DOLENJSKE NOVICE
Uoloiyskc Novice i/liajajo vsali čeli-teli; alio ; : jo ta dan jiraztiik, tian poprej. : ;
Ceiia jiiii ]e za celo Jtno (0(i a[inla cio aprila) 3 li, m pol leta l-i>(( K, Naročnina 7.B Noiii(;ijo, Hosiio in dnipR avrojiske države zna'ia li, za Ainonko -t'âO K. List in OKlai^j »e pliic-iijejo iin[ii'c,j.
: Vne liopisr, iiuročiihio i[i oxiiiuuIil : ftprejenia tiskarna J. Krajec nasi.
Težave na kmetiji.
B(tj, lil ga bijemo sctlaj na kmetili, postaja čituilaljo tcžaviiejŠi, kajti bolj iit bolj iiaiii ziiianjkiije poti'cbnili pogojev za vspcšiio liiiietovaiije. — Manjka nam dclaviiili I'ok, maîijkii delavne živine, gnoja, krme in semena. Kako naj si pomagamo v tťli raz-ineraii V Kako naj pilikinjcino potrebne sadeže za ljudsko prebrano in kako naj valujemo našo zemljo in našo kmetijo pred otiiagiitijein?
rotiiaiiJkiLtiJo ilelaviiib iti<»r,i.
Še bolj kakor lani bo trpela kmetija letos zai'adi pomanjkanja delavnîli sli, ročnili in uprežnili, kajti naše delavne sile se zmeraj bolj kriijo. Vse odbaja v vojno službo! Kdo bo pomagal pi'i pomladanskem deln, kdo jiri košnji in jiozneje? Ta vpi'a-Sanja so najbolj pereěa ! Kmetija nam mora omagati, če se nam ne jtosreči dobiti nasili vojakov na (]o])iiste in pa vojiiib vjctiiikov. Zaraditega moramo napraviti vse potrebne korake, <la si jiravočasno zagotovimo potrebno pomoč. Obi'aiajmo se na županstva in na „Deželno delavsko inkanovalnico" pri C. ki', deželni vladi v Ljubljani, ki ima nalogo, oddajati potrebne vjetnike, da nam bodo ]>omagali pri našem delu!
Pouianjkiuije fitioja.
Malo krme, maio stelje — maio gnoja! Pridelek gnoja se nam od leta do leta tako krči, da nam Kcmlja tudi zaraditega pesa v svoji rodovitnosti. Kako uaj skrbimo v teli razinciab za bogatejše pridelke? Danes je treba pri gnoju in pi'i guojenju luijvečje varčnosti. Kdoi- ima kaj veČ stelje, naj dobro nastilja, da bo vsaj s tem napravil vei gnoja. Sicer naj se ita z gnojeni do skrajnosti varčno gospodari in za posamezne sadeže tako rabi, ila ga nc bo zmanjkalo za najvažnejše sadeže, zlasti nc za krompir. Kdoj' more še kaj umetnih gnojil dobiti, naj se požui'i, kajti tudi za te je danes velika stiska.
Poiiiiinjkaiije 4irine.
Kako nam bo živina pomagala pii našem tlclu, tíe ji bo manjkala potrebna
krma? Tn v tej nevarnosti se danes nahajamo. Naša živinoi'oja bo trpela ogromno škodo zaradi nezadostne prebrane in z njo bo trjiela vsa naša kmetija, kajti s hiranjem živine se rušijo tudi temelji našega kmetijstva. Troti pomanjkanju ki'iiie smo danes brez pomoči, kajti tudi iiailomcstna in močna krmila je danes čim dalje težje dohiti in se je resno bati, da nam sjiloli v kratkem poidejo.
1'omuiijkniije soineiia.
Danes so dospele razmere tako daleč, da se nam je bati clo radi pomanjkanja potrebnega semena. S tem je nas položaj na kmetiji dosti jasno označen. Najbolj se je bati, i)omanjkanja krompii ja, ker ga je premalo ostalo za domaČo jiotrebo in ga bodo ljudje i)ri dana.šnji stiski za živež pi-istljeni v niiiogib alnčajili poi'abiti za jed. /manjkalo ho pa tiull di iigega semena. Bati SG je, da bo manjkalo jired vsem žita po tistih krajih, kjer je šla zimska strn po zlu vsled jesenskili povodnji in dolgotrajne jesenske moče. Potrebna semena si moramo že sedaj zagotoviti, če se bo sploh dalo kaj dobiti. Županstva naj zbirajo naročila in naj jiii oddajajo potom glavarstva na „Zavod za pi'omet z žitom ob času vojne", kajti njemu se j« poverila naloga, da pomaga letos pri pi'eskrbi potrebnega semena. Zannijati iii nobenega dne s temi nai'očili, ker smo Že itak pozni in ker po-tr«lnij«jo'take nabave navadno mnogo Časa.
Kakor vidimo iz vsega, je položaj na kmetih tak, da vzbuja resno skrb iu bojazen in da poti'ebuje vsestranske in nujne pomoči, kei' le tako bo mogoče zadostiti veliki nalogi, ki jo imamo s splošno preskrbo ljudske hi'ane, nalogo, ki smo jo dosedaj dokaj srečno vršili in ki jo moi'amo vršiti z vso vstrajnoatjo tudi naprej, dokler ne pridemo do zaželjenega miru.
liohnnaun.
Zgodnja repa.
Pi'i današnji stiski za živila se moramo zatekati k takim sadežem, ki nam lahko l)omagajo v največji sili namesto krompirja. Marsikje bo krompirja zmanjkalo za živež in
za seme, kajti mnoge zaloge so že pri kraju in do novega kiompirja je še dolgo čakati.
V tej sili naj se letos seje nekoliko več zgodnje repe. Zgodnja repa je pi'va prstnina, ki jo dohimo že meseea maja, Če jo prav zgodaj sejemo. Iu repa bo v tem slučaju ne-le prvi nadomestek, ampak v teh ]'azmci'ali tudi najprimernejši nadomestek za krompir. Repa se da za jed tudi skupaj s krompirjem pripi'avljatî, v katerem slučaju se lahko s krompirjem varčuje. Sicer je pa dobra sama za-se. Vipavci jo jedo v oblicah, tako kakor pri nas krompir.
Kakor lečeno, se gre pa za to repo v stiski, v kateri se nahajamo letos z našim vsakdanjim krompirje m.
Zgodnjo I'epo je sejati v prvi sjio-mladi, kakoi' hitro je mogoče zemljo obdelati, tedaj tako zgodaj, kakor naprimer korenje in solato. V našib razmerah bo najbolje, da jo vi'žemo (sejemo) holj na redko vmes med korenje iu solato, ker jI na ta način damo ilosti ugoden prostor za njen i-azvoj. Med repo pridelamo ob enem solato in pozneje korenje. Repo se mora v tem slučaju tako obdelati — po potrebi zredčiti In okopati — kakor strniščna repa.
Zgodnja repa se prideluje pri nas sicer iiajiaje med krompirjem In tnrščico. Na ta način pride bolj pozno v zemljo in daje tudi nekt)liko poznejše pridelke.
Zgodnja repa se da pa tndi sama za-se sejati, v katerem slučaju se da po repi pridelati še drugi pozni sadež, n. pv. proso, zelena tuiščica, strniščna ajda itd.
Roliiniann.
Tolažba v času trpljenja.
< Daljo,)
Neki gospod duhoven piše: „Nedavno sem obiskal ranjenega, do smrti izmučenega vojaka. Govorila sva o vsem in potem mi je on začel praviti, kaka tolažba je molitev rožni venec. Ilekel je: „Celo noč ne za-tisnem oČesa. Da me ne bi prijelo domo-tožje, molim mnogokrat rožni venec za svoje
ljube domače, za sestre, brate, pa tudi za vse ljudi. Ker sem svoj rožni venec zgubil na hojišču, štejem ĎešČenemarije na prstih, 'i'oda to napravi molitev uti'udljivo. Kako bi Vam liil hvaležen, če mi preskrbite nov rožni venec."
Veliko ljubezen do te molitve kažejo pri nas vsi katoliški vojaki. Poglejmo ti. pr. v bolnišnice. Ti močni, krepki možje mrmrajo v svojih bolečinah to najlepšo molitev, da pozabijo na vse goi'jé in bolesti.
V neki bolnišnici je umrl neki vojak na slepiču. Revež je trpel silne bolečine. Toda rožni venec mu je dajal tolažbo in upanje na boljše Življenje in na lepšo pri-hodnjost, da ni obupal. Kratko pred smrtjo je poljubil še enkrat iu zadnjič sliko svoje Žene in štirih malib otroČIČkov in je vzel od vseh piisotnih slovo: „Na svidenje v nebesih!'' Potem pa je začel moliti: „Sveta Mai'Ija, Mati Gospodova, prosi za nas uboge grešnike!" . . . Nadalje ni mogel. Njegova duša, o)>roŠČena zemskih vezi, je odplula k večni Sreči, v nebo.
