cena 300 dinarjev številka 47/48 (902/903) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 26. novembra 1987 Na Ii. trdna zasedanju Avnoja skupnost narodov I I I I I I I I I i I I I Predsedstvo OK SZDL Velenje Predlagali Pankraca Semečnika v Jajcu se je in narodnosti rodila nova država, na tleh Jugoslavije n Tedaj se je sredi mogočnega navdušenja vzdignil vrhovni poveljnik Tito, stopil na oder in začel brati referat o razvoju narodnoosvobodilnega boja v luči mednarodnih dogodkov. V obraz je bil izmučen, okrog oči mu je ležala senca, kakor da že dolgo ni spal, vendar je bral z odločnim, preprostim in trdno zastrtim glasom: kretnje so mu bile pri tem prav tako preproste; videlo se je, da mu gre v sleherni stvari za bistvo, da ne pozna nikakega okraševanja, še manj pa ovinke in omahovanja. Na koncu smo izvolili predsedstvo ASNOJ in po daijšem odmoru imenovali člane NKOJ. Prav na kraju pa smo sprejeli dva sklepa odlok o potrditvi odloka, s katerim smo že mi Slovenci priključili Slovensko Pri-morje Sloveniji in Jugoslaviji, in odlok o ustanovitvi Državne komisije za ugotavljanje vojnih hudodelstev. S tem smo izčrpali dnevni red, zasedanje se je približalo zaključku. Vsi smo bili zadihani, ko je ponovno izvoljeni dr. Ribar povzel dognanja zgodovinske noči in jih vneseno vzdignil pred naše oči. Najožji sodelavci so objemali novega maršala, znanci so mu stiskali roke, vsi smo se pozdravljali in si čestitali, mladina je zapela in pred zgradbo zaplesala kolo. Bilo je že ob peti uri zjutraj, ko je Tito vzkliknil: »Tovariši, na svidenje v Beogradu na tretjem zasedanju!« V šumno veselje mi je tiho padla grenka kaplja, zdaj je dokončno odločeno, da bom ostal na jugu. Podpredsedniško mesto v ASNOJ sem prepustil Jožetu Rusu, prevzeti moram mesto poverjenika za prosveto v novi zvezni vladi. Šele zdaj sem začutil težo žrtve, ne bom mogel sodelo- vati v zaključnem osvobodilnem dogajanju v Sloveniji, ki sem zanj predvsem odgovoren, povrh bo moje novo delo precej manj osebno in rodovitno, opravljal bom večidel funkcije prosvetnega koordinatorja, kajti poslej bosta kultura in prosveta suverena zadeva posameznih narodnih vlad v republikah. Potek boja je razdelil na štiri razdobja, to so kapitulacija Jugoslavije in začetek narodne vstaje, prvo organiziranje partizanskih enot, oblikovanje Antifašistične-ga sveta narodne osvoboditve Jugoslavije in današnje razdobje, ko se ASNOJ začenja razvijati v novo državno predstavništvo. Od zasedanja v Bihaču, ki je bilo letos januarja, do danes, je glavnina vojske doživela v Bosni dve sovražnikovi ofenzivi in ju junaško prebila, potolkla je četnike in jih uničila kot resno vojaško silo, povrh pa je pomagala zaveznikom izločiti Italijo iz vojskovanja. S kapitulacijo Italije in z razorožitvijo desetih italijanskih divizij se je začel nov pohod naše vojaške in politične sile. Partizanska vojska je osvobodila velik del Bosne in Dalmacije, se utrdila v Makedoniji, prešla zopet čez Drino v Srbijo, predvsem pa osvobodila Slovensko Primor-je in Istro. Po Titovem poročilu se je utrgal plaz govornikov. Bilo je povsem naravno, da smo si dali duška. Razvrstilo se je devetnajst ljudi, formalno naj bi bila to diskusija, v resnici pa so bili to sami izrazi razvnetega odobravanja. Med drugimi so nastopili profesor Mahovac kot predstavnik Hrvatske seljačke stranke, dr. Leontič kot eden izmed nacionalističnih revolucionarjev izpred prve svetovne vojne, polkovnik SSSiiKS Filipovič kot glasnik bosenskih muslimanov, Luka Stevič kot predsednik srbskih kmetov, dr. Jambrišak kot bivši član Jugoslovanskega odbora, Vice Buljan kot besednik dalmatinskih delavcev, Rodoljub Čolakovič kot flasnik bosenskih Srbov, Sretan ujevič kot član Vrhovnega štaba in dr. Bakarič kot član hrvaškega narodnega vodstva. Prav zdajle, ko si to zapisujem, mi je stenograf izročil besedilo govora. Ker sem z drugimi Slovenci govoril slovensko, stenograf pa verjetno sploh ni prav vešč svojega opravila, mi ga je tako izmaličil, da ga nisem mogel spoznati. Prepisujem si ga v dnevnik, kakor sem si ga obnovil: »V tej slovesni noči mi dovolite, tovariši in tovarišice, da se tudi jaz oglasim s svojo mislijo. Ob referatu tovariša Tita jo izrekam posebno razgiban, saj dobro čutim, da sem del zgodovinske sile, v kateri so povezane vse sestavine, ki zagotavljajo uspeh in veličino. Uspeh je v tem, da se je naš upor razvil v največjo protifašistično silo sredi zasedene Evrope, veličina pa je v tem, da moremo južnoslovanski narodi že med krvavim uporom odločati o prvih oblikah svoje politične usode. Hkratnost obojih naporov je značilna za naš osvobodilni boj. Vrh vsega pa moremo gigantske napore za svobodo in družbeno pravico določneje lo-kalizirati v našem življenjskem prostoru in jih videti kristalizirane prav v vrhovnem poveljniku Titu, hrabrem vojaku in nadarjenem političnem delavcu. Izjavljam, da z odobravanjem sprejemam njegovo poročilo. To poročilo je izraz premišljeno vodenega osvobodilnega gibanja, kakor zajema vse narode: v njem se v enaki meri javljata misel in dejanje, odpor in napad, narodnostna in družbena kretnja, osvobajanje posameznika, naroda n družbe. Mnogovrstna Jugoslavija je po dveh letih junaškega boja zedinjena bolj kakor kdaj prej. Šele zdaj se ustvarja pravo jugoslovanstvo: skladje mnogovrstnosti. šele zdaj, ko naši narodi postajajo suvereni, začenjajo spoštovati drug drugega. To, da morem nocoj govoriti pred vami, sta omogočili dve dejstvi, povezanost slovenskega naroda in povezanost vseh jugoslovanskih narodov. Toda povezanost, tovariši in tovarišice, hoče priti nocoj v meni do še jasnejše podobe. Ko mi gre za to, da bi pokazal na bližino med našimi narodi, na čudež, ki se je zgodil, ko si po strašnih dogodkih, ki so se zgodili pred dvema letoma, Srbi in Hrvatje znova podajajo roko in nastaja novo razmerje med Srbi in Makedonci in med Hrvati in Slovenci, hočem povedati, da je počelo novega človeškega združevanja med nami navzoče v izredni moralni moči, kakor smo jo doživeli v obrambi in uporu. Kot Slovenec izjavljam, da pod novim človeškim združevanjem ne mislim le na dejstvo, da je Osvobodilna fronta združila osemnajst političnih in nazorskih skupin, temveč dejstvo, da so se v oboroženem uporu zoper smnnega sovražnika zbrali najhrabrejši in najpo-žrtvovalnejši Slovenci, pripadniki raznih stanov, nosilci različnih izkušenj in prepričanj, zbrali zato, ker jih je preganjal enoten človeški zanos. Edvard Kocbek Listina I I I I I I I I I I I I I Člani predsedstva Občinske kkonference Socialistične zveze VVelenje so zadnjo sejo prejšnji te-dden namenili pripravam na pro-ggramsko volilno sejo občinske kkonference. Ta bo 9. decembra ob 117. uri v skupščinski dvorani. Na nnjej bodo med drugim ocenili de-ldovanje občinske organizacije SSZDL v preteklem obdobju in s|sprejeli smernice za delovanje v n naslednjem obdobju. Sprejeli bo-ddo med drugim tudi dopolnitve in s|spremembe pravil občinske konfe-nrence ter izvolili novo vodstvo. Podrobno so o tem razpravljali li na seji predsedstva prejšnji te-dden. Odgovorno za doslednejše u uresničevanje programskih smer-n nic v naslednjem obdobju mora-jc jo, kot so posebej povdarili ozi-rt roma napisali, prevzeti vsi fronti tni deli socialistične zveze ne le p posamezni aktivisti. Prav zaradi z: zaostrenih gospodarskih in druž-b benih razmer se mora ta frontna o organizacija z vsemi oblikami in n načinom delovanja še boli usme- riti k ljudem. Zato bo morala biti poglavitna dejavnost usmerjena zlasti v hitrejšo demokratizacijo socialistične zveze, mobilizacijo množic za stabilizacijo in krepitev razvoja, varovanje okolja, razreševanje družbenoekonomskega položaja energetike in posledic tega položaja ter za kvalitetnejše življenje ljudi. Odbor za kadrovska vprašanja je članom predsedstva predlagal možne kandidate za opravljanje najvišjih dolžnosti v občinski frontni organizaciji. Na podlagi tega člani predsedstva predlagajo delegatom programsko volilne seje, da izvolijo za novega predsednika Pankraca Semečnika. V bodoče bosta dva podpredsednika; to naj bi bila Jelka Fužir in Janez Miklavčič, sekretar pa naj bi bil tudi v naslednjem mandatnem obdobju Martin Budna. Poleg tega bodo na programsko-vo-lilni seji izvolili seveda tudi novo predsedstvo in nadzorni odbor. (vos) Počastili praznik V delovnih kolektivih, šolah, krajevnih skupnostih in drugje, pripravljajo v tem času priložnostne slovesnosti, kulturne programe, svečane seje delavskih svetov, s katerimi proslavljajo dan republike. V delovnih kolektivih so te slovesnosti pogosto združene s podelitvijo priznanj tistim članom kolektiva, ki združujejo delo že 10, 20 ali 30 let. Takšno slovesnost so pred dnevi pripravili tudi delavci gradbeno industrijskega podjetja Vegrad, ki so še posebno pozornost namenili tistim svojim članom, ki so kolektivu zvesti že 30 let, torej delajo v Vegradu vse od njegove ustanovitve. Najbolj slovesno pa bo v teh dneh prav gotovo na vseh osnovnih šolah, kjer bodo svečano sprejeli v Zvezo pionirjev učence prvih razredov. (mz) Družbenopolitični zbor Največ besed o proračunu Dan prej kot zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti se je sestal družbenopolitični zbor, ki se je najprej seznanil z ugotovitvami jesenske analize in izhodišči za pripravo resolucije za prihodnje .leto. Med drugimi točkami dnevnega reda pa je največ pozornosti posvetil osnutku odloka o spremembi odloka o proračunu obči- li t. 