-----    75    -----
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 47. Imam mlado kobilo, katera zjutraj pa tudi po dnevi pokašljuje, menim, zato, ker so jo nekoč vročo napojili. Kako je odpraviti ta kašelj? (D. L.)
Odgovor: Kašelj je redkokedaj bolezen sama za se, ampak nasledek kake druge bolezni v sapniku ali v dihalih sploh. Mnogokrat se začne s kašljem naduha. Iz tega vzroka Vam prav zelo priporočamo sveta iskati pri živinozdravniku. — Kašelj olajšate konju, ako mu skrbite za primarno klajo in pijačo ter za primemo ravnanje. Hlev ne bodi mrzel, a tudi ne vroč, konj bodi zavarovan proti mokroti in mrazu ter naj nikdar ne dobi mrzle pijače. Prah in veter sta za takega konja tudi napačna. Za krmo služi kašljajočemu konju prav dobro korenje, otrobi na mlačni vodi itd. Za zdravila služijo sladaste in sluzne reči, kakor na pr. sladke koreninice, kuhan ječmen, lanena moka itd.
Vprašanje 48. Kje bi dobil kozje pleme, ki bi bilo zelo mlečno ? Ali so domače (kranjske) koze dobre, in kako jih je krmiti, da ostanejo zelo mlečne ? (J. D. v P.)
Odgovor: Naše domače koze so izvrstnega plemena, ter jih zunaj dežele bolj cenijo nego doma. Posebno dobre koze so v Zatiškem in Žužemberškem okraji. Koza je glede krme enaka kravi, le manj izbirčna je ter tudi ob slabejši krmi še vedno dobro uspeva. To je pa gotovo, da toliko bolje molze, kolikor boljšo in tečnejšo krmo dobiva.
Vprašanje 49. Ali je „zborovska rž", katero Ram-bousek priporoča, dobra in ali bi ugajala za Gorenjce? (Fr. Š. v S.)
Odgovor: Zborovska rž Vam priporočamo iz svoje izkušnje. Ta rž bode gotovo dobro uspevala na Gorenjskem, Ker je doma iz kraja, ki ima dokaj neugodnejše podnebje nego Gorenjsko.
Vprašanje 50. Ali bode družba prodajala ob prihodnji dražbi plemenske govedi beljanskega plemena tudi breje junice? (Fr. §. v S)
Odgovor: Družba uže nekaj let sem ne prodaja več ni junci, ni krav, ampak same bike. To ravnauje je po« polnoma pravo, Ker s tistim denarjem, katerega stoji junica, kupi se lahko bik, ki neprimerno več koristi za zboljšanje govedi domače nego junica.
Vprašaje 51. Nekatera moja sesajoča jagnjeta zgrabi kar hipoma krč, trese jih in zvija, in slednjič poginejo. Raztelesitev ne pokaže razen nenavadno velikega žolča in mehurja, nič posebnega. Kaj je vzrok tej bolezni in kako zdraviti od nje? (M. T. v Z.)
Odgovor: Bolezen, katero popisujete, je hromota jagnjet, ki se raznovrstno pojavlja, a je vedno v tem enaka, da jagnjeta pridejo ž njo uže na svet. Bolezni torej ni zdraviti pri jagnjetih, ampak pri brejih ovcah. Vzroki belezni so: Pretečno krmljenje brejih ovac, zlasti hitra menjava slabe krme z dobro, — predno se ovce obreve, pomanjkanje apna v krmi, premehkužno ravnanje z ovcami itd. Slaba jagnjeta seveda prej obole, nego krepka. Bolezen se posebno rada pokaže, ako se jagnjeta prehlade. Kadar jagnje oboli, ni dosti več narediti, boljše je pri brejih ovcah gledati na pravilno ravnanje. Iz povedanega jo razvidno, kako je z ovcami ravnati, da ne obole, razen tega je pa dobro, krmi dodajati koščene   moke  ali   katere   druge apnene spojine.
Vprašanje 52. Ali bi bilo dajati odstavljenim teletom fižola namesto ovsa? (J. K. župnik pri Sv. M.)
Odgovor: Primerno množino kuhanega fižola lahko dajete teletu, a z ozirom na to, da ima fižol dvakrat toliko dušilkovih snovi v sebi kakor oves, morate pomisliti, da se tele ob preobilem fižolu zelo zdebeli, kar je dobro, če ga prodaste v mesnico, pa slabo, ako je za pleme določano. Fižol mora biti seveda kuhan kakor oves.
Vprašanje 53. Imam ilovnato njivo ob senčni strani, na katero bi rad sejal lucerno in travo. Ali bi taka setev uspevala? (M. D. v P.)
Odgovor: Ako je njiva dobro obdelana in primerno gnojna, gotovo bode lucerna, s travo pomešana, dobro uspevala, če je tudi lega bolj seučna.
Vprašanje 54. Imam hrušev mošt, ki je uže štiri leta star. Mošt se sme meriti z vsakim viuom, bil je vedno čist kot voda in vsako leto pretočen. Pred mesecem dni sem pa zapazil, da je postal kalen in tudi dober okus je izgubil. Kaj je vzrok temu in ali je kaj pomoči? (F. A. v P.)
Odgovor: Natančen odgovor bi Vam mogli le dati, ako bi vino videli, oziroma pokusili. Ker je pa Vaš mošt star in je bil dosedaj dober in čist, lahko skoraj za gotovo rečemo, da je zbolel za boleznijo, katero so povzročile glive v njem. Ta bolezen se posebno rada pokaže pri sadnemu vinu, zato pa mošt tudi povsod porabijo v prvem ali vsaj v drugem letu. Vzrok bolezni so, kakor smo rekli, glive, ki pa tem prej na&topijo, kolikor manj je bilo vino pretakano. Enkrat na leto mošt pretočiti je premalo, vsaj trikrat ga je treba. Pomoči pa sedaj prav za prav ni nobene, in prej če mošt porabite (ako je sploh še rabeu), tem boljše bode.
(Dalje prihodnjič.)
------    76    ------