Sveta vera pa je tudi tolažilno sredstvo, ki luinaša ranjencem mir in vdanost v božjo voljo. Neki duhovnik iz Galicije piše: „Ko sem pj'eteklo noč obhajal nekega umirajočega in sem bil ravno na tem, da se vrnem domov, sem opazil nekega moža, ki se mu je poznalo, da silno veliko trpi. „Čutite velike bolečine?" ga vprašam, niedtem ko sem stopil k njemu in se sklonil. „Da, gospod", mi je odgovoril. i*oteni sem odšel. Ob treh ponoči pa sem bil zopet klican k nekemu vojaku. Ko priden;, sem videl, da je ravno ta, s katerim sem jueje govoril. Ře pri polni zavesti je sprejel .svete zakramente, potem pa mîi'no izdalini!. Kakor pri tem vojak», sem sjjoznal tudi drugod že, da pi-ejruejo ranjeni vojaki čisto posebno milost, ki jim olajša težko smrt. Da, mnogo mož nI mogoče v mii'uili časih doseglo tako srečno smrt, kakor ravno nekateri vojaki, ki so se vrgli v sladko naročje svete vere. Vojak je daroval vse Jîogu in on mu je zato vlil v srce sladak mir.
Kako hitro sprejmejo ranjenci božjo milost, sem spoznal tudi, kadar sciu braj
LISTEK.
Parlamenterji.
]'oiw'uik rJofiko Î11.
Devetega julija prejšnjega leta, na dan najgrozovitcjšoga hoja, kai' jih je Janez doživel v svetovni vojni, sem hodil po .strelnem jarku gor in dol, ju-oti drugi uri (»opoldan žc, ter opazoval smrtonosne l'iine na naSih in sovražnikovih nu'lićih: ležalo je tam pod gi-mom pet mož s puško v roki, hoteČ pomei'iti sovraga, kar jim je strojna puška piesekala glave, — tam na grmu je vise! vojak z razbito puško in z zlomljeiiiiii bajonet,om. Ko je štiirmal, gaje zadflo voč streluv od vcČ strani in med tekom jc padel na grm ter na njem mrtev obvisel. -- Zopet je čepe! med skalo s preklauo glavo polcntar, ki se je ponesrečil pii „avanti" in vsepovsod so ležali v krvi fantje in možje, največ nasprotne stj'anke.
Vroče je bilo ono jutro, nedeljsko, poletno jutro! Pa kei' je bilo že jutro tako nenavadno, je tudi cel dan in še naslednja tmč ostala topla, kar je bilo v onih gorah nekaj poscbin'ga. Mrliči so se
začeli takoj spreminjati ter oddajati „prijeten" duh.
Ker se je v jutru sovražni napad na nas izjalovil, so bili polentarji silno presenečeni in so popolnoma mirovali ter ]iremišljevali svojo usodo. Njihova artilerija, ki je imela navado naše sti'elne jarke vsak čas razkopavali, je utihnila, njiliove strojnice, ki so neprenehoma klepetale in na posameznega moža sti'eljale, so svojo živahnost zgubile. Padel ni niti eden strel iu čnlili smo se varne, kakor na pašnikn. Zbirali smo daleč na okrog raztresene puške, orožje sploh, jih jemali od mrtvih ter jili nosili za fronto na en kup.
'i'isti Čas, ko sem hodil po stj'clnem járku, se je to višilo. Med tem, ko je en del vojakov zbiral orožje in ranjence odnašal, so ostali Janezi staM nepremično v jarkn pi'i „šisšaiti" in opazovali vestno sovražno giliaiije.
V dolini ])od našimi žičnimi ovirami so zdihovali in iipill I'anjeni in naiiol mrtvi Italijani. Videli snu> jih, a uihČe se ni npal k njim, kei' so bili le malo predaleč in italijanski molčečnosti nismo še zaupali.
Karme opozítri star možaka)': „(<l<'jte, glejte, taui doli v grabim skačejo polentarji
med grmovjem sem in tja! Nekaj bo zopet!" Pa res! Zapazil sem celo^sovražno patnilo, ki se je znniznlla hitro za večjo skalo. Kmalu nato zagledam dva moža z nosili „ťeldtragami", ki sta kakor dve si-ni zginila. Dobili smo povelje, da se mora streljat na vse, kar naiu pride .sovražnega pred oči. Zato so polentarťki skakali po gi'inovju kakor pajac na vrvici, ali da bi imeli drisko.
Zo))et me opozorijo. Pogledam in kaj zapazim? Med grmovjem se plazi proti našimi žičnimi ovirami Črna postava. Na glavi je imela nizek, črn klobuk s širokimi krajevci, oblečena v dolgo črno suknjo, podobna talarjii. Plazila se je proti kraju, kjer je zdihoval težko j'anjeii polentai': „Mamma mia, mamma mia, — aiuto, aiiito!'*
Takoj mi je pamet povedala, keilo bo to. Kar poči strel in Črna postava zgino za skalo, kot bi jo najtežja granata odpihnila. Takoj nato pade še nekaj strelov in „feldpatra" ni bilo veČ pi'ed naše oči.
Pogovarjali smo se o t(ij prikazni in Janezom jc bilo težko. !Misel, da smo iibtli duhovnika, ki je hotel nesti umirajočemu zadnjo popotnico, je može, ki so bili šc-le vprvič v rojni Črt,Í, nek<ilÍko uiučila, a izkušeni SI) jih podučili: „Kedo ve, če je
bil to res duhovnik? Italijansko zavratnost jtoznamo že predobi'o. Lahko je bil špijon. Sploh pa nima od italijanske sti'ani pred našimi žičnimi ovirami nihČe ničesar za iskat."
Oiiiizujemo marljivo dalje. — Tu začuje, mož dobrih ušes, daleč tam doli v dolini, na sovražni strani ueko upilje. Pokliče mene in mi javi novico. Poslušam. — — —
Začujem sledeče: „Osterreieher, nicbt sciiieDen! -- Avstrijci, ne streljat!'' Óakam in zopet slišim prejšnje. Glas je prihajal vedno od bliže. Tu skočim na skalo (v sti'elnem jarku) in oprezno pomolim glavo iz strelnega jarka. Zopet se čnje v dobii nemščini, da ne stieljat.
Sedaj se oglasim, ker je vsa fronta poslušala in mirovala, v nemščini seveda: „Tolentar, kaj hočeš?" Čiil me je, vi*lel pa ne, kakor ludi jaz njega ne, ker je bil še vedno v grmovju in precej oddaljen,
Sovražnik «e <iglasi : „Ne streljal, Avsirijei! Dovolile nam, da smeuio lanjencc in mrtve odnesti! Zakaj streljate na nas?-'
„]\Ii streljamo, ker ste vi svine; vi
sveto mašo. Okrog mene ležijo ranjenci; postiivim na mizo ii)aj!iejioItiii &li, ministrant da z zvončkom >;namenje, da se je pričela sv. maša. Vse postane tiho; ranjenci se odkrijejo, se pokrižajo, nekateri poišĚejo zastarele mašne knjižice, tlrngi svoje molke, ki jili držé nad krvavimi rokami. In med teiti, ko opravljam sv. mašo, so vsi kakor zamaknjeni in [lozabijo [iri tem trcnntkn na vso; na težke «ase, na svojce, domo-viiio in žalost in njiit miisli se itnidé le pri Bogu. Brez dvoma je v pi vi vrsti sv. vera, ki podeli človeku v trpljenju in bolesti moč, mir in vdanost v božjo voljo.
Bavno isti dnlioven zopet piše: „Pred nekaj dnevi me jo naprosil neki ranjenec, naj pišem na njegovo ženo, da je îaliko i'anjen iji da upa, da se mu ho v kratkem iasu povrnilo zdravje. Ko sem spisal karto, jiii je rekel lanjenec: „.)az sem narekoval, da sem taltko ranjen, akoravno so mi bile odsti'cljene obe noge. Zakaj bi pripravljal svoji ženi skjbi." Ko jc to rekel, je jiri-vzdignil odejo in tiii jtokazal i'azmesarjene ude. Vera mu je navdabnila hladnokrvnost in veselje do življenja. — Že mnogo takiii vzgledov bi sc dalo navesti. Vesele in žalostne povesti, ki bi jili pisal cele noči in še ne bi vsega povedal. Ko pišem to po-1'očilo, done topovi od daljnih gora. Po cestah pa drdrajo voKovi ranjencev."
O Bog, daj, da bomo kmahi sovražnika uničili in da se bo v naših seliščih naselil zopei mir!
Neki rezervni stotnik je pisal v svoji smrtni sluttiji poslo^'ilno pismo na svoje prijatelje. V pismu sledi iiied diugim tudi to-le: „V teh groisnih bojih, v Kari)atih, kjer darujejo tisoči svoje življenje, kjer grmé topovi noč in dan neprestano in se čuje jokanje in plakanje ranjenih — v teh bojih sem spoznal, da vlada nad nami neko vzvišeno, vsemogočno bitje in da ne moremo brez njegove pomoči in bi ez zaupanja vanj ničesar storiti. V tej veri sem pripravljen, fíe bi bilo treba, radevolje umreti." Nekaj ur pozneje ga je v resnici doletela žalostna usoda smrti.	iDaijo hlodi.)