'j Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ter vsem delovnim ljudem sirom po domovini iskreno čestitamo za 29. november — dan republike Skupščina občine Mozirje izvršni svet skupščine občine Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinski komite ZKS Mozirje . Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje A ne Velenje za letošnje leto, kar je bilo tudi pričakovati. Osnutek so delegati družbenopolitičnega zbora sicer sprejeli, vendar ob pripombi, da mora biti do predloga tudi finančno pokrit. Pri obravnavi pa so menili tudi, da bi bilo treba osnutek proračuna za prihodnje leto, če se le da, pripraviti dovolj zgodaj, želijo pa si enkrat dodobra pogledati problematiko proračuna, ki bi jo obravnavali takrat, ko bo na dnevnem redu družbeno-politi-čnega zbora predlog odloka o spremembi odloka o proračunu. Dalje na 5. strani. (mkp) Titovo Velenje Danes osrednja proslava V domu kulture v Titovem Velenju bo nocoj s pri-četkom ob 19.30 osrednja proslava v občini Velenje v počastitev 29. novembra — dneva republike. Po slavnostnem govoru bodo podelili državna odlikovanja, nato pa bo koncert rudarske godbe, med katerim bodo godbeniki podelili interna priznanja. Občinska konferenca SZDL Velenje vabi, da se proslave, na kateri bodo obudili spomin na rojstvo naše Republike, udeležimo v čim večjem številu. m sasat ■ • fesla ^BfeefeM ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM iN OBČANOM OBČINE VELENJE Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO Velenje 21 -s y S}) 2. stran * nS5 CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje * 26. novembra 1987 1W3Š Komite za družbene dejavnosti maiKKŠŠštmm mmm k g - |' jjj j Šolska prostorska stiska siromaši osnovno dejavnost Na področju vzgoje in izobraževanja se v naši občini kljub vrsti zapisanih stališč in sklepov otepamo z velikimi težavami. Stanju na tem področju so namenili osrednjo pozornost tudi člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti na zadnji seji. Vzroki za večino težav tičijo v prostorski stiski. Ta je tako velika, da je povsem spremenila organizacijske oblike, celodnevno organiziranost življenja in dela na šolah. V Titovem Velenju celodnevne osnovne šole ni več, nobena redkost ni dvoizmenski pouk. Še vedno pa morajo nekateri oddelki osnovne šole gostovati v Delavski univerzi, Glasbeni šoli in Domu učencev. Izgradnja sedme osnovne šole bi prostorske težave rešila, zato je to prednostna naloga tega referendumskega programa. Toda, stvari se vse bolj in bolj zapletajo. Kljub vrsti sestankov, ničkoliko-kratnega potrjevanja dejstva, da je izgradnja tega družbenega objekta nujno potrebna, da je bilo podpisanih toliko in toliko samoupravnih sporazumov o načinu zbiranja sredstev, je to še vedno odprto vpašanje. Problemi so celo večji kot pred letom dni. Po mnenju predstavnikov občinske izobraževalne skupnosti je še vse preveč sprenevedanja, niti ni prave volje, saj drugače stvari ne bi tekle tako kot tečejo sedaj. Ker so gibanja na področju vzgoje in izobraževanja povsem drugačna kot smo jih zapisali v planskih usmeritvah, bi po mnenju članov komiteja, morali pristopiti k rebalansu plana in izgradnjo sedme osnovne šole zapisati v resolucijo. V občini pa tako imamo organe in ustanove, ki bi morali bdeti nad izvajanjem teh določil. Člani komiteja so med drugim poudarili, da bi izvršni svet moral poiskati drugačno pot za zbiranje sredstev zanjo, ker sedanja ni ustrezna. Težave za izgradnjo šole pa bi morale ponovno priti na dnevni red zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine. Knjižničarsko-informacijski sistem je eden od elementov sistema družbenega informiranja.Temelj tega sistema so matične knjižnice. Tudi o slednji so na tej seji spregovorili člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Čeprav knjižnica kulturnega centra Ivan Napotnik nosi ta naziv, za to sedaj izpol- njuje le minimalne pogoje. Če hoče ta naziv obdržati tudi po letu 1990, bo izpolnitev obstoječih standardov in normativov zanjo nujna — to so prostori, knjižničarsko gradivo, tehnologija in kadrf. V razpravi o tem vprašanju so člani komiteja za družbene dejavnosti podprli prizadevanja delavcev knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika in priporočili občinski kulturni skupnosti, da uvrsti matičnost knjižnice v svoje planske dokumente. Akcije za uresničitev naloge seje treba lotiti že sedaj, nameniti pri tem posebno pozornost kadrom, reševanje prostorskih vprašanj pa naj bi obravnavali v naslednjem srednjeročnem obdobju. Sicer pa so člani poudarili, da je v občini treba izdelati takšen projekt informacijskega sistema, ki bo učinkovit in ki bo povezal vse dejavnike na tem področju. t. p. Občinski upravni organi Osebni dohodki krojijo podobo občinske uprave Najbrž ga ni med nami, ki ne bi poznal dela občinskih upravnih organov. Na občini se pogosto ustavljamo, ko moramo urediti to ali ono zadevo. Naletimo pa na različne ljudi, prijazne, ki so nam pripravljeni svetovati in nam pomagati, če o zadevi nismo dovolj poučeni, pa tudi na takšne, ki nas neprijazno odslovijo in hočejo s tem izkazovati svojo oblast. Prav takšnih pa v občinski upravi naj ne bi imeli. Seveda je to težko uresničljiva zahteva, saj srečujemo prav v vseh delovnih okoljih dobre in slabe delavce. Na občinski upravi imajo prav s pridobitvijo novih, dovolj usposobljenih delavcev, precejšnje težave, saj z osebnimi dohodki že nekaj časa zaostajajo za ostalimi dejavnostmi. Zato nekatera delovna področja niso v celoti pokrita. Prav o uresničevanju programa aktivnosti za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti delovanja upravnih organov velenjske občinske skupščine, so na zadnji seji govorili tudi člani izvršnega sveta, to pa bo tudi točka dnevnega reda zborov občinske skupščine. Omenjeni program, lani so ga potrdili zbori občinske skupščine, je opredelil številne naloge in ukrepe s katerimi naj bi izboljšali delovanje, organiziranost, kadrovsko strukturo, nagrajevanje po delu ... Skupnost socialnega skrbstva 0 socialni varnosti in invalidnosti Na področju organiziranosti so pripravljeni variantni predlogi, ki predvidevajo oblikovanje upravne organizacije ter združitev komitejev za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja s komitejem za družbene dejavnosti. Vse to pa še ni usklajeno, zato doslej ni pripravljen predlog reorganizacije upravnih organov. Veliko je bilo v zadnjem obdobju narejenega na področju modernizacije dela upravnih organov. Kupili so računalnik, ki ga bodo začeli uporabljati takoj, ko bodo razrešili nekatere prostorske težave. Zagotovili pa so tudi (s pomočjo republiških organov) denar za nakup opreme za avtomatsko obdelavo podatkov za oddelek za notranje zadeve, ki bo povezan z ustreznimi republiškimi organi. Po posebnem programu sveta za SLO in DS pa seje računalniško opremil tudi upravni organ za ljudsko obrambo. Seveda je potrebno izpostaviti tudi prostorsko problematiko velenjske občine. Vsi, ki hodimo tja po opravkih, lahko vidimo, da delajo nekatere službe v zares nemogočih pogojih. Žal pa se bodo morali zaenkrat znajti kar sami, saj je predvidena gradnja zaklonišča, ki naj bi ga za potrebe občinske skupščine tudi nadzidali, preložena. Z notranjimi prerazporeditvami, ki nikakor ne bodo lahke, bodo morali izboljšati pogoje tistih služb, ki so zaradi velikega obiska strank v najbolj nemogočih razmerah. Pred delavci občinskih upravnih organov so pomembne naloge, novi ukrepi zveznega izvršnega sveta pa jim bodo zopet naložili dodatne, ki jih bodo morali uresničevati, ne da bi se kadrovsko okrepili. To pa bo zahtevalo izločitev slabih delavcev in takšno diferenciacijo so ponekod že opravili. Vsekakor pa bo treba izboljšati nagrajevanje. O tem je sedaj, ko možnosti za usklajevanje osebnih dohodkov skorajda ni, sicer težko govoriti, res pa je tudi, da je nesprejemljivo, da delavci v teh službah zaostajajo za ostalimi dejavnostmi kar za blizu 20 odstotkov. M. Zakošek Občinska konferenca SZDL Mozirje 0 nadaljnjem razvoju kmetijstva Prejšnji teden je bila v Mozirju seja koordinacijskega odbora za družbeno-ekonomske odnose pri občinski konferenci SZDL. Udeležili so se je tudi predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in izvršnega sveta, Zgornjesavinjske zadruge in kmetje. Po temeljiti razpravi so udeleženci izoblikovali stališča za problemsko konferenco o stanju in razvojnih možnostih na področju kmetijstva v celjski regiji, ki bo v naslednjih dneh v Šentjurju. Ob delovanju socialistične zveze v mozirskih občini velja povedati še to, da so po vseh kra- setev Njive so že jevntn konferencah že opravili volilne in programske seje. Kljub dokajšnjim kadrovskim težavam in zapletom zaradi odklanjanja funkcij, so v vseh krajevnih skupnostih izvolili nova vodstva, seveda pa so veliko pozornosti namenili krajevnim problemom, kamor sodijo komunalno področje, trošenje referendumskih sredstev in priprave na 4. samoprispevek prihodnjo pomlad. Spregovorili so tudi o razvojnih možnostih posameznih krajevnih skupnosti, o delovanju delegatskega sitema in še o čem. Občinska volilna in programska konferenca pa je bila včeraj. j p pripravljene za zimo Hrana je vedno dražja, zato pa je vse pomembnejše tudi njeno pridobivanje. Smotrnemu načrtovanju kmetijske proizvodnje namenjamo v občini Velenje prečejšnjo skrb in zato dosegamo kljub slabim pogojem za kmetijstvo, dokaj dobre rezultate. O tem, kako so kmetijski kooperanti in TOK Kmetijstvo Šoštanj spravili letošnje pridelke in opravili jesensko setev oziroma pripravili zemljo za pomladansko setev, so pred nedavnim seznanili tudi velenjski izvršni svet, ki je pohvalil njihove dosedanje uspehe in jim priporočil, da izkoristijo še primerno jesensko vreme in po možnosti uresničijo načrte. Jeseni imajo kmetje polne roke dela in podobno velja tudi za vse zaposlene na družbenih kmetijskih posestvih. Jesenske pridelke je bilo treba pospraviti kar s 1 223 ha njiv. In sicer je bil krompir posejan na 230 ha, koruza za zrnje na 240 ha, koruza za silažo na 365 ha, vrtnine na 40 ha, travna detelja na 324 ha in industrijske rastline na 24 ha. Pa poglejmo še, kakšen je bil naš hektarski donos. Na enem hektaru zemljišča smo v občini Velenje pridelali 20 ton krompirja, 5,5 ton koruze za zrnje, 42 ton koruze za silažo, 8 ton travne de-teljne mešanice, 1,4 tone hme-lja . . . Po planu naj bi ozimna žita posejali na 168 ha (pšenica na 153 ha). Posevke pšenice so namerno zmanjšali zaradi neusklajenih cen pšenice in koruze. Namesto pšenice, načrtujejo večje posevke krmnih rastlin. Za pogodbeno pridelovanje pšenice se je letos odločilo 105 kmetijskih kooperantov, skupno pa bodo posejali 48,8 ha njiv. Delavci temeljne organizacije Kmetijstvo Šoštanj so tudi letos storili vse, da je bilo naročenega in dobavljenega dovolj kvalitetnega semena in mineralnih gno-jil. V zadnjem času so imeli sicer nekoliko težav z dobavami pogonskega goriva, vendar pa ocenjujejo, da to ni imelo vpliva na jesensko setev in pripravo njiv za pomladansko setev. Ta priprava je opravljena na približno 750 ha površin. Vemo, da v kmetijstvu niso brez težav, zato so takšni uspehi še bolj razveseljivi. Upajmo, da bodo vsa vprašanja s tega področja uspešno, skupno razreševali tudi v prihodnje in s tem zagotavljali občini Velenje še naprej dobro preskrbo. M. Zakošek Uvajanje visoke tehnologije v Gorenjevi proizvodnji Analiza socialnih razmer in uresničevanja socialnovarstvenih pravic v občini Velenje je, po mnenju delegatov skupščine skupnosti socialnega varstva Velenje, dober pokazatelj stanja na tem področju. Žal, kaže na tudi na to, da se socialna varnost delovnih ljudi in občanov Šaleške doline slabša. Že podatek, da smo v občini namenili za družbeno denarne pomoči v letošnjih sedmih mesecih toliko denarja kot lani celo leto kaže na vrsto nerešenih vprašanj na tem področju. Po mnenju delegatov tega sisa je življenjska raven občanov padla zaradi slabe produktivnosti, slabe organizacije dela in neprimernega vrednotenja nekaterih delovnih mest. Vprašanja na tem področju bo v prihodnje še težje reševati, saj je sredstev manj, ljudi, potrebnih pomoči, pa bo ob takšni inflaciji, dvigovanju cen gotovo več. Zato bi bilo prav, da bi se v reševanje socialnega položaja delavcev bolj vključile delovne organizacije in sindikat. Vsekakor pa mora biti vodilo vsakega zaposlenega, da si vsak sam z lastnim delom zagotovi socialno varnost. To bo mogoče doseči le z boljšim delom. Družba bo lahko v prihodnje namenila večjo skrb le tistim posameznikom in družinam, ki bodo iz objektivnih razlogov ostali brez dela oziroma zaposlitve. Čeprav smo od leta 1977 bolj organizirano v občini pristopili k reševanju težav na področju invalidnosti, se s posebnimi rezultati ne moremo pohvaliti. Ne more nam biti v ponos 7,34 odstotkov invalidov med vsemi zaposlenimi v občini, niti izplačanih devetdeset milijonov dinarjev za nadomestila. Tako kot za nekatera druga področja tudi za slednjega lahko ugotavljamo neusklajeno izvajanje nalog posameznih komisij, odborov na raznih koncih in krajih. Žal, je še vse preveč »na delu« neosveščenost in neodgovornost. Vse premalo pozornosti pa v organizacijah združenega dela namenjajo preventivi, da posebej ne omenjamo dodatnega izobraževanja, prekvalifikacije invalidnih oseb in še in še bi lahko naštevali. Delegati so v razpravi o problematiki invalidnosti med drugim opozorili na vrsto pomanjkljivosti v zakonodaji. Spremembe so več kot nujne. Določila za odmero nadomestil bi morala biti taka, da bodo invalida nagradila za primerno delo, za napredovanje in dopolnilno izobraževanje. Sicer pa so delegati ob koncu razprave poudarili, da so zapisana stališča in sklepi ob koncu poročila, dopolnjena s sklepi in stališči delegatov vseh treh zborov občinske skupščine, obvezujoči za vse. Z njimi so danes smernice za delo na tem področju v prihodnje. Treba jih je le uresničevati ter njihovo izvajanje sproti preverjati. —tp— Zadnji dosežek — robot Goro 103 V Gorenju, katerega pomemb- funkcij. In ker je potrebna pri! se, skupaj z Institutom Jožef Ste- in robotu prilagojer V Gorenju, katerega pomembna razvojna stalnica je kar največje vključevanje v mednarodno delitev dela, si že nekaj časa prizadevajo uvesti v proizvodnjo visoke tehnologije. Na ta način želijo zmanjšati tehnološki zaostanek. Sedaj razpolagajo v proizvodnji tudi z zastarelo tehnologijo, zaradi česar so potrebni izjemni napori za uspešen nastop na tehnološko najbolj zahtevnih svetovnih trgih. S projekti, ki so jih pripravili v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati, na primer, že predvidevajo uvajanje visokih tehnologij. V Gorenju so začeli razmišljati o razvoju in proizvodnji robotov 1979. leta. Upoštevaje razvoj organiziranosti in izvajanje tehnološko proizvodnih procesov v svetu ter stanje v Gorenju je bila takrat izoblikovana usmeritev o avtomatizaciji tehnoloških procesov velikoserijske proizvodnje (posebej velikoserijske proizvodnje gospodinjskih aparatov) s končnim ciljem — robotizacija tovarne. Takšno usmeritev je po-gojevalna nujnost zagotovitve nadaljnje uspešnosti proizvodnje gospodinjskih aparatov, zlasti še ob upoštevanju mesta te proizvodnje na domačem, posebej pa tudi na tujem trgu. Vseskozi se v Gorenju zavedajo, da terja uvajanje robotov v proizvodnjo ustrezno organiziranost in delovanje vseh neposrednih in spremljajočih proizvodnih funkcij. In ker je potrebna pri uvajanju robotov v proizvodnjo velika aktivnost vseh delavcev je razumljivo, da so v večini podjetij na tujem, kjer so med prvimi uvedli robote v proizvodnjo, sami organizirali lastni razvoj in proizvodnjo robotov. Za takšen pristop so se odločili tudi v Gorenju. Ob tem so še posebej upoštevali, da v Gorenju obvladajo večino osnovnih znanj, potrebnih za razvoj robotov, in sicer tehnologijo velikoserijske proizvodnje, konstruiranje in projektiranje, krmiljenje s pomočjo mikroračunalnikov ter tehnologijo izdelave orodij in naprav. Tako se je leta 1979 Gorenje povezalo z beograjskim Institutom Mihajlo Pupin in ljubljanskim Institutom Jožef Štefan. Rezultat tega sodelovanja je bil idejni projekt robota za brizganje polizdelkov bele tphnike, poimenovanega Goro I. Leto zatem je stekla izdelava prvih dveh prototipov robota Goro 1, namenjenega za površinsko zaščito in brizganje lakov. Krmilnik zanju so izdelali v Institutu Jožef Štefan, mehanski del pa v Gorenju. Robot Goro 1 sta predstavila Institut Jožef Štefan in Gorenje prvič na ljubljanskem sejmu Sodobna elektronika 1980. Robot Goro 1 so preizkušali in testirali v Gorenju, da bi ga 1981. leta montirali na liniji za brizganje emajla.,. Na osnovi ugotovitev med poskusnim obratovanjem so se, skupaj z Institutom Jožef Štefan, odločili za večjo rekonstrukcijo robota. Tako je nastal hidravlični robot Goro 102. Tak robot so leta 1984. montirali v Gorenju v obstoječo linijo za po-brizgavanje pečic z emajlom. To pa je pomenilo neustrezno ureditev okolja robota, saj transporter v liniji ni deloval natančno, mi-kro klima ni bila prilagojena za avtomatizacijo krmiljenja robota, k neposredni okolici pa so delavci opravljali še nekatere operacije v procesu emajliranja. Zato ni bilo mogoče dosegati pričakovanih optimalnih tehničnih in ekonomskih učinkov delovanja robota. Da bi izkoristili vse možnosti, ki jih nudi konfiguracija robota Goro 102, so se v Institutu Jožef Štefan in Gorenju odločili, da razvijejo novi manipulacijski hidravlični robot Goro 103, namenjen za strego stiskalnicam pri preoblikovanju pločevine. Hkrati z razvojnim delom na robotih je potekalo tudi izobraževanje kadrov in študij uvajanja robotov v proizvodnjo. Žal pa, iz raznoraznih razlogov, doslej še niso uspeli prenesti v proizvodnjo in aplicirati vse dosežke Gorenjevega razvoja na področju robotike. Robot Goro 102, namenjen za brizganje oziroma površinsko zaščito, je torej razvit in ga je mogoče vključiti v proizvodni proces v ustrezno urejenem okolju in robotu prilagojeni kakovosti materialov in komponent; seveda pa mora tudi kadrovski potencial ustrezati okolju, ki ga zahteva robot. Zadnji robot Goro 103, namenjen za strego stiskalnicam pri preoblikovanju pločevine, pa je bil prvič predstavljen na razstavi Gorenjevih dosežkov in razvojnih hotenj oktobra letos v Titovem Velenju. V Gorenju so se odločili, da bodo nadaljevali z razvojem visokih tehnologij. O tej odločenosti govori tudi pripravljen projekt o avtomatizaciji proizvodnih procesov, s čimer želijo dvigniti tehnično raven celotnega okolja, kar naj bi omogočilo, da v prihodnje ta poslovni sistem ne bi več zaostajal za razvojem v svetu. Sicer pa so se v okviru jugoslovanskih prizadevanj za preseganje našega tehnološkega zaostajanja za svetom odločili, da se bodo osredotočili za nadaljnji razvoj robotov za površinsko zaščito. Ob tem velja omeniti, daje Gorenje, v okviru Skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje za razvoj robotike in robotizacije v SFR Jugoslaviji — JUROB, nosilec konzorcija za razvoj in proizvodnjo robotov za površinsko zaščito. Ugotavljati je torej mogoče, da prehaja Gorenje iz robotike v robotizacijo, to je na področje fleksibilne avtomatizacije z roboti manipulatorji in drugimi napravami. N. K. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni na- slov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 300 dinarjev. Mesečna naročnina 1.100 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 6.600 dinarjev, za tujino 11.200 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1 72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 26. novembra 1987 ★ titovo"velenje .......y SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas * '^an 3 Kako vplivajo novi ukrepi na občino Velenje? Ukrepi Zveznega izvršnega sveta so nas delno presenetili. Prinesli so tudi precejšnjo mero negotovosti, saj ob številnih novih določilih pravzaprav nismo vedeli, kaj za nas pomenijo. Na to vprašanje tudi sedaj ni mogoče točno odgovoriti, saj je treba vse natančno preračunati in ob tem upoštevati vse nove okoliščine. Savinjski dolini, ob obisku nekaterih delovnih okolij. , . Izvršni svet Sob Mozirje Kako v boj z inflacijo? ttMf Protiinflacijski program in najnovejši ukrepi zvezne vlade tudi v Gornji Savinjski dolini burijo duhove, predvsem nedorečenost in neopredeljenost spremljajočih aktov. Negotovosti je obilo na vseh ravneh in v vseh okoljih. To posebej velja za najpomembnejša področja kot so poraba, osebni dohodki, cene in ostalo. Odmevi s pričakovanji vred so seveda različni. Izvozniki storitev so kar zadovoljni, pravi izvozniki zaradi nekaterih nejasnosti in predvsem dejstev nekoliko manj, vsi ostali pa so v precej težkem položaju, zlasti zaradi že omenjenih nejasnosti. Po prvih SŠGZ o ukrepih ZlS-a predvidevanjih bo zlasti kritičen položaj treh delovnih organizacij, izrecno pa to velja za družbene dejavnosti, kjer skorajda ne vidijo rešitve. Ob vseh preučevanjih in predvidevanjih o nadaljnji usodi se vsi zavedajo, da je boj proti inflaciji nujen, žal pa je kljub vsem sprejetim sklepom, nenehnim sestankom in številnim razlagam vse le še preveč neopredeljeno. Vse skupaj bo treba čimprej razjasniti, kar so menili tudi člani izvršnega sveta sktjp-ščine občine Mozirje na svoji zadnji seji. J. P. i Realni osebni dohodki v negospodarstvu bodo padli V občini Velenje smo temeljito obravnavali predlagani protiinflacijski program in ocenili, da ni takšen, da bi nam zagotavljal razrešitev zaostrenega gospodarstva položaja ter zmanjšal inflacijo, zato smo naši delegaciji za republiško skupščino predlagali, da glasuje proti. Ukrepi so zdaj vendarle sprejeti, kljub nasprotovanju Slovenije. In kaj pravzaprav pomenijo za občino Velenje? Oceno o tem so pripravili na odseku za družbeno planiranje skupščine občine Velenje. Seveda je to šele prva ocena, saj je še preuranjeno, ker so stvari še nedorečene, da bi lahko govorili tudi o konkretnih številkah. »Zaradi večletnih in pogostih omejevanj porabe, nas prvi ukrepi protiinflacijskega programa niso presenetili,« je povedala Milica Tičič. »Menimo pa, da se bodo tudi ti, kot že nekateri pred njimi pokazali zgolj v luči povečanega administriranja. Učinki pa bodo sicer prizadeli, morda tudi neupravičeno, samo nekatere, sicer pa v celoti stanja ne bodo izboljšali. Menimo, da je omejevanje Sprotno ocenjevanje učinkov! Savinjsko — Šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje se je tvorno vključila že v samo fazo sprejemanja ukrepov zveznega izvršnega sveta. Pri ocenjevanju ukrepov so izhajali iz štirih temeljnih smeri: koliko bodo prispevali k zmanjševanju inflacije oziroma njenih žarišč, koliko se bo povečala vloga trga, koliko bodo prispevali k motiviranju in samostojnosti gospodarskih subjektov in koliko ti ukrepi prispevajo odpiranju k svetovnemu gospodarstvu. Po podobnih kriterijih so ukrepe ocenjevali tudi slovenski delegati. Rezultati kasnejšega glasovanju so verjetno znani ■vsem — Slovenija je bila odločno proti, saj ni bilo mogoče ugotoviti, koliko so ti ukrepi naravnani oziroma usmerjeni v prej našteto, za nekatere pa so menili, da delujejo celo proti tem temeljnim usmeritvam. »Že razprava na izvršilnem odboru Savinjsko — Šaleške go-' spodarske zbornice, ko so predstavniki posameznih segmentov gospodarstva, posameznih organizacij združenega dela po prvih občutkih ocenjevali ukrepe, je pokazala, da ti ne pomenijo bistvenega preobrata v sedanji praksi,« pravi Božo Lednik, izvršni sekretar te zbornice, ko smo ga povprašali za mnenje. Podal je tudi nekaj primerjav: »Za kmetijstvo vemo, da potrebuje vso podporo. Vendar pa je na eni strani podražitev kmetijskih proizvodov, na drugi pa udar cen, energije, zaščitnih sredstev. Tako je kmetijstvo po prvih občutkih celo na slabšem, kot je bilo.« V energetiki je situacija podobna: »Velika podražitev premoga na eni strani, na drugi velika podražitev energije — torej glavnih vstopnih elementov za proizvodni proces. Vprašanje je, kakšen bo rezultat. Spet pa je tu občutek, da je energetika več izgubila kot pridobila.« Čeprav Gorenje še nima izdelane kompletne analize pa mnenje: »Boji se lahko dvojnega udara. Na eni strani so podraže-ni direktni vstopi - črna metalurgija, barvna metalurgija, energija, na drugi pa bodo prišli še oziroma že prihajajo kooperanti s svojimi zahtevami po podražitvi.« K temu je Božo Lednik dodal še: »Na splošno lahko rečemo, da je predelovalna industrija dobila strahoten udarec in je vprašanje, kako se bo zadeva odvijala naprej.« Tudi zaključek seje izvršilnega odbora je bil zato naravnan v to smer, namreč — potrebno je sproti ocenjevati učinke sprejetih sklepov, sproti zahtevati njihovo dopolnjevanje in dolgoročno pripravljati temelje, ki nas bodo vodili do — na začetku omenjenih usmeritev. Milena Krstič-Planinc oblik porabe več kot nujno, vendar še zdaleč ne v takšni obliki kot je to trenutno predpisano. Vezava porabe na ideksno rast dohodka je v pogojih visoke inflacije povsem neustrezen instrument s katerim zameglimo stanje, rast porabe pa skoraj ne omejimo (to kaže tudi jesenska analiza). Za spremljanje interventnega zakona na področju osebnih dohodkov pa menimo, da je v teh pogojih sprejemljiv samo družbeni dogovor, ki s svojo metodologijo že tako zahteva ogromne napore tudi tistih oz-dov, ki jih uvrščamo med dobre. Pri uresničevanju družbenega dogovora smo vsaj prepričani, da s tem, ko je oblikovanje osebnih dohodkov odvisno od rezultatov poslovanja vsake ozd, zagotovimo do vseh enak kriterij oziroma pravičnejši kriterij delitve. Sprejeti zakon na področju osebnih dohodkov bo večini oz-dov s področja negospodarstva ustavil rast osebnih dohodkov nekje na ravni meseca septembra. Izjema so šolstvo, zdravstvo in kultura. Posledica bo realni padec osebnih dohodkov v primerjavi z gospodarstvom. To pa pomeni še večjo neskladnost znotraj družbenih dejavnosti ter tudi padec kakovosti izvajanja storitev, pa tudi prelivanje dobrih delavcev. Izvršni svet je takoj po sprejetju ukrepov, pozval vse prizadete, da izračunajo kakšne posledice prinašajo ukrepi (to so naredili do torka). Na osnovi tega pripravljamo tudi realno sliko teh posledic. Še bolj kot to pa bodo verjetno prizadeli gospodarstvo odloki s področja cen. Ker to zahteva več preračunov in globje ocene, učinkov tega na občinskem nivoju še nismo uspeli izvesti. V vseh okoljih pa to intenzivno delajo in tudi ta ocena bo pripravljena v kratkem.« (mz) Rudarsko-elektroenergetski kombinat Franca Leskoška-Luke Cene elektrike in premoga pokrivajo tekočo proizvodnjo O nerazrešenih družbeno ekonomskih odnosih v rudarstvu in energetiki je bilo v zadnjem obdobju veliko povedanega in napisanega, zadeve pa so ostajale nerazrešene, kljub dokazovanju, da rudarji in elektri-karji dobro delajo, ustvarjajo pa izgubo. Ob zadnji podražitvi premoga in električne energije, ki se je potrošniki nikakor nismo razveselili, pa smo Velenjčani takoj pomislili, ali pomeni to pot iz krize našemu Rudarsko elektroenergetskemu kombinatu Franca Leskoška Luke. To vprašanje smo zastavili tudi članu poslovodnega odbora za gospodarjenje in finance Rafku Brločniku. »Že celo leto smo dokazovali, da so naše cene mnogo prenizke, vendar smo vedno naleteli na gluha ušesa. Z zadnjo podražitvijo pa je Zvezni izvršni svet nekako potrdil, da je naša izguba zares sistemska, da izvira iz neusklajenih, prenizkih cen. Zadnje podražitve smo se seveda razveselili, moram pa poudariti, da je »prišla« ta mnogo prepozno, da torej ne bo pomembno vplivala na pokrivanje letošnje izgube.« Energetski del kombinata Franca Leskoška Luke (Termoelektrarne Šoštanj in Rudnik lignita Velenje) dobiva prihodek od prodaje električne energije in Družbene dejavnosti Ukrepi še znižujejo raven izvajalcev Komajda sprejeti protiinflacijski program že kaže svoje zobe. Zakonske omejitve na področju skupne porabe in osebnih dohodkov namreč še kako posegajo na področje družbenih dejavnosti pri nas. Če se bomo zakonu o dopolnitvah zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in sis družbenih dejavnosti za porabo v letošnjem letu izognili, se interventnim ukrepom na področju osebnih dohodkov gotovo ne bomo. Te družbene dejavnosti namreč diferencirajo. Te so imele do sedaj dokaj enotno določena sredstva za osebne dohodke. Interventna zakonodaja v začetku leta je nekoliko razlikovala le delovne skupnosti samoupravnih organov interesnih skupnosti, bank, zavarovalnic. Tokratni interventni ukrepi pa delijo družbene dejavnosti v tri skupine. Se najbolj »sprejemljivi« so slednji za izobraževanje, zdravstveno varstvo, kulturo, umetnost in informiranje, saj se bodo namreč ti lahko še naprej usklajevali z osebnimi dohodki gospodarstva. Vendar tokrat ne na občinsko rast, ampak republiško. Kljub vemu pomeni naravnavanje na poprečje gospodarstva v republiki določeno zaostajanje za gospodarstvom v občini. Otroško varstvo, dejavnosti socialnega skrbstva, kamor se uvrščata Dom za varstvo odraslih in Center za socialno delo, ter telesno kulturo pa ukrepi novega interventnega zakona že omejujejo. Zanje so osnova le septembrski osebni dohodki. Najbolj je prizadela interventna zakonodaja tretjo skupino. Sem sodijo banke, zavarovalnice, loterija in delovne skupnosti sis. Ti lahko izplačujejo takšne osebne dohodke, ki so enaki poprečnim mesečnim zneskom čistega osebnega dohodka izplačanega v tretjem trome-sečju letos. Vsi tisti, ki so si do uveljavitve tega zakona preveč delili, bodo morali to po tretjinah poračunati v naslednjih treh mesecih. V prvi skupini z vračanjem sredstev za osebne dohodke ne bodo imeli težav, saj je bilo do sedaj usklajevanje na tem področju v občini nižje od republiškega dovoljenega. S precejšnjimi težavami pa se bodo srečevali v ostalih dveh skupinah na področju družbenih dejavnosti. Ukrepi torej pomenijo vsako četrtletje večje omejevanje, še manjši priliv sredstev za sise družbenih dejavnosti. Tudi skorajda ničelne možnosti za uresničitev naložbenega programa, če seveda v občini ne bomo našli drugačnih poti zbiranja sredstev. Neizbežno je ponovno preračunavanje skupne porabe oziroma dovoljenih sredstev posameznih sisov. Nenazadnje pa diferenci-ranje pomeni znižanje ravni izvajalcev. Nižja bo na vseh področjih, tudi za izvajalce prve skupine. -tp- prodaje komercialnega premoga. V tem času je težko, v številkah, napovedovati, kakšni bodo učinki nove cene električne energije. Rafko Brločnik poudarja, da izguba v zadnjem trimesečju ne bi smela naraščati, seveda pa ob tem še niso upoštevali vpliva, ki bi ga lahko imele na to višje revalorizacijske obresti. Teh revalorizacijskih odhodkov pa v tem trenutku nikakor ni mogoče oceniti. V strukturi njihove cene predstavljajo te zelo velik delež, na primer v ceni električne energije, 13 odstoten, v ceni premog pa trenutno 2.300 dinarjev. Tudi trenutna cena premoga ne bi smela prinašati nove izgube, torej z njo pokrivajo proizvodnjo, spet pa so tu revalorizacijske obresti, za katere ne vedo, kaj jim bodo prinesle. Zaradi izgube in nelikvidnosti so bili namreč v letošnjem letu močno odvisni od kreditov. Trenutno jih imajo najetih v višini 38 milijard dinarjev, vsak mesec pa se je ta številka (dokler cena ni bila povečana) zviševala za 3 milijarde. Računajo, da se bo likvidnostno stanje sedaj normaliziralo in da že prihodnji mesec ne bodo, v tolikšni meri, odvisni od kreditov. Glede na omenjene nedorečenosti, je v tem času težko napovedovati, kakšen bo rezultat Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek Luka ob koncu leta. Zelo natančno se na primer lahko izračuna, da so omenjena povišanja prinesla slovenskemu elektrogospodarstvu dodatnih 44 milijard dinarjev, kar pa še vedno pomeni okoli 100 milijard nepokrite izgube. Koliko tega odpade na naš kombinat torej še ni jasno, pričakovati pa je, da bo njihova izguba približno takšna kot ob deve- tih mesecih, ko jo je rudnik izkazal v višini 17 milijard dinarjev (s tem, da so jo znižali za določene prispevke in niso oblikovali vseh skladov), v šoštanjskih termoelektrarnah pa okoli 6 milijard dinarjev. Vodstvo Rudarsko elektroenergetskega kombinata namenja v tem času vso skrb, skupaj z EGS, sprejemanju aktivnosti za pokrivanje te izgube. Verjetno bodo morali to izgubo, z računovodskimi ukrepi znižati (nekatere stroške prenesti iz enostavne v razširjeno reprodukcijo . ..), znižati pa bodo morali tudi stroške amortizacije, s takš- . nimi ukrepi pa vse izgube ne bo mogoče pokriti, zato so, kot je povedal Rafko Brločnik, predlagali enako pokrivanje izgube celotnega elektrogospodarstva kot v lanskem letu. Za pokrivanje izgube so se uporabniki in izvajalci na seji interesne skupnosti elektrogospodarstva, 19. novembra že dogovorili. Pa se ustavimo še pri osebnih dohodkih. Na tem področju so ukrepi še precej nejasni, vendar po trenutni oceni niso predvidene v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franca Leskoška Luke nikakršne spremembe, torej naj bi začrtano politiko izplačevanja osebnih dohodkov nadaljevali. Vpliv novih ukrepov na ostale organizacije združenega dela v sestavi tega kombinata je težko ocenjevati, saj so šele v teh dneh dobili podražitve vhodnih materialov, kar bo občutno vplivalo na povečane stroške proizvodnje. Kolikšen bo ta vpliv, pa še niso ocenili. Nove cene elektrike in premoga torej pokrivajo stroške tekoče proizvodnje, kar je pomemben napredek, zato lahko upamo, da prihodnje leto Rudarsko elektroenergetski kombinat ne bo več izkazoval rdečih številk. Upamo pa lahko, da bo ugodno zanje tudi pokrivanje letošnje izgube znotraj elektrogospodarstva. M. Zakošek Gorenje Glin Nazarje Kako bo s cenami vhodnih materialov? Modna konfekcija Elkroj Izvoz še povečati V zvezi z ukrepi zvezne vlade v nazarski lesni industriji kot vsi drugi ugotavljajo, da je položaj še vedno dokaj nejasen. Trenutno ugotavljajo, da so stroški v proizvodnji ivernih plošč porasli za 23 odstotkov, v ostalih temeljnih organizacijah pa se porast giblje okrog desetih odstotkov. Približno takšen bo tudi vpliv na dohodek, približno zato, ker dobavitelji reprodukcijskih materialov in surovin že napovedujejo višje cene, v katere so prisiljeni zaradi znatnega povečanja cen energije in transporta. Trenutno ocenjujejo, da bodo z notranjimi ukrepi, kamor sodijo zmanjševanje zalog materiala in zmanjševanje stroškov v proizvodnji, povečan izvoz in večja tr- žna aktivnost na domačem trgu, poslovno leto uspešno sklenili. Dolgoročno so predvidevanja precej meglena, saj ne vedo, kako bodo zdržali pritisk pri cenah vhodnih materiaiov. Bojijo se celo izsiljevanja dobaviteljev. Kakorkoli že, letošnji rezultati bodo bistveno manjši od načrtovanih, ukrepi so pač storili svoje. Žal je zaradi njih postala vprašljiva težko pričakovana naložba v predelavo masivnega lesa, saj brez lastnega vložka ne bo šlo. Razveseljivo je dejstvo, da bodo uresničili izvozne načrte. Letos bodo izvozili za 5 milijonov dolarjev izdelkov, lani so jih za 2,6 milijona, vrednosti dolarja pa seveda ne kaže primerjati. j.p. V Modni konfekciji Elkroj bodo letošnje načrte v celoti uresničili. Ukrepi, z devalvacijo dinarja vred, jih niso preveč presenetili, na finančno poslovanje v letošnjem letu bodo celo ugodno vplivali. Pod pogojem, da bo odnos dinarja do ostalih valut, takšen kot je, ostal dalj časa, si dobre rezultate obetajo tudi na daljši rok. Usmeritve in predvidevanja za prihodnje leto so prav zato odvisna od doslednosti izvajanja ukrepov. Dobro vedo, da bodo ukrepi uspešni le, če bo recimo zamrznitev cen veljala tako z;a gotove izdelke, kot za vhodne materiale. Bojijo se, da zamrznitev za slednje ne bo dosledna, kar pomeni velike težave na domačem tržišču. Kljub temu so v Elkroju odločeni, da prodaje na jugoslovanskem trgu ne bodo zmanjševali, čeprav, resnici na ljubo, za vse konfekcionarje doma ne bo dovolj prostora. Razmere na domačem trgu so bile že pred ukrepi bistveno slabše, kot v prejšnjem obdobju, zato je edina možna usmeritev nadaljnje povečevanje izvoza na konvertibilno tržišče. Iz matične tovarne že sedaj večino proizvodnje izvozijo, ob poslabšanju razmer pa bodo v izvoz vse bolj usmerjali tudi svoje tovarne v drugih republikah in celo kooperante. . . J. P. 4. stran * f|aS C95 IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ titovo velenje -k 26. novembra 1987 sK S prostorskimi elementi DOM 101 prodirajo Vegradovci tudi na tuja tržišča Uspešni na tujem 30. letni razvoj delovne organizacije Vegrad je neposredno povezan z delom na tujih tržiščih, kjer dosegajo zavidljive uspehe. Na teh trgih so prisotni že skoraj dvajset let. Mnogokrat so jih prav tuja tržišča reševala iz težkega gospodarskega položaja, saj so v času, ko je doma zmanjkovalo dela, tam ustvarjali precejšen dohodek. Trenutno je jugoslovansko gradbeništvo spet v veliki krizi, vse bolj pa so jim vrata zaprta tudi na tujem. Pa vendar so Vegradovci ravno zdaj pridobili pomembno delo v Demokratični republiki Nemčiji. Delo na tujem pa ni vplivalo le na njihovo poslovanje. »Zlasti delo v Zahodni Nemčiji nam je prineslo znanje in izkušnje. Naučili smo se zahodne produktivnosti in trženja v pogojih velikih svetovnih firm. Pridobiti smo si morali ugled in zaupanje. In uspeli smo, dokaz za to je, da dosegamo zdaj že okoli 15 odstotkov celotnega prihodka na tujem,« pravi pomočnik direktorja za tehnične zadeve Vegrada Miroslav Bukvič. Uspešno gradijo delavci Vegrada v obeh Nemčijah, na Madžarskem, Češkem in trenutno tudi v Iraku. Vsekakor velja posebej omeniti delo, ki so ga pridobili v zadnjem času in bo zapolnilo njihove zmogljivosti pozimi. V pogojih zelo hude konkurence so v Vzhodni Nemčiji namreč pridobili skupaj s poslovno skupnostjo Rudis izgradnjo samskega doma za 538 delavcev. Dela so prevzeli pred nedavnim, objekt pa morajo predati investitorju do konca marca. Na Vegradu so prepričani, da bodo tej zahtevni in odgovorni nalogi kos. Samski dom bodo namreč gradili s prostorskimi elementi DOM 101 (prve elemente so po železnici že poslali v Nemčijo), ki jih izdelajo v tovarni, na gradbišču pa jih le sestavljajo. In to je mogoče tudi pozi- »Ta investicija je za nas zelo pomembna,« poudarja Miroslav Bukvič, »saj ne pomeni zgolj pridobivanje dohodka, ampak je za nas tudi izziv. Kot edini jugoslovanski proizvajalci tovrstnih betonskih prostorskih elementov, se bomo z njimi pojavili tudi na tujem.« Prav gotovo pa bodo s to gradnjo nadoknadili načrtovani prihodek od gradnje čistilne naprave, prizidka banki oziroma SDK in zdravstvenemu domu. Te investicije so namreč že pridobili, jih vnesli v svoje programe, žal pa se pri njihovi uresničitvi močno zatika. To so torej nekateri zadnji uspehi Vegrada na tujih trgih. Pa poglejmo še, kako bodo na področju mednarodne menjave, dela na tujem, uresničili letošnje dokaj smelo začrtane naloge. Na klirinškem področju, sem sodi predvsem Demokratična republika Nemčija, so načrtovani obseg del že presegli. Nekoliko več težav je v Zvezni republiki Nemčiji, kjer je administrativno omejeno zaposlovanje tujih delavcev. Pa vendar jim je tudi tam uspelo nekoliko povečati število svojih delavcev. V tem času pa zaključujejo tudi posel v Iraku. Ocenjujejo, da se bodo dela, ki so jih oziroma jih še bodo opravili v tem letu na tujem, ponovno zelo pozitivno odrazila v njihovem dohodku in seveda tudi v ostanku dohodka. Vedno znova pa se kot pravilna usmeritev potrjuje njihova velika odprtost na tuje trge, kjer so si že pridobili zaupanje. Mira Zakošek Občinska zdravstvena skupnost Velenje Kako uveljavljamo povračila stroškov za zdravila, ki jih kupimo v tujim V zadnjem času na jugoslovanskem tržišču primanjkuje večje število zdravil, ki jih uporabnikom zdravstvenega varstva predpisujejo zdravniki na recept, zato uporabniki kupujejo zdravila v tujini. V večini primerov so to zdravila, ki so registrirana v Jugoslaviji. Zanje uporabniki običajno uveljavljajo pri Odboru za uveljavljanje in varstvo pravic pri Občinski zdravstveni skupnosti povračilo stroškov. V teh primerih pa prihaja večkrat do za-petljajev, ker je medicinska dokumentacija, ki opravičuje nakup predpisanega zdravila v tujini, zelo pomanjkljiva. Uporabnikom zdravstvenega varstva zato sporočamo in priporočamo, da si morajo po predhodnem posvetu z zdravnikom oskrbeti ustrezno medicinsko dokumentacijo, ki opravičuje nakup zdravila v tujini. Tej dokumentaciji morajo obvezno priložiti tudi recept, na podlagi katerega so kupili zdravilo. Ta mora biti potrjen v lekarni, kjer so kupili zdravilo. Na njem mora biti naveden znesek v tuji valuti, ki so jo plačali za kupljeno zdravilo, nikakor pa ne dinarska vrednost. Tako izpopolnjeno dokumentacijo, zlasti tisto, kjer gre za zdravila večje vrednosti, bo pred dokončno obravnavo na Odboru za uveljavljanje in varstvo pravic uporabnikov obravnaval Zdravniški konzilij. ki bo podal mnenje, ali je bil nakup predpisanega zdravila s strokovnega stališča upravičen in ali je na jugoslovanskem tržišču kakšno enakovredno (paralelno) zdravilo z enakim učinkom. Če imajo uporabniki zdravstvenega varstva za zdravila, ki jih kupujejo v tujini, že mnenje ustrezne klinike pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani ali konzilija ustrezne stroke bolnišnice, naj zahtevku za povračilo stroškov priložijo to mnenje. To velja zlasti za zdravila, ki v Jugoslaviji niso registrirana. Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti bo pred posredovanjem zahtevkov ustreznemu organu Občinske zdravstvene skupnosti preverjala tudi, če ustreznih zdravil na domačem trgu ni. Smiselno enaka razlaga velja tudi za nakup raznih ortopedskih pripomočkov, kadar gre za pripomočke, ki so dostopni na domačem trgu. Vsa pojasnila so usklajena s samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji. Dosledno izvajanje določil tega sporazuma pa Občinski zdravstveni skupnosti narekuje izredno kritična finančna situacija v skupnosti in nujni omejitveni ukrepi pri potrošnji »zdravstvenega dinarja«. Prepričani smo, da bodo uporabniki zdravstvenega varstva tako zastavljeno politiko varčevanja in racionalnega koriščenja skupnih sredstev z razumevanjem sprejeli in tudi spoštovali. Gostinstvo Paka Med organizacijami, ki jih zaradi motenj v poslovanju velenjski izvršni svet nenehno spremlja, je tudi Gostinstvo Paka. Na predzadnji seji so obravnavali poročilo o izvajanju ukrepov za izboljšanje gospodarjenja v tem delovnem okolju. Doseženi rezultati — korak k uspehu Poročilo, ki ga je članom izvršnega sveta podala direktorica Slavica Zabukovnik je vsekakor spodbudno. Delavcem tega kolektiva je namreč uspelo kljub temu, da so v zadnjem času izgubili dva lokala (bife Kopališča in Krčma) s kratkoročnimi ukrepi, povečati obseg poslovanja, še posebej v obratih poslovne enote Kajuhov dom Šoštanj in hotela Paka. S preusmeritvijo dela in poslovanja v večjo izkoriščenost objektov s kuhinjami in slaščičarno bodo, kot ocenjujejo, lažje premostili težave, ki bi jih sicer prinesla nova davčna določila. Tudi devetmesečni rezultati so dokaz, da je ta kolektiv tiste največje težave, ki so pred njih postavljale celo vprašanje preživetja, premagal in tako ustvaril osnovo za nadaljnji razvoj. V zadnjem času so prenovili Kajuhov dom Šoštanj, točilnico v hotelu Paka so predelali v ka- varno, kjer je vsak večer razen ponedeljska glasba, solidna pa je tudi njihova kuhinja in strežba. Na nedavnem turističnem zboru, kjer so zastopali Savinjsko in Šaleško dolino, so prejeli srebrno priznanje za strežbo in bronasto za kuhinjo. Naj povemo, da so predstavili letošnji silvestrski meni. V razpravi so člani izvršnega sveta med drugim predlagali, da naj kolektiv Pake v svojih programih še bolj začrta vlogo in mesto posameznega lokala in nameni več pozornosti izboljšanju kvalitete. Pri tem je prav gotovo najpomembnejša višja kategorizacija hotela Paka. C kategorija hotela Paka Titovemu Velenju zares ne more biti v ponos in nikakor ne zadošča potrebam naših gostov. Predvsem morajo čim prej obnoviti nočitveni del hote-ja, saj ostali prostori, kot ocenjuje Slavica Zabukovnik, zadoščajo zahtevam višje kategorizacije. Pred kolektivom Gostinstva Paka so torej zahtevne naloge. Uspehi, ki so jih dosegli v zadnjem času, pa so dobra osnova za njihovo uresničitev. M. Zakošek Društvo kadrovskih delavcev Računalniki tudi v kadrovske službe V občini Velenje že približno pet let deluje društvo kadrovskih delavcev. Vanj je danes vključenih 145 članov. Še posebno v zadnjem času se aktivnost tega društva zelo dobro odvija, saj je društvo dobilo takšno vlogo, kot si jo je vseskozi želelo imeti. Največjo pozornost društvo posveča izobraževanju svojega članstva, zato posveti, ki jih pripravljajo, postajajo že kar redna oblika dela. Nič manj pomembne niso izmenjave izkušenj z drugimi tovrstnimi društvi, v zadnjem času pa so se povezali tudi z Zvezo kadrovskih delavcev. Vlado Verdnik, ki to društvo uspešno vodi, pravi: »Poleg izobraževanja so naši načrti usmerjeni tudi v povezovanje vseh kadrovskih delavcev in uveljavljanje idej tako, da se bodo lahko tisti, ki odločajo o načinu zaposlovanja v občini Velenje okoristili — tudi z našimi spoznanji in rezultati. In seveda potem s skupnimi močmi naredili kakšne pozitivne premike v kadrovski politiki.« Če smo že rekli, da so posveti postali redna oblika dela, potem lahko povemo tudi, da je bil eden takšnih pred približno štirinajstimi dnevi. Posvet je imel eno samo temo: KADROVIK IN RAČUNALNIK. Kadrovski delavci so spoznali, da bo računalniško podprt kadrovsko-in-formacijski sistem postal nepogrešljiv del sleherne kadrovske službe. K temu je treba dodati še to, da tudi čas posveta ni bil naključno izbran, kajti na študijskih dnevih kadrovskih delavcev, letos pozornost namenjajo prav razvoju kadrovsko-informacij-skih sistemov, kjer bodo sodelovali tudi Velenjčani. Za kaj pravzaprav gre? »Gre za računalniški program, ki smo ga razvijali v Vzgojno izobraževalnem zavodu Velenje, seveda s pomočjo računalniških strokovnjakov. V program smo vnesli vse zakonitosti delovanja kadrovske službe. To pa je predvsem velika količina operativnega dela, ki bi jo lahko sedaj, s takšnim računalniškim programom prevzel sodelavec računalnik in tako razbremenil kadrovskega delavca. V program je zajeta velika količina podatkov, ki jih kadrovski delavec vsak dan potrebuje pri svojem delu. Postopoma bi presegli zastarel način vodenja kadrovskih evidenc, tak program, s takšno bazo podatkov pa bi lahko postal tudi temelj za kasnejše planiranje kadrov,« pravi Vlado Verdnik, ki pravi, da se takšna naložba zelo hitro obrestuje. Kako pa novost sprejemajo sami kadrovski delavci? »Zanimanje je precejšnje,« pravi predsed- nik društva, »v tem trenutku takšen računalniški program že uvajajo v štirih delovnih organizacijah v naši občini.« Tudi njihovi načrti za naprej so veliki. In gotovo se jim bo v prihodnje utrnilo še veliko dobrih idej. V pomoč jim je, da se je miselnost o tem kako pomembna je prava kadrovska politika, le spremenila tudi v glavah tistih, ki so včasih menili drugače. Pa še nekaj. Škofja Loka naj bi postala nekakšen center za izobraževanje kadrovskih delavcev: za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje vodilnih kadrovskih delavcev, usposabljanje za posamezne sklope nalog, pri-pravjali pa bi tudi aktualne seminarje. (mkp) ESO — tozd krovsko-ključavničarski obrati V novih prostorih Pred nekaj meseci se je temeljna organizacija Krovskoključav-ničarski obrati delovne organizacije ESO preselila v prostore bivše delovne organizacije EFE. Pred tem so omenjene postore preuredili, jih obnovili in vanje postavili potrebno opremo. Naložba ni bila majhna, pestile pa so jih tudi začetne težave pri selitvi, kar je vplivalo, da je proizvodnja manjša od predvidene. Precej so k temu pripomogli tudi bolniški izostanki. Kljub vsem težavam, ki jih skušajo kar najbolj uspešno odpraviti, pa vseh 76 delavcev tega kolektiva zre z zaupanjem v prihodnost. Menijo namreč, da bi z vsestransko prizadevnostjo in pridnostjo lahko poslovno leto zaključili pozitivno. Z nekoliko povečanim številom delavcev bi v prihodnje proizvodnjo lahko povečali celo za 100 odstotkov. Kakšen je proizvodni program temeljne organizacije Krovsko- ključavničarski obrati je povedal vodja tega tozda Ivan Novak: »V glavnem izvajamo enaka dela kot poprej v starih delovnih prostorih, predvsem za potrebe Rudnika lignita Velenje. To so eno in dvoviseče proge, ki služijo za transport v jami ter pnevmatske kretnice. Nadalje sedežnice za prevoz ljudi, razne vozičke za transport materiala v jami, razna vešala in podobno. Za prej omenjene izdelke izdelujemo rezervne dele, opravljamo pa tudi vsa vzdrževalna dela. Skratka, razmerje med potrebami za RLV in deli po naročilu za druge je 70:30. Zaenkrat je naročil dovolj, kar zagotavlja možnost poveča- nja proizvodnje. Nekoliko manj je v zadnjem času kleparskih del, kar je razumljivo ob dejstvu, da je manj novogradenj. Vendar upamo, da bomo z drugimi deli ta izpad nadoknadili. Tudi kadrovska struktura delavcev je zadovoljiva in jo bomo tudi v bodoče reševali s štipendisti. Dodam naj, da se je nekaj delavcev bivše delovne organizacije EFE zaposlilo v naši temeljni organizaciji, nekaj pa v skupnih službah ESA. O osebnih dohodkih pa le to, da so na ravni našega trenutno ustvarjenega dela. Tudi tukaj velja rek, več bomo naredili, več si bomo delili«. B. M. obte velenje Izostanki z dela zaradi bolezni, nesreč in nege DO. DS, TOZD Poprečje 1—lX/86 Poprečje I—IX/87 DO TEŠ - TOZD TEŠ I. 4,90 5,48 - TOZD TEŠ II. 3,80 4,51 - TOZD Vzdrževanje 4,86 4,73 — TOZD Inženiring 7.07 2,14 - DSSS 3,17 2,92 DO RLV — TOZD Jama Pesje 8,41 9,70 — TOZD Jama Preloge 11,32 11,08 - TOZD Jama škale 11,11 10,52 — TOZD Priprave 8,48 8,54 — TOZD Jamske gradnje 7,32 8,29 — TOZD Jamski transport 9,28 9,93 — TOZD Jamska mehanizacija 6,43 6,02 — DS Zračenje 6,62 6,48 — TOZD Klasirnica 5,16 4,79 — DS Kopalnica 8,85 8,76 — TOZD Zunanja dejavnost 8,35 6,53 — TOZD Mizarska dejavnost 4,48 6,76 — TOZD Gradbena dejavnost 7,50 6,74 - DSSS RLV 2,71 3,94 — TOZD Izobraževanje 7,97 7,72 DO ESO - TOZD Strojni obrati 6,17 7,06 - TOZD Elektroobrati 5,11 2,82 — TOZD Vodov. Toplov. obrati 480 4,97 - TOZD Krovsko-ključ. obrati 7,32 10,08 - DSSS ESO 3,49 3,35 - REK, DO APS 3,67 3,05 - REK, DO Tiskarna 4,17 6,47 — REK, Družbeni standard 9,29 7,07 — REK, DS Zavarovanje 2,40 2,91 - REK, DSSS SOZD 4,31 4,52 SIPAK - 4,90 GORENJE DO GOSPODINJSKI APARATI • - TOZD Štedilniki 8,17 7,49 — TOZD Pralno pomiv. tehn. 8,99 7,29 — TOZD Gostinska enota 8,29 9,30 - TOZD Zamrzov.-hlad. tehn. 8,51 8,32 - DSSS GA 4,65 5,05 — TOZD Galvana 5,59 6,66 DO NOTRANJA OPREMA - TOZD Pohištvo 8,72 7,59 - TOZD Gradbeni elementi 6,96 7,02 - DSSS NO 3,55 4,43 DO ELEKTRONIKA ŠIROKE POTROŠNJE 5,42 6,14 DO GORENJE - Servis 6,01 5,86 DO GORENJE - Commerce 5,15 5,32 DS GORENJE - Interna banka 4,17 3,66 DO GORENJE - Raziskave in razvoj 2,22 2,24 DO PROCESNA OPREMA 5,28 3,09 GORENJE SOZD - DSSS 0,61 2,95 DO VEPLAS 9,21 10,44 DO EKO — TOZD Serijska proizvodnja 8,75 8,55 — TOZD Instalacije 5,96 4,20 - TOZD Vzdrževanje 4,05 4,84 — TOZD Tehnološka oprema 3,46 4,72 — TOZD Komerčiala-promet 3.49 2,89 - DSSS EKO 2,96 4,49 DO ERA - TOZD Koplas 4,64 5,17 — TOZD Maloprodaja 4,98 5,94 — TOZD Veleprodaja 6,24 5,98 - TOZD Kmetijstvo 8,30 2,60 - TOZD -VINO- Šmartno/Paki 4,59 5,15 - DSSS ERA 3,03 6,88 DO VEGRAD - TOZD Gradnje 7,52 7,11 — TOZD Mehanizacija 4.92 5,95 - TOZD Zaključna dela 5.67 4,40 — TOZD Vemont 6,91 7.53 — TOZD Inženiring 3,76 5,32 — TOZD Keramičarstvo 6,81 5,77 - DSSS Vegrad 2,72 3.06 CENTER SREDNJIH ŠOL — TOZD Rud. tehn. pouk 0,58 1.50 - TOZD EKŠ 1,80 1,16 — TOZD Dom učencev 6.49 6,32 TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ 7,74 8,18 ELKROJ — Konfekcija Šoštanj 6.58 7,84 MERX - TOZD Prodaja 5,31 3,86 — TOZD Pekama 8,84 8,99 NAMA TITOVO VELENJE 5,80 4,84 DO VEKOS — TOZD Toplotna oskrba 2,86 3,65 — TOZD Komunalna oskrba 3,83 2,94 — TOZD Stanovanjska oskrba 5,32 7,72 - DSSS Vekos 2,91 2,93 PROJEKTI VNI BIRO 4,83 4,01 ZAVOD ZA URBANIZEM 6,55 5,01 MODNI SALON 7,05 5,42 ŽTP. TOZD ZA PROMET 4,59 2,41 VIZ - TOZD Biba Ročk Šoštanj 4,04 2,14 - TOZD K. D. Kajuh Šoštanj 4,06 5,41 — TOZD Gustav Šilih Velenje 5.68 4,14 — TOZD Anton Aškerc Velenje 3,97 5,91 - TOZD V. Vlahovič Velenje 4,19 2,37 — TOZD Bratov Mravljak Velenje 9,41 3,58 - TOZD M. P. Toledo Velenje 2,59 2,33 - TOZD XIV. divizije Velenje 8,42 2,52 - TOZD Bratov Letonje ŠM/Paki 1,99 3,43 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD VELENJE 8,52 7,16 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE - TOZD Bolnišnica - TOZD Splošno zdravstvo - TOZD Zobozdravstvo - TOZD Zdravilišče - DSSS ZC SKUPŠČINA OBČINE VELENJE SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA LJUBLJANSKA BANKA PTT - TOZD TITOVO VELENJE DO INŽENIRING OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST VELENJE — občinski odstotek 4.68 5,05 5,32 7,90 1,67 6,76 2,26 2,84 5,29 5,93 6,17 4,55 5,31 4,34 3,93 6,99 4,75 5,82 2,70 3,42 5,00 3,79 6,67 SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE 26. novembra 1987 * titovo velenje OD TU IN TAM it stran 5 Zbor združenega dela Jesensko analizo je treba temeljito pretresti Jesenska analiza ter izhodišča za pripravo resolucije občine Velenje za prihodnje leto so bila po-idana delegatom zbora združenega idela na torkovem zasedanju kot informacija, že v prihodnjih dneh pa bodo dobili ta dokumenta v pisni obliki. O tem bodo razpravljali na prihodnjem zasedanju, predvidoma 24. decembra. Torej bo časa za poglobljeno razpravo dovolj. Podobno kot majska, tudi jesenska analiza temeljito obravnava vsa področja družbenega razvoja. Zajema devetmesečne rezultate gospodarjenja ter uresničevanje drugih nalog, v njej pa je podana tudi ocena do konca leta. Zopet, tako kot že nekaj let zapovrstjo, ugotavljamo, da z doseženim ne moremo biti zadovoljni. Fizični obseg proizvodnje nam pada, industrijske naložbe ne dosegajo načrtovane višine, še vedno pa so prisotne tudi velike izgube. Čeprav se zavedamo, da brez večje akumulativne sposobnosti združenega dela ne bo napredka, nam akumulativna sposobnost (predvsem zaradi vse večjih obremenitev dohodka) še naprej pada. V srednjeročni plan smo zapisali, da bomo programe oziroma organizacije združenega dela, ki ne uspejo razrešiti nakopičenih težav in so nerentabilne, ukinili. To smo začeli uresničevati, vendar pa je proces zmanjševanja teh programov še vedno prepočasen. Zadovoljivi so izvozni rezultati, kjer še vedno ohranjamo ustvarjeni delež slovenskega izvoza, naše pokritje uvoza z izvozom je nadpovprečno, kar 94 odstotkov izdelkov oziroma storitev pa usmerjamo na konvertibilni trg. Za načrtovanim močno zaostajamo na področju samoupravnih i interesnih skupnosti gospodarjih dejavnosti, v vodo pa so padli tudi vsi poizkusi po razširitvi telefonskega omrežja. Vse več težav pa je tudi v družbenih dejavnostih, kjer je vprašljivo celo financiranje osnovnih programov. Temeljiti obravnavi jesenske analize je treba nameniti resnično vso pozornost, saj je ta osnova resolucije za prihodnje leto, ki je prav tako že pripravljena v osnutku. Izdelana je precej drugače kot prejšnja leta, saj je izvršni' svet menil, da je potrebno v njej opredeliti predvsem tista področja, na katera imamo z občinsko politiko vpliv, da to torej ne bo dokument želja in diktiranih usmeritev. Pri pripravi osnutka resolucije so izhajali iz usmeritev, da moramo gospodarstvo razbremeniti, da je potrebno nadaljevati aktivnosti za učinkovitejše razreševanje problemov rudarstva in energetike, predvidena je 0,5 odstotna rast zaposlenosti itd. S potrditvijo osnutka odloka o spremembi in dopolnitvah dolgoročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje do leta 2000, smo začeli aktivnosti za uskladitev tega dokumenta z republiškim prostorskim planom. Delegati so dobili v potrditev še tri osnutke odlokov oziroma aneksov s področja davčne politike, ki so jih preoblikovali v predloge, ker nanje ni bilo pripomb. To je aneks, ki določa davčne osnove od razlike med gradbeno in prometno ceno stavb, z odlokom so prenesli davek od pijač na republiko (ki je prevzela financiranje sodišč) ter revalorizirali davčne osnove za nepremičnine. Brez pripomb so delegati zbora združenega dela potrdili še poročilo o uresničevanju proračuna občine Velenje za letošnje devetmesečje ter osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto. Prav tako niso imeli pripomb na razdelitev sredstev solidarnosti, ter na osnutek plansko ureditvenih pogojev za Lokovico, Podkraj, Kavče, Šentilj, Ložnico, Silovo in Laze. Predstavnica Ve-kosa pa je opozorila, da je potrebno v Podkraju pri pripravi predloga tega dokumenta upoštevati potrebno razširitev pokopališča. Mira Zakošek Seja zaradi seje Vse kaže, da smo pri poročanju s prejšnjega zasedanja delegatov zbora krajevnih skupnosti te prehitro pohvalili in menili, da se jih ne da kar tako žejne prepeljati čez vodo. Razlog za to našo trditev so bila tudi delegatska vprašanja, ki so jih delegati zastavili največ v tem mandatnem obdobju. Trinajst točk dnevnega reda resda ni napovedovalo burne seje, takšne molčečnosti pa zopet ne. Tako so »šle« skoraj neopazno mimo ugotovitve jesenske analize in izhodišča za pripravo resolucije za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine v letu 1988, pa osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi dolgoročnega plana velenjske občine za obdobje od 1986 do 2000. Osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 v SR Sloveniji so prekvalificirali v predlog. Posledica tega oziroma inflