallerie (5).
1—6 kost — Knochen, 7—13 kamen — Stein, 14—16 keramika — Ton
T. 3.
1—5 Pečina pri dubih — Grotta delle Tre Querce (9), 6—7 Grotta sopra i Molini 
(1), 8—13 Žirka pečina — Grotta presso Aurisina (25), 14 Grotta dell’ Elmo (12)*
15 Caverna dei Matti (3).
1—2, 6—12, 15 keramika — Ton, 3—5, 13 kost — Knochen, 14 bron — Bronze
Orehova pejca — Grotta dei Ciclami (li), 1—1 1 plast — Schicht 1, 12— 25 plast —
Schicht 2.
1—25 keramika — Ton, 24—25 kamen — Stein
Orehova pejca — Grotta dei Ciclami (11), 1 —11 plast — Schicht 3, 12—23 plast
■ — Schicht 4.
1—10, 12—22 keramika — Ton, 11 bron — Bronze, 23 kost in bron — Knochen
und Bronze
Orehova pejca — Grotta dei Ciclami (11), 1—8 plast — Schicht 5, 9—14 plast —
Schicht 6.
1—8, 11—12 keramika — Ton, 9—10 zob — Zahn, 13—14 kost — Knochen
Orehova pejca — Grotta dei Ciclami (11), 1— 6 plast — Schicht 7, 7—15 plast —
Schicht 8.
Vse keramika — alles Ton
Pečina y Gmajni — Grotta Gigante (15), 1 profil plasti (po Andreolotti-S tradi) — 
Schichtenfolge (nach Andreolotti-Stradi), 2—4 plast — Schicht C 2, 5—6 plast — 
Schicht D. 2—6 keramika — Ton

Pečina pod Mužar ji — Grotta dell’Orso (19).
1—15, 25—27 keramika — Ton, 16, 18—20 kost — Knochen. 17, 21—24 Kamen — Stein

Kulturne plasti vhodnega dela Pečine na Leskovcu (po Cannarelli) — Kultur schichten im Eingangsraum der Höhle
Pečina na Leskovcu — Grotta Azzurra (nach Cannarella)

25

1—8 Pečina na Leskovcu — Grotta Azzurra (24). kulturna plast B2 — Kultur- 
schicht B 2. 9 Pečina pod Muzarji — Grotta dell’ Orso (19)
Vse keramika — alles Ton






Terezijina jama — Caverna Teresa (35)
1— 20 keramika — Ton, 21—24 kamen — Stein

STAROKRŠČANSKA SVETIŠČA V SLOVENIJI
JOSIP KLEMENC 
Univerza. Ljubljana
Izkopavanja na Ptujskem gradu po drugi svetovni vojski so dokazala, 
da je bil naseljen globoko v srednji vek. Že prejšnji lastnik gradu si je na­
redil tam manjši lapidarij iz spomenikov, ki so jib našli na samem gradu 
ali pa na sosednji Panorami,1 ki jo loči od gradu samo cesta. Ob raznih 
priložnostnih izkopavanjih so naleteli na močno porušene ostanke rimskih 
zidov, ki jih niso znali pravilno raztolmačiti, na rimske denarje, od katerih 
je bil zadnji Gratijan itd. V. Skrabar je 1 . 1909 deloma odkopal staro­
slovansko grobišče.1 2 Ker pa ni smel kopati dovolj globoko, so arheologi 
upravičeno mislili, da je v zemlji še precej slovanskih grobov. Zato sta 
pričela 1.1946 SAZU iz Ljubljane in antropološki zavod medicinske fakul­
tete iz Zagreba ponovno raziskovati »Turnirski prostor« na gradu. Med 
izkopavanjem 1 . 1946 in 1 . 1947 so prišli do nepričakovano zanimivih re­
zultatov. Odkopali so mnogoštevilne slovanske grobove, ostanke proto- 
ilirske in keltske naselbine in grobove, zgodnjekrščansko baziliko, zahodno- 
gotske stavbe, bizantinsko trdnjavico itd. Vse to nam dokazuje kontinuiteto 
naselja na Ptujskem gradu globoko v srednji vek.3
Nas zanimajo predvsem objekti kasne antike, ki jih je dokazalo iz­
kopavanje 1 . 1946 in 1 . 1947. Na d. (južnem) dravskem bregu je stalo legijsko 
taborišče, od koder je odšla konec prvega stoletja leg. XIII. Gem. v Vin- 
dobono. Na tem mestu je danes poplavno dravsko področje. Taborišča 
še niso našli, pač pa ga je Saria dokazal s potekom vodovoda in po an­
tičnih virih.4 Nagrobni napisi mnogoštevilnih legionarjev so tudi zadosten 
dokaz za to. Nedvomno je bil na Ptujskem gradu dislociran oddelek rim­
skega vojaštva, ki mu je pripadala bakrena ploščica vojaške opreme z 
imeni »Titi Crescentis« in »C. Iuli Flavi«,5 verjetno še iz prvega stoletja. 
Tudi najdbe rimskih denarjev se pričenjajo s prvim stoletjem in segajo 
v poteodozijanski čas. Iz katerega časa so ostanki antičnih zidov, je pa 
težko z gotovostjo trditi.6
1 J. Klemenc, B. Saria. Blatt Ptuj, 1936, 39 ss.
2 ZHVSt 8. 1910, 119.
3 J. Korošec, Poročilo o izkopavanju na Ptujskem gradu. Poročila SAZU 1947; 
isti, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. Dela SAZU 1 . 1950.
4 Blatt Rogatec, 27. Tac., ann. J. 16, 1— 2 (1 . 14 n. e.) in I. 23, 5. Tac., hist. 
III. 1 . 1 (1 . 69 n. e.) in 2. 1 .
5 J. Klemenc, Ptujski grad v kasni antiki. Dela SAZU 4, 1950, 46, ris. 29/7 in 
str. 33 ss. (Naprej samo Ptujski grad).
6 Blatt Ptuj, 40.