Spomin na vojne zvonove.
I.
Kranjska jc v Času svetovne vojske doprinesla največje žrtve za dom in cesaija, za cesai'ja blago, kri. Vsak Slovenec stoji vsikdar pošteno in zvesto, če se gre za dolžnost in pravico. Na tisoče čvrstih kranj-skiti sinov je krvavelo in tudi izkrvavelo na bojiščih. Veliki so dai'ovi naše dežele v primeii z drugimi deželami za Udeč križ v človekoljubne vojne namene, in veliki so prostovoljni doneski in prispevki
za vojno oski'bo. Velikanske so svote, ki jili jc ravno Ki'anjska podpisala za vojna posojila. Da! Kranjski-slovenski narod se ne da zapostaviti od nobenega driizeganaroila!
In sedaj jo prišla ura, ko naj tudi kranjske cerkve pi-idejt) dižavi na ponmČ v groznih dneh, ki obiskujejo našo domovino. Ločiti se morajo vsa j deloma od svojih zvonov. Najpi'vo so prišle v iipoštev bakrene strehe veliko cerkva in graščin in sedaj sledijo zvonovi, ker vsebujejo veliko baki'a in biona, ki se silno potrebuje za vojno municijo.
To ni prvič, da pi'inašajo tndi naši božji hrami žrtve domovini na oltar. Ko se je nahajala država za časa turških vojská v Ki. stoletju v silni denarni stiski, so bile tudi cerkve, ki so leta 1.526 darovale, kar so mogle, da se je lahko vojska ]iadaljevala do častne zmage. Vsaka cerkev je dala, kar je le mogla pogi'ešati in se je zadovoljila z najpotrebnejšim, kar ji je še ostalo. Zraven denarja so oddale cerkve v vojne namene zlate, srebrne in baknsne posode in vse diiige dragocenosti: monstrance, kelihe, patene, križe itd. In tedaj 1)0 |)reteklih 390. letiii pi'osi država zopet cerkve za poriioČ ...
Vsako slovo zapušča globoke tužfie utise in vzbuja srčno bolest, liavnotako sočutno upliva slovo zvonov in ločit-cv od njih na svoje žnpljane. Tisoč- in tisočkrat so zvonovi ob nedeljah, praztiikih in ob jazličnih slovesnostih ubrano zvonili in prijazno vabili vei'no Ijttdstvo v hišo Gospodovo. Sto- in stokrat so pa tudi milo peli mrtvaško himno na jiotu k grobu naših jirastarišov, roditeljev, bratov in sester, so-j'odnikov in znancev. Zvon je hil, ki nas je budil v zlati zori vstalega dneva z „Ave" in nas pozdravljal z istim ljubkim ])Ozdravom opoldan in nas zvečer zazibal k pokoju in odpočitku. Iti od časa avgusta leta 1914 so bili zopet zvonovi, ki so nam Čestokrat poiiosno naznanjali raz visokih lin zmago in hrabrost naših vojakov ter nas navduševali k novi srčnosti in k vztrajnosti. .Blaženi'glasovi zvonov so ijiieli v vseli časih in v vseh pi'ilikali skriviU)stno moč do si'c vernega ljudstva. Titdi Kranjci ljubimo svoje zvonove, kot svoje dobi'e in zveste prijatelje. S prav žalostnim srcem jih sicer oddajamo, a darujemo jih s pravitii dojuoljubnim Čuvstvom v sveti in blagi namen, saj je vendar domovina v nevarnosti.
■ Velika žrtev prediagih tiaših zvonov naj ))rinese božji blagoslov naši dotnovint Ki'anjskt in skorajšnji časten in trajen mil'celi Avsti'iji! Odhajajoči naši zvonovi pa naj po-nesó seboj tudi poroštvo, da hoČe kranjski-slovenski narod v zaledju vzdržati tudi v naj-bridkejših dnevih in bode tudi vzdi'žal, zavedajoč se vsikdar svoje patrijotične dolžnosti in vedno pripravljena za nove Žrtve.
Franjo Neubauer:
Zvon gre v boj!
nimate v bližini naših žičnih ovir ničesar za iskat. To je svinerija!*'
„To ni svinerija! Ne, ne! Avstrijci, dovolite nam, da smemo vsaj ranjence odnesti. Mi ne zahtevamo vendar niČ druzega!''
„Dohro! ()(t imate sploh kaj z nami za govoriti, pridite bliže!"
„Ja, vi boste potem na nas streljali. Ali smeiti sam priti!-'
„Ne! S štirimi možmi!" „Hvala lejia! Takoj pridemo!-' Italijan je umolknil in Šel iskat v graben ljudi. Jaz sem pa med tem opozoril celo rojilo črto, da mi silno imzijo, kedo z njim i)ride in kaj se bo godilo v ozadju. V slučaju italijanske zvijače morajo naše ■puške zagrometi.
Nato Italijan Že jn-ecej blizu: „Avstrijec, tukaj sem! Ali smemo priti"?-' „Da, da, le sem gor!" Pi'cvidno plazeči se prikažejo sto korakov bliže in njih poveljtiik se zopet oglasi: „Toraj tukaj smo!" „Kedo je vaš poveljnik'? Kje imate
zastavo?"
„Poveljnik sem jaz, — korporal s šti-j'imi možtnt; zastavo moramo tudi imeti?"
Na vozu leži in molči kakor padci junak! Ovija ga venec, krasi ga trobarveui trak. Oj, kje ste, pogrebci, da spremite ga na tej poti ? ! Molčite? Žalujete? Lijete tihe solze? Prisegate li maščevanje slepoti in zmoti, ki strast zapeljala je vanjo vsa ljudstva zemlje? Zapojte, zapojte mrtvaški mu spevi Saj ou vam zapeti uo more!
Ah, v dnevih nesrečnih brhikosti in rev, vesoljne, ki'vave pokore umolkniti moral je glas, ki tolikrát pel jc čez vas in vernike zbujal in vabi), nikogar nikdar ni pozabil, vsakóniur je klical posledici spomin, naj sin jo bil sreće, naj bil je trpin. — Ah, travniki naši, ko spet zeleneli nam boste, ne bo se zibalo prijazno zvoneige čez vasi Ko boste zapele nam, bukove, smrekove hoste, zvonik se otožno oziral v pomladni bo čas. Poslušal veselo pojoče bo ptiee, iz iqega pa glas le slabotea, boječ zazibal se v gozd bo cvetoč, zeleneč. Ko apet oživijo nam vinske gorice, ko trtice se zasolzé. pi-ijetno ubrani glasovi zvononja ne bodo sladili gorniku trpljenja pomladnega vročega doê.
Ah, ti po trk a va lija godba předivná, ki v prsih budila čutila si skrivna, umolkne mamljivi tvoj čari
Ne bo več popotnik zamaknjen postajal, iic bo ae nitrljivi ratar z akordov sladkostjo čarobno napajal.
Ah, v srcu se tajalo, vstajalo je, in klilo in pelo in rajalo jo, stotisočkrat lepše so trate cvetelo, stotisoùkrat slaje so ptičice pole in žarki prečisti pleSilll so raj po naših goricali, po bistrih vodicah.
v
Šumel veselje zeleni je gaj.
Devojke so stopale lahko in prožno, krasnéjSe rudelo jim lice je rožno, še starčki so sivi in resni možjé začíitili v prsih vesele, a fantov so krepkih hitele vrsté, kot čule bi višje povelje. Saj klical z zvonovi je v cerkev Vladar, ki čudežno .skriva ga sveti oltar.--
Poslavlja so zvon! Na krvavo bojišče poziva ga sveta dolžnost. Odhaja, zapušča domače svetišče, a spremna ga naša bridkost.--
Le pojdi v daljavo, kjer grom so oglaša, kjer davno zvonenje molči, kjer zvesta ljubezen in hrabrost se naša z ošabnostjo tujo bori. Prisrčno pozdravi boreče se brate! A mi bomo mislili nanje in nate!
„To se vendar samo ob sebi razume! Zastavo morate imeti in vaš komandant mora biti eden izmeti častnikov, drugače ne govoi'imo z vami ničesar."
„Hvala lepa! Takoj pošljem enega moža nazaj, da prinese zastavo in pripelje oiicii'ja. — Pa ne streljat še!''
Ko bi mignil, jc že stala med njimi zastava in polentar se oglasi:
„Avstrijec, zastava je že tu. Tudi oficir je prišel!"
„Kedo je toraj med vami?" „En primoteiiente- nadporočnik, dva infanterista, jaz korporal in — ,feldpater'." „étima, sedaj lahko ju'ldete!" „Pa vi boste na nas streljali; se ne upamo !"
„Le pi'idite, ne bomo ne streljali!" „Zapovejte rojní črti, da ne streljat, v nemščini in v materinščini dotičnih vojakov, da tndi jaz slišim komando!"
Zapovem toraj, da tudi polentarčki Čujejo — slovenščino — in nato so dobili koi'ajžo.
„Avstrijec, kje si tiV-
„Tukaj!" Vzdignem i'oko. „Tukaj!"
„No streljat! Seilaj gremo!"
(Kniici' sledi.)
Dopisi.
Iz Leskovca, Poročam še od zadnjega potresa, da je šola v Vel. Podlogu zaprta. Zidana pred trinajstimi leti — tedaj skoro nova — je toliko poškodovana, da nt za rabo. — V tisti vasi je leta 1874 rojeni gospodar Matija Teršelič pri vojakih ponesrečil. V Kostanjevici na Goriškem ga je udaril konj, da je kmalu nato umrl. Pravijo, da je isti konj že tri vojake končal. TrŠelič je zai)itstil ženo in sedmero nedoraslih otrok. — Naša župna cerkev i'abi precejšnjega popravka na razpokah in na slikah. Po mnenju inženirja bo morala biti vezana. Po diiigih vaseh naše fare ni posebnih škod. Semtertje i)a<lli kaki dinuiiki, neznatne razpoke. Podružnica sv. Urha na Vihi'ah je precej trpela, je pa le pol ure oddaljena od Ki'ške vasi. Zelo je tudi raz-dila enonadstropna graščina v Veliki vasi.
Črtice iz ujetništva doletijskega rojaka na Ruskem. Od začeika vojske se nahaja v ruskem ujetništvu tudi Miha Kastelic, jiosestnik v Pristavici pii Št. Vidu na Dolenjskem. Ravno takrat, ko je bil umorjen pokojni prestolonaslednik Franc Ferdinand, se je priženil na pogorišče, kjei' je eden teden pr(;j, dne junija, vas Pristavica popolnoma pogorela. Brž ae je lotil dela, dobri ljudje so pomagali in v štirih tednili so bila poslopja zopet pod streiio. Oh prvi mobilizaciji, ravno eden mescc po poroki, pa j<! moral kot nad. rezervist odriniti k 1 7. pešpolku v Ljubljano. Dne 11. avg. se je odpeljal z 9.„feldkompanijo" skozi ogrske ravnine v (Galicijo. Takoj v prvi bitki, dno 26. avgu.sta pri tioligori, je bil težko ranjen v levo nogo in j« obležal na bojišču. Ker so se morali naši odmakniti, mu je podelila
prvo pomoč ruska saniteta in ga odvedla v ujetništvo. Sprva je bil v bolnišnici v Moskvi, potem ])a K) mesecev v Nižji Novgorodu. Tam jc ti i mesec hodil z dvema berglama, potem nekaj časa s palico, |)o-slcdice i)a bo čutil vse življenje. V Nižji Novgorodu se je sešel z dvema sosedoma, Francetom Planinšck in Jožefom Sever. Potem je bil prepcdjan z nekaterimi tovariši vred v najbolj južne kraje ruske di-žave, v mesto Samarkand, v Tnrkestann, Srednja Azija. Kmalu nato je bil pi'cstavljen nekoliko nazaj v Troicki tabor pri Taškentu, kjer je ostal do l.septiimbra 1916. Nato pa se je premaknil v Taškent, v „Sapcr Lagar". Mej tem mn je umrl oče. O tem ^so poročale tudi „Dolenjske Novice" z dne .31. dec. 1915. Za njegovo smrt je izvedel čez enajst mesecev, ravno na svoj god, 29.sept. 1916. O tem piše: „Za vozilo sem zvedel preŽalostno novico, d.i so oČe umrli. Ravno jiri obedu mi je prinesel tovariš karto. Lahko si je misliti, kak apetit sem imel potem. Spregovoriti niscni mogel besede in hitro sem se moi'al odsti'aniti . ,
Iz Ti'oickega tabora piše z dne 22. jun. 191 G : „Pošiljam pozdrav iz daljnega kraja, kjei- solnce štii'i ure bolj zgodaj vzhaja. Zdaj bivamo že tretji mesec na prostem, pod „celtnami", da bodo barake očistili in razkužili, ker se je bila notri vgnezdila nalezljiva bolezen; pred enim mescem so nas cei)ili proti tifusu. Tudi jaz sem bil bolan, jia zdaj sem že b(djši, mojih tovarišev pa je veliko pomrlo. Tukaj jc slab zrak in silna vročina, noči pa so nekatere hladne z močnimi vetrovi in vrtinci. Pšenica, ki so jo spomladi sejali, je že zrela. Tabor ima dolžine štiri kilometre, barake so tia-redili Avstrijci . .
O Maleni Šmarnu 191 (î jia piše : „Tred enim tednom sem so premaknil iz Tioicka v Taškent.. Dežja že ni bilo «d sponilafH, jm jaz s^m vseeno piišcl z dežja pod kap. Ziiiav sem, livala lîogn, in to je glavno, di'ngo je [»ostianska i'eč. Delamo po stai i ntiva(ii za „]iog lonaj" ! V dveh letih jc pi'ejel v Tiuíijo pet dojiisnic, manj kot petina odposlanili. V domovino i)a jc prišlo njegovih okrog 40, par nemških, tiriige slovenske. Dve niu je j'nska cenzura tiiočno črtala, ko je opisaval razmere v tuboi'ii. V Tinkčstanu ni dežja cclo leto, izvzemšl malo kapljic, in tudi sneg ne zapade po nižavali. Tla so peščena pustinja, raste le, kjer se namaka od rek. Domača žival je kamela, njeno meso jedo tudi njct-niki; poleg tega dobivajo kašo, ajdovo in proseno, ter precejšen porcijon slabega ki'uha in čaj. O velikonočnem Časn je bil poslan v tabor katoliški duhoven, Poljske narodnosti. O domačiniii niČ ne piše, menda so Tartari în Čerkezi.
Vojni pregled.
Itnlijiiiiskt» hujišče, Vže nekaj dni stoji to bojišče v osprodjti vseg:a zunimaqja. Naše postojanke stojé po \ec ur na dan v italijanskem bobnečeni ogtiju, na katerega seveda naši krepko odgovarjajo. A sedaj se še ne da dognati, jc li to topniški uvod k novi ofenisivi, — februarja se uradno poroča, da je poi)oludno na primorski bojni črti in v posameznih tirolskih odsekih jclo močneje delovati topništvo. Pri Vertojbi udrle so naSc četo ponoči v nek po Italijanih močno zaseden jarek, ga razdrle in uničile posadko popolnoma, izvzomši nekaj mož, katere so ujele. — Po avstrijskih uradnih poročilih je dognano, da so vsa lastna podjetja v Goriškem prostoru popolnoma po načrtu uspela, vkljtib temu, da razširja „Agenzia Stefani" poročila o gorostasnih uspehih Italijanov z namenom, po Italiji za vojno pojemajoče zanimanje in navdušenje zojiet vzdigniti. Izgube Italijanov so bile od sredo januarja do srede februarja pri vseh v tem času po naših izvedenih podjetjih izvanredno velike; kajti Italijani so izgubili 9 neranjeiiih častnikov in mož. Tudi iden je precejšen. Polog 11 strojnih pušk in dveh mctalcev min se je oddalo pri zbirališčih veliko množino popolnoma rabne vojne oprave.
Na inorj n. — Posledice podmorske vojne, katera pa je še-le v razvoju, so k^ul) vsem protitrditvam entente, v deželah iste, vsak dan občntnejše. Zmanjkovati je pričelo ne le premoga, ampak tudi poleg živil še najpotrebnejših drugih stvari. Angleži so vže resno bojé, da nastane lukota, kajti res imajo živila, toda ista niso na Angleškem, pač pa v Ameriki, Kanadi, Avstraliji, in treba jih jc po morju na Angleško dovažati, in to morje je po podmorskih čolnih zaprto. — Tudi nemški torpedni čolni ne praznujejo, kajti kakor poroča Woltîov urad februarja so v noči od 25, na febr. deii nemških torpednih čolnov izvedli sunek v angleški kanal do čez črto Dover-Calais iu v izliv Thcmse. Tu nahajajoče angleške rnšilco so po ljutem toj)niškein boju razkropili; več od njih jo biio zadetih in so so nafia^uim bojem hitro umaknili. — Neki drugi del nemških torpednih čolnov udri jc, no da bi bil našel kako stražo, do Nord-Foreland in v Downs. Obstreljevali so vojaške nabrežne naprave pri Nord-Foreland, za njimi ležeče mesto Margate, kakor tudi nekatero ob obrežju zasidrane ladje, z vidno dobri m tispoLoni. Vsi torpedni čolni vrnili sose polnoštevilno in nofioškodovani nazaj.
DomaČe in tuje novice.
Profesor Rajko Perušek je dne
2~'>. februarja na Dunajii nenadoma umi'1, star GT) let. Večina našega prebivalstva iz mesta in okolice, kakor tudi miiogoktej'i z Dolenjskega v obče ima tega vilega moža v dobrem spotniiiu; osobito ga pa hranijo v hvaležnem spominu njegovi učenci, ki so v dobi od 1H83. do 181)0. leta oliisko-vali novomeško gimnazijo. Ker jo tudi našemu listu v oni dctinski iijtigovi dobi blagoliotno stal ob strani, Čutimo hvaležno dolžnost, da se tega tnnogosti'ansko delavnega in značajncga moža pi'imerno spominjamo. — liojen je bil Rajko Perušek leta 1852. od starišev obrtniškega statni v Ljubljani; tamkaj je obiskoval tndi ljudsko šolo in gimnazijo, visokošolske študije l)a je dovišil im vseučilišču v Gradcu; poročil se je s hčerko Marico pokojnega
deželnega poslanca in graščaka K. RudeŽa s Tolstega vrlia. Kot gimnazijski učitelj je deloval nekaj let v Sai'ajevem v Bosni, l»otem je prišel za profesorja na novomeško gimnazijo in bil v jeseni leta 1890. kot tak premeščen v Ljubljano, kjer je pred nekaj leti stopil v stalni pokoj. Perušek je bil nadarjen in delaven mož, značaj in poštenjak prve vrste. V liosni si je prilastil temeljito znanje si'bsko-hrvaškega jezika in se je, četudi po glavnem poklicu profesor latinščine in grščine, nniogo pečal z znanstvenim raziskavanjem slovenščine z ozirom na hrvaščino, — a njegovo slovstveno delovanje nima prostora v ozkem okviru teh vrstic. Kratko le omenimo, da je profeso]' Perušek maidjivo sodeloval pri izdajanju „Narodne biblioteke", ki je bila v tistem času sploh priljubljena slovenska knjižica. Tudi je z veseljem oski'bovaî svojemu bratrancu, tiskai'ju J. Krajec-u slovnične korekture. Leta 189:i. je pa sam spisal „Sofoklejev Edip na Kolonu", napisal njegov životopis z uvodom in pi'evel diamo ter dodal opoiunje in sicer v 4;î. snopiču omenjene biblioteke. Ta zanimiva knjižica se dobi še danes v zalogi '1. Ki'ajec nasi, v Novem mestu in je zelo priporočljiva za profesorje in dijake. — Njegovi učenci ga spoštujejo kot izvrstnega in pi'avičiiega učitelja. Poleg šole je bil v Novem mestu delaven pii raziiiii društvih, osobito pri „Narodni Čitalnici" in pri „Dolenjskem pevskem društvu", kot organizator, pevec, odbornik, blagajnik, predsednik. Čitalnica mu hrani hvaležni spomin iz skrbipohiih časov, ko se je z vsemi močmi morala braniti gmotnega jiropada. — Stanoval je v takratni Polákovi hiši, sedaj lastnina J. Krajec naslednikov. Tudi po pi'eselitvi iz Novega mesta v Ljubljano je naš Rajko do zadnjih let prihajal na Dolenjsko, obiskovat sorodnike svoje gosjte so))roge na Tolsti vrli, in pa svojega bratranca, gospoda hranilničnega ravnatelja Iv. Krajec-á. Ob takih jirilikah se je rad ])omiidil v Novem niestii na ladost svojih prijateljev, katerih vrste postajajo vedno redkejše. No, in zdaj, dragi Rajko, si nam postal tudi Ti nezvest; — nič več Te ne dočaka k nam, — seliti se bo treba nam k Tebi! Sladko počivaj, blaga duša, da se snidemo tamkaj !
Jubilej. Danes, L niarc,a, obhaja ravnatelj novotne.ške gimnazije g. Fi'. Brežnik štii'idesetletnico svojega službovanja na gimnazijah v Geljn, v Ljubljani in Rudol-fovem in desetletnico ravna te Ijevanja na novomeški gimnaziji. Sedem dežrdnih šolskih nadzornikov, pod katerimi je služil, je že šlo k večneinu počitku: Gg. Holzinger, ňolar, Zindler, Gnad, Smolej, Řuman in ITubad. — Mnogozaslužnega vzgojitelja si'ednjcšolske mladine iti občcspoštovanega jiibilarja, ki jc vseskozi čvrst iti čil, naj Vsemogočni ohrani še mnogo let!
Visok obisk. Deželni glavar goriško-gradiščanski g. dr. Alojzij Faidutti jo prišel dne Ki. februarja zvečer v Novo mesto, kjer je ostal drugi dan. Obiskal je mil. g. prosta dr. Seb. Etberta in tukajšnje begiince in jiti očetovsko tolažil ter jim obljubil tudi ])odpore. Dne 17. zvečer se jo odpeljal v /iatičino in obiska! tamošnje begunec.
Častnim občanom je izvolil občinski odbor v Št. Petru pri Novem mestu v seji dne 18, februarja deželnega glavarja gosp. di-. Iv. 8usteršiča in domačega vele-zaslužnep župnika g. Franca Vovko.
Odlikovanje. Novomeščan, g. Vladimir Vojska je prejel zlati zaslnžni ki'ižec s krono na traku hrabrostnc svetitije. — Čestitamo!
Odlikovan s srebi iio hrabrost no sve-t.iiijo 1. razieda je bil Ljubljančan g. Emil Sup a 11, Železniški uradnik v Novem mestu. Sedaj se nahaja tia Ia.škem bojišču pri neld tehnični stotniji kot računski jiodčastnik.
Bolezen v nogah je privezala na posteljo velespoštovanega deželnega poslanca in župana g. Jos. Z n r ca. Želimo mii od si'ca, da bi prav kmalu popolnoma ozdravel.
Umrl je v Kamniku za pljučnico sodnik iz Logatca, g. Alojzij Komljanc, doma iz Škocijana na Dolenjsketii. Svojčas je služboval kot avsknltant v Novem mestu, Blag mu si)omin in cenj. rodbini naše sožalje !
Slovesne črne sv. maše za pokojnega cesarja Franca Jožefa I. se bodo vršile vsako leto dne 20. in 21. novembia, 1er je november poslej novi dvorni praznik. Istočasno prenehajo slovesne črne sv. maše v spomin smrti cesarja Ferdinanda I, ter odpade dotični dvorni praznik.
Prihodnji semety za plemene in rejne prešiče bo v Novem mestu v pondeljek, dne 5. marca 1.1. Zglasilo se je veliko kupcev; piičakovati je živahne trgovine.
Prošnja na preČ. župne urade na Dolenjskem. Za naše potomce bode velike zgodovinske važnosti izkaz zvonov, ki so šli v vojsko, /iaradi tega Želimo priobčiti vse zvonove, ki jih je darovala najprvo novomeška dckaijija in potem po vrsti vse dekanije na Dolenjskem, pod danes začetim naslovom „Spomini na vojne zvonove". Seveda bodemo zamogli takšno zanimivo statistiko izpeljati le tedaj, če nam hodo blagovolili poslati prečaatiti župni uradi na Dolenjskem v kratkih besedah dotične podatke. V upoštev pi'ide: Datum, kedaj so se zvonovi oddali, koliko zvonov sc je oddalo, teža in starost posameznega zvona, dotične cei'kve, podi'užnice in, če je še kakšna dniga posebnost in važnost. Prosimo nujno in prisrčno! — Obenem lepo prosimo, blagovolite natn poslati novih naročnikov na naš list, da mu nlii'animo življenje i nadalje. — Velespoštovanjem Urcdništ.vo „Dol. Novic".
Zopet mlad grob. Že tietjič jc potrkala letos smrt na vrata novomeške deške šole. To pot je odvedla v pondeljek. dne 20. februarja zvečer seboj skromnega in miroljubnega učenca TII. razreda, Alojzija Vovka iz Gotne vaši. Šel je k svoy ljubi mamici, ki mu je umila lansko leto. Njegov oče pa brani domovino na južnem bojišču. Na zadnji poti na šmihclsko pokopališče ga je spremila v.sa šola polnoštevilno. Mir tvoji nedolžni lUiši, ljubi Lojze! Nad zvezdami pa nam pozdravi sošolca Kretiča in Turka, ter skupno prosite za nas vse, ki stuo vas ljubili. Na svidenje!
Nenavadna vojaška dopustnika. Pic-tečcna tedna sta bila na dopustn naša domačina Joško Horvat, črkostavec iz Novega mesta in Andrej "W u c h t e iz Ki'aptiern (Poljanice). Oba služita v turški armadi v Aziji. AVuclite je že tndi odlikovan z znamenjem polumeseca. Za vožnjo sta potrebovala sedem dni in ravno toliko, ali še več bodeta gotovo porabila tudi za nazaj. Znala sta pripovedovati prav zanimive stvari o njihovih doživljajih, o posebnostih in krasoti tui'ških krajev in mest in njihovih običajih. Glede življenja sta se izrazila zelo pohvalno, kar sta potrdila njihova zadovoljna in zdrava obraza. Tola-žilno za stariše je, da živijo naši vojaki (udi na Tui'škem lepo krščansko pod dušnim vodstvom svojega skrbnega vojaškega kurata, nekega učenega P. fiančiškana. Ta je tudi naročil svojitu vernim vojakom, da moi'ajo to sporočiti domov, v vesolje svojim rodi-teljetn. Zanimivo je, da sta ostala mlada prijatelja ves čas skupaj od dneva odhoda k vojakom ter služila vedno pri istem oddelku. Skupaj sta tudi odrinila na Tui'Ško, skupaj živita in služita, skupaj piišla na dopust i[i skupaj se zopet vrnila nazaj v deželo palm in fig, v pondeljek 26. febr. — Naj jih spremlja na daljni poti Bog ter jih srečno iiripelje nazaj po končani vojski!
Umrl je v Kamniku 26. februarja ob S,- uri zvečer po kratki bolezni, jio celi Kranjski znani cerkveni slikar, Matija Koželj. Ri)jen je bil v Vesci pri Vodicah leta 18-12. Nebroj božjih hramov je poslikala njegova mailjiva roka. Pogreb je bil včeraj na Žalah v Kamniku. Blag mu spomin!
Pozor ! Ďas za navočevanjc knjig Družbe sv. Mohorja i)oteče s februaijem. Mestni Župni urad v Novem mestu pobiia
naročnino še do nedelje vštetega 4. marca' Za tekoče leto li>17 izda Di užba sledeče knjige; L Koledai' Družbe svetega Mohorja za 1. 1918. 2. Življenje svetnikov božjih. Spisal dr. Janez Ev. Zore. 1. zvezek. 3. Podobe iz naiave. Spisal Franc Pengov, ilustrii'al Ant. Koželj. 2. zvezek. 4. Ptički brez gnezda, i'ovest, spisal Fr. Milčinski. (Slovenskih Večernic 71. zvezek.) Opozarja se na knjigo ,.Življenje svetnikov". Knjiga ho izhajala v snopičih tako, da bo vsak snopič obsegal godove svetnikov enega meseca. Vsaki dan sc bodo vpisovali svetniki, katerih spomin sveta ccrkev ta dan časti.
Nova prebiranja. S pozivnim laz-glasom „S" zaukazano jjonovno prebiranje v letih J 891. do 1872. rojenih črimvoj-nikov se vrši na Dolenjskem: Dne 9. in 10. marca v Črnomlju za sodna oki'aja Črnomelj in Metlika. — Dne 12. in 13. marca v Rudolfovem za sodni okraj Rudolfovo. ~ Dne 14. marca v Žužemberku za sodni okraj Žužemberk. — Dne 15. marc-a v Trebnjem za sodni okraj Trebnje. — Dne 16. marca v Mokronogu za sodni okraj Mokronog. — Dne 17. marcT v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica. — Dne 18. in 19. marca v Ki'škem za sodni okraj Krško. — Dtie 20. marca v Uatečali za sodni okraj Rateče. — Dne 21. in 22. marca v Litiji za sodni okraj Litija. — Dne 24. marca v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora. — Dne 18. in 19. marca v Ribnici za sodna oki'aja Ribnica in Velike Lašče, — Dne 21. in 22. marca v Kočevju za sodni okraj Kočevje.
Umrli vojaki v mesecu januarju in februarju: 3. januaija: Andras Schogcr; 24. jainiarja: Rašid Sobanović; 8. februarja: Stepan Seranau; 22. februarja: Michail B ara ci u.
Ljubezni žrtve ■..
lioj divja že tretje leto. Ta krvavi boj, ki neče nehati, ki nima konca . . .
Prišla je vojna in je zamahnila s kruto, neusmiljeno roko. Žalost in bolest in kri in smrt je preplavila Širni svet... Prišla je... In je pogledala v borno kočo. Grozno je pogledala, da je v/.trepetala sključena ženica v revnem donni. Zadiditela je . . . ))a so je ojačila upogla starka . . . Videla je dotnovino. Ubog, teptan, zatiran dom je videla . . . Ojačila se je. In videla je žrtvenik. Tako neizmerno velik žrtvenik je bil, ki ga je videla. Ob rdečem ognju žrtvenika pa je Čuval angel domovine. Gledala je in zrla zmučena starka Žrtvenik in zrla je krvavi plamen in gledala je angela ob njem — angela s krvavim mečem. In vzdihnila je — mati... Kakor bi se ti'galo srce je čutila. Videla je grozo vseh krvavih dni, ki Šc pridejo, videla je vse Ži'tve te krvave morije. Sla je in stopila k Žrtveniku in je darovala sina — edinca. Njena opora, tolažba in veselje v letih, ki jih ji je še Bog odločil. A darovala g!v je, ker tako je velel domovine sveti nkaz. Neizmerna je ljubezni žrtev! Samo Še blagoslovila ga je in solza je kanila v krvavi plamen. Angel ob plamenu je dvignil močno i'oko ins krvavim mečem, trdim jeklom je zai'isal znamenje na Čehi žrtve . . . Uboga mati ! Vroče je zajokala, bridko zaplakala, ko je zvedela grozno vest. In odtakrai se je starala vidno, doklei' ni našia večni pokoj ... A žrtvenik je stal in krvavi ogenj je plamtcl z vso silo in angel je s krvavim jeklom zazjiamoval ogromne žrtve . . .
Prišla je . . . Ona grozna tiiorija je prišla in se je plazila pošastno okrog. V tiho sobo je stopila, pa je zapovedala — in je odšel... Zatrepetalo je v tihi stanici bolesti in grenkih slntenj. Dotedaj vsa srečna in mirna hišica je postala v trenutku bivališče razjedajoče bolesti. Biat, edini brat je odšel v boj krvavi in sestta je plakala, tako bridko plakala... — Ali se šc vrne, da čuva dom, da brani domaČo
grudo? Ali sc š(i vrncV To vpi-ašaiijft kljiije v inlaclcm srcu iu tisti tlvoiiiljivi „alt", kako žgoče reže v dim snia ... Ozi la sc ]c pialio jjo nizki izbi. Viitiila je angela s krvavitni lierutiiii, vitifla je i)lariiteci žrtvenik — l)a ga je darovala — ljubeziii žrtev — darovala ga je domovini. Kano iii rdeĚo kri je videla in jidi'znila sc je. Grenka slutnja seje uresničila. Mrtev! Mrtev! jc zazvenclo vse vprek, odmevalo v duši in ti'gaîo si'ce s krvoločno slastjo tigia . . . Ivdo pojmi grenko bolest, ki l'anjeda srce sestre ljubeče!... O, usoda neizprosna! Nobena žrlev ni dovolj dragocena, da bi iiteSila gorje in bol, da bi posušila nioreče goi'jc. Nobena!? Vse na žrtvenik v dar domovini — doiini v slavo! —
In dalje je šla grozna vojna. Tudi k mladi devi je prišla pogubna morilka. Tudi njej jo pokazala irn oltar a kj'vavim ognjeni, liidi v njo se jo ozi l angel domovine — bojni duh . . . Kakor kamen težko ji je leglo na srce in dušo. Ozrla sc jc na okno. Nagelj cvete iu deliti . . . Sami lepi rdeči cveti — sami rdeči ... A kaj, čc odide dragi, ne bo itiiel več pomena lepi cvet, ne bo več vabljiv uiauljiv vonj žarečili nageljnov. Kakor bi bili krvavi, se ji je zazdelo Ka liip. Krvav cvet! — Jloreča bol je sedla na trpečo dušo . . . Zamišljeno jc zi'la nekam daleč po beli cesti. Niti čula ni, ko je prišel dragi. Skoraj se ga je ustrašila, ko je prišel tako tiho. Drugekrati je zaukal, da ga je čula z daleč in ga je pilčakovala v hrepenenju brezmejnem ... A nocoj jc p]'išel tiho. Vedela je, da je piišcl po slovo ^ zadnjikrat nocoj — in zato sc mu ni ljubilo ukati. Še najljubša iioscm jc ostala v gi lu, ga tiščala tako moreče težko. Rridko uni je bilo v duši, gi'enko v srcu. Pa je le pi'išel — zadnjikrat nocoj. Ah, zadnjikrat! .. . Koliko besed je kipelo v srcu, a boleča mora jih je zadušila, umrle so ncizgovorjene v srcih ljubljenih, da trpinčijo z 1'azpaljenim gnevom bitji, ki sta že stali skoraj na višku sreče. Segla jc po nageljnov cvet, s tresočo roko mu ga je pripela na junaške prsi. Orosila ga jc solza, da je zahle.stcl kot rubin. Poljub ljubezni — zadnji poljub — je zadrhtei na kipečih ustnih. Dvoje src je zatrepetalo v neizmerni ljubezni, neizmerni bolesti... OdŠcl je ljubljeni iu ni se vrnil. Iu zato: „Deklica glavo povcša, vene obraz prej cvetoč; nekaj nje srce pogreša, 30lz ji potok lije vroč." —
Žrtvovala je ljubezen in svojo srečo jc Žrtvovala. Vse je položila na žrtvenik, domovini v spravni dai'. V solze se pretaka ljubezni bol in trpkosti jad. Vene v hrepenenju — ljubezni zapuščene . . .
Di'zela je dalje neusmiljena morija ... Prišla jc k mladi materi nedolžne dcce. Sklonila sc je in zašepetala nekaj mladi ženi na ulio. In nekaj groznega je rekla bojna vest ubogi materi nedolžnih otrok,.. Pogledala je deco ljubljeno, pogledala jc domovino ... In tedaj je zrla tudi ona, mlada mati, neizmeren žrtvenik in čula viharni šum, ki je divjal nad domom — in stegnila je roki in dala domovini njega ~ svojega moža in ž tijim je darovala doiiui deco — sobe . . .
Zaplakali so takrat, ko jih je poljubljal na vedra Čelca — v slovo. Stiskali so se poslej slednji večer ljubljene matei'e, ki je točila grenke solze. Neiu'estano so vpraševala nedolžna iisteca, kdaj se vrne dobri atck. A ona je le molčala, ker ni vedela jasnega odgovora; a varati nedolžnih otrok iii hotela, Kakor bi ji zasadil dvoi'ezni meč v srce, čuti odtaki'at, ko ga je videla odhajati — ljubezni žrtev. Edina uteha — u[), da sc vrne še.
Da bi te le ne varal up goljulivi, poguunia žena, junaška mati! Ja, da bi nc vai'al tisočev, čakajočih v hrepenenju in strahu in ljubezni! Naj ne bo zastonj:
„Vdov trepet in mater jok —
in strah nevest in plač otrok." ----
V. H.
Rdeč nos. Tujec: „Vsi štirje stalni gosti imajo i'deČe nosove, pa vsaki drugačne barve!" — Oštij-; „To ni nič čudnega ; imam štii'i j'aziiCna vina, ki jih gosjiodje pijó!"
Kakšne letine smo imeli vadleški župniji v zadnjih 30. letih.
.), l^HÍelj.	(Halje.)
L. lí,)()íi. Letina je bila še preccj dolira, četudi sjmo imeli skoraj vse leto tako čudno vi'cme. liil je čas, ko so ljudje mislili, da nc bodo nič pridelali, nekaj vsled prav hladnega in nenavadjio iieiigodnega vremena v pi vi jiolovici leta, in še tudi kasTieje, nekaj i)a vsled precej hude suše, ki jc bila v dj'ugi polovici avgusta in v ju'vi ))oloviei septembra. Toda liog nam je dal veliko bolje, kakor smo mislili in i)ri-Čakovali. Dobro je obrodil krompir, zelje in repa. Bilo je tudi precej sliv, zla.sti po nekaterilt vaseh. Veliko jc bilo tudi krtuc to leto. Tudi ti'ta je dobro obiodila, kodai' ni naškodila toča dne 17. julija, kakor posebno v Veliki Plešivici, kjer je močno uničila nove nasade, ki so ravno to leto kazale nenavadno obilo zaroda.
L. 19Û3. 'i'udi lega leta smo imeli še dosti dobro letino. Obrodil je dobro krompir in večinoma tudi luršica. Jje repe je bilo malo, a še manj zelja. Sadja ni bilo skoraj niČ, le malo hrušek. Dobro veliko so dobili ljudje tudi krme.
h. 1904. Letina je bila srednja. Strni so dosti dobro obrodite, tudi prve krme je bilo pi'ecej. Jesenski pridelki pa so l)ili vsled liude suše večinoma slabi. Krompii ja je bilo malo, Otave skoraj nič. Repe in zelja je bilo pi'av malo. Nekateri niso dobili zelja piav nič. Na Žujuiiškcm posestvu nismo imeli niti ene glave. Ijjudje so kupovali zelje v Karlovcu, glave po 10 do 14 h. Sadja je pa bilo prav obilo, posebno jabolk. Vsled hude vročine in sušo jc tega leta grozdje nenavadno zgodaj dozorelo. V Veliki Plešivici so trgali že 9, in H), sept,, v Mali Plešivici in iliiigodi pa 12. Grozdje je bilo prav lepo in zdravo, in kateri so že prod več leti prenovili svoje vinograde, so tudi obilo natrgali, celo po 100 do 140 žbanj, G. liaron na Preložniku ga je natrgal 22 presek. Prodajali so ga na žbaiije po 5 K, liter nioŠla pa jro 44 h. Vino je bilo dobro in moČno.
L. 1905, Lctiiiajebilaše dosti dobra, Ic sadja je bilo malo, izvzemši slive, id so, vsaj po nekodi, prav dobi'o obrodile. Črešenj in jabolk pa ni bilo prav nič. Tudi trta je nenavadno slabo obrodila vsled strupene rose, ki je zgodaj nastopila in pi'av hudo. Dobro pa je obrodil krompir in turšica. Tudi krmeje bilo dobro velilco.
L. 1906. ljetina jc bila dobra. Posebno dobro jc obrodil krom])ii', katej cga so dobili ljudje pi'av veliko. Dosti so dobili tudi turšice in iižola, nekateri tudi rejio, a zelje je večinoma slabo obrodilo, da ga niso dobili nekateri skoraj nič. Za sadje pa je bila letina sre<lnja. Jabolk je bilo precej obilo, hrušek malo, čreŠenj skoraj'nič, sliv tudi malo in sanm po nekaterih vaseh. Tiuli trta je se dosti dobro obrodila.
L. 1907, Letina je bila dobra, veliko boljša, kakor smo se nadejali pri stilni suši, kakor smo jo imeli v tem letu. lîil je čas, ko smo mislili, da ne bomo nič pj'idolalt, tako slabo je kazalo vse, ob času hude suše. Dva Amerikanca, ki sta prišla domu ob Času suše in sta videla, kako sla\)o vse kaže, sla rekla; ko bi vedel, da kaže letina tako slabo, lii me ne bilo domu. Drugi pa; ko bi bil to vedel, vrnil bi se bil iia sredi pota nazaj v Ameriko, iier stiio pa dobili po silni suši paiki'at izdatnega dežja, se je vsa letina tako popravila, da so se ljudje kar čudili. Izmed sadja so posebno dobro obrodili orehi in deloma tudi jabolka. Dobro je obrodil kiompir, pesa, koienjc in tudi turšica, kjer je ni uničila uš, kakor v Pj'il)incih iu Ti'ibuČah in deloma tudi na Bednju in VrhoVcih. Dobro, deloma prav dobro je obrodila tudi repa in zelje, slabeje pa so obrodile sti'uî in ki'ma. Prav
dobra je. bila tudi vinska lotina. Začeli smo tigati že sredi seiitembra. Ker je bila v tem letu huda vročina in suŠa, bilo je grozdje prav zi'elo in jako zdravo, ker ni bilo nobene bolezni ne na trti, ne na grozdju. Kateii so svoje vinogi'ade pi'e-novili že pred več leti, so veliko nati'gali, ker je trta jirav obilo obrodila. Kekateri so toliko natrgali, da skoraj niso imeli kam dtijfiti, ker si niso piipravili toliko po-sodja. Vinogradniki so prodajali mošt v jeseni po 44 b litei'.	U'iiije slf<ii.
Loterijske številke.
Trst, 21. t'ebiuai'ja T4 48 3 22 29
Dražbuni Dhlic.
268/16
Veliki
je bogato ilustrovana iu mična knjižica, ki je pred kratkim izšla. Cena 1 krona, po ])ošti 20 vinarjev več. Prodaja se v Xovem mestu pri J. Krajec nasi, in Urb, Horvat, v Ljubljani v Katol. Bukvami, v Kranju v „Iliriji". — ."^ole pa labko naročajo knjižico pri izdajatelju Fr, Petriču, mestnem učitelju v Ljubljani, Glince, vila „Jlila". Knjižica zasluži vsled svoje lepo in domoljubne vsebine vsestranskega priporočila.
Na lunetijslii soli na Grmu sb sprejme
vptnopslii pomoćnih
pod ugodnimi pogoji. Ponudbe s spriČali je poslati na ravnateljstvo šole na Grmu, pošta Novo mesto.	las-d-i
Pozor, gospodinje!
OLJE ^
na|line}ie, namizno, garantirano oitšieno, zdravniško priporočeno za vsakovrstne solato, se dobi v praških: zavitek za 1 liter 1 K 30 h zavitek za 2 litra 2 K 50 h 20 zavitkov po 1 liter 24 K — li too lavitkov po 1 lUor no K — il
Razpošilja: RUDOLF AHČAN, trgovec s kolonialnim blagom v Zagorju ob Savi.
Gospodinje se opozarjajo na najnaveiŠo Iznajdba finega naniiznsya olja. katero je v teh Časih nezdravo In slabo prehrane kot posebno pospešujoče, zdravniško priporočeno sredstvo.	121-3 2
Mlado, zdravo clcl^lc
iz okolice in poštene liiše se takoj sprejme v službo v hiši g. Jlaloviča jiri g. Ogriču v Novem mestu.
Kupi se
posestuo z gozdom ali tudi ^ SQin gozd
z odraslim ali srednje odi'aslim drevjem. 1'oscstva z gozdom in vinogradom, ležeča ob cesti iu ob vodi, imajo prednost, — Pismene ponudbe z navedbo kraja, obsega in cene, kakor tudi pri kakšnem najbližjem kolodvoru sc nahajajo, naj se pošljejo szuamko \Xi vin.tia upravništvo,Dol.Novic'.
^	^	Í25-(i-Í
Čevlje

Z lesenimi podploti
BDlt, BajmanjSi

Najboljši sistem brez konkurence! ňt. 2'A-di) ;n-;-i5 36-;-î!) -if-iB 18 — K 21-50 K 25' Iv 28'— Razpošilja na drobno in debelo. Trgovcem velik popust!
Jos. KASTELIC,
NOVO MESTO, Kasteičeva ulica 112/1,.
Komiir nc ugaja, denar nazaj, toraj nobtne rizike ! !
Nil iiredlogr zalitovnjoL-e stranke „Kinclslto jio-tiojiluiiiî Ijnliljiiusko okoiii;o" v l.jnliljntii pc vrši na iwilfítiivi ij tnm odolJip.nili dražbeiiili jiogujev nii licu ineulft aražijň mvezmii stranki Itiiiiolfii Smol«, ifrnjifaku tia (iriiliun, hstnih tiejjreiniiniii vi. št. IIUI ilc2ti)nc des^ko Kranjske, vi. it. 124 kat. tibň. (lotnavns, vl. it, 513 kal. obf. ,'ijuoUnjavns ter vl. ât. 'il in 444 kal oljň. llritSica, in řiifor v nasicJnjili ukiipinali:
I. Dne 3. aprila 1917 ob 8. uri predpoludne na Orabnu: K DeiiïeiiiiËnini vl.ít., 1041 deželne deske Kranjsko spadftjoOili ickiíě, nnlinjnjofih ko v davůni obiíini Kandija : 1) [Ťrnjíiko liiío na Grabnu z gaspodariikinK jio-slopji Htftvlj. iiarc. St. 65/1, 85/2, 8«/2, 2ti3 iu 203, i^sd-iicga vrta iu parka (.55 arov), pan-, st. 214/3, 215 iti 216, njiv (.iiUliii, 27 arov), parr. št. 211, 217/1, 2SiO( l, 2^0,3 iu 22K, travuikov in painikov (.Slu» ti2 arov), pari', št. ÍÍ12, 214,1 (false 814.1), 214/2, 219, 2a0/2, 2';!3 iu 228, eo/,dov (-19 ka 91 arov), Jiarc. St, 213, 221; 1, 221/2, 230, 231, 232,1,234, 238, 2413/1 i u 250, ter potov pare.. M. 217/2 in 221/3.
CcDilna vrednont toll uopremiCnin ïuaia 138.104 K 9211, .Semkaj sjmdkjo tudi Se ijritikline, obstojne h laiiioga gospodarskega iu polj.^^ki^a orodja, v cenilni vrednosti 1147 K ter novomeški in »aloški ribolov v r-euilni vrednoNli 5150 K.
Vse to je sedanj akupno cenjeno na ia4.4()l K «2 k, najmanjši pooudek pa anaSa 9(i.2(i7 K li.
•2) Povojino poti k opekarpi v /ïabjivasi, pare. SL 349/5. l-euiina vrednost znaša 135LIJÍ, cajinaujši poniidck pa 'JO(i K.
3)	Vrta s koruznjakoni 4 are 29 ni^), pare, àt. 2ti2 (vživa Ivaua Kasfolit^ i/ ílabjevasi).
t-'eeilna vrednost zna-í« 135 K tSD ponudek pa 90 K 54 b.
4)	Travnika (2 ara) pare. št. 273/2 (vživa .\nton Srebornjak iz (lor. Siihadola).
Cenilna vrednost zuasa 2(1 K 10 b, najuianjSi ponudok pa 13 K 40 L.
5)	Pola part', št. 290/2 (porabljajo ga stanovalci iz Zabjovapi).
Uentlna vrednost znaSa 20 K, najnianjSi ponudek pa 13 K 34 b.
(i) Pota mod Grmom iu Žalijovař^jo parc. èt. 322. (leiiiltia vrednost ziiaia 21 kron 73 li, najmanjši ponudek pa 14 K 49 h.
7) aolaHtuicsko pravico do polovice vložka St. 66 kat, obíí. Kandija, obstojeflcga i/, poljske poli parii, 3t. 101/1 (glede drugo polovioe solastnina Kdruiona z Vidu Hrudarju lastnim vluikoin št. 55 ad Kandija.
Ceuiiuft vrednost znaia 13 kron 67 U, najmaujSi ponndek pa 9 K 12 li,
il. Dne 3, aprila 1917 ob 3. uri popoludne na Tratah pri Žabjivas.
1)	Nepreniitiuine vl. it, 543 kat, obi. Smolinjavas, obíítojafe h gozdnih parcel st. 2170/1 iu2177 (19 ha 5Ga).
(Jenilna vredno.st znaša 31.292 K, najmanjši ponudek pa 20.861 K 84 b.
2)	K nepremičnini vl. St. 124 kat. obé. Gotnavas DíiadajoíihgozduihparculĚt .309/1,311 in 312 (26 ha 54 a.)
Oenilna vrednost znaša 49.849 K 44 b, nttjmnojŠi ponudek pa 33,230 K 'J6 h.
III. Dne 4. aprila 1917 ob 8. uri dopoludiie nad Gotnovasjo: K nepremičnini vi. It. 124 kat. obě. Ciotnavas spftdttjoůiii lůžisé:
1)	PoljHke poli pare. St. 455/1 (uiiorabljajo jo stanovalci i/, C-lotaevaHÎ).
Oonilna vrednoHt	znaša 16 K 28 h, niijmanjši ponudek pa 10 K 85 b.
2)	Njivo pare, št.	452/6 (31 arov; vživa to njivo J. ïîkoda iz Ootnevasi),
(^enilua vrednost znaša 372 K, najmanj.ši i>oniidck pa 248 kron.
IV.	Dne 4. aprila 1917ob 12. uri opoludnenaHruSich
1)	a) Nepremičnine vl. št, 51 kat. obi. Hmšica, obstoječe iz hiSe k kletjo iu hlevom t^tavb. pare. 37/2, vinograda (1 ba 25 arov), pare. Ět. 5!)i:i ter travnikov in painikov (31 arov) iiarc, Êt. 517, 518, 519/1 in 520.
Cenilna vrednost 9092 K 21 h. — Soinkaj spadajo tudi pritiklino, kakor posoda, preSa itd. v canilui vrednosti 77t; K.
Skupna ceuilna vrednost znaša tedaj 1(J.4(;8 K 21 h, najmanjši ponudok pa 6978 K 81 li.
b) K nepremičnin vl. St, 1041 deželno deske Kranjsko spadajočib ložisS, ki se nahajajo v davini obiini Hriišica, in sicer vinograda (63 arov 62 ui-) pare. St. 510 ter travnika, pašnika in koloseka (1 iia 22 arov), pare. Èt. 508, 609 in 511.
Ceuilna vrednost zuaša 3235 K 57 ii, najmanjši ponudek pa 2157 K 6 h.
2)	NepreniičDiuo vl, .^t 444 kat. olifl. JIrušica, ob-stojefe iz opuščenih vinogradov (.86 arov 53m=). pare. St. 256 in 816 ter paSnika (2 ara 66m') pare. ftt. 249.
Ceuilna vrednost znaša 640 kron 9 h, najmanjši ponudek pa 12G K 73 b.
V.	Dne 5,aprila 1917 ob l.uri popolndne v Rasnem;
K nepremičnini vl. St, 1041 deželno deske Kranjske spadajoče gozdno parcelo St. 4093/44 kat. obč. Dobiu-dol (12 ha 74 a 40ui''),
t'enilna vrednost znaša 5697 K 60 li, najmanjši ponudek pa 8798 K 40 li.
VI. Dtie 6. aprila 1917 ob 11. url dopoludne pri tem sodiSČu, v sobi £t. 22.: Sedaj se )»odo vsa zemljišča izklicaia se eukrat .skupno kot celota, da se s tem dosože mogočo večji najnižji ponudok kakor so je dosegel po podrobni prodaji. Prejšnji na boljši ponudniki ostanejo ua svoje po-niidlje vezani do končnega douiika,
Sknpna I'ehiina vrednost znaša 247.531 K 42 h, najmanjši ponudek pa 165020 K 95 h.
Pod zgoraj navedenimi najmanjšimi ponudki se ne Ijodo prodalo ničesar,
Dtažbeno pogoje iu listino, ki so tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižni izpisek, liipotekarni ÍK|iisek, izpiske iz katastra, miitveue zapisnike itd ) smojo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spredaj oznamonjenoni sodnem oddelku med opravilnimi urami,
, Pravice, katere bi no priiin.ščale dražbe, jo oglasiti pri sodiSčn najjmznojo pri dnižbenem naroku pred za-fietkoiii dražbo, sicer bi so na škodo díibrovednotiiu zdra-žitelju ne moglo vet iivoljavljuti glede nopremičnino satno. O nudaljnih dogodkih dnižbonega postojianja sa obvestijo osebe, katere imajo sodaj ua nepiomičninaii pravice ali bremena ali jih zadobe v teku Jraiboncga postopanja, samo z nabitkom pri sodiSču tedaj, kadar niti uo stanujejo v okolišu sprodaj imenovanega sodiSča, uiti ne imcniijejo temu sodišču v sodnoni kraju Etauu-jotega namestnika za vioibc.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dne 12. februarja 1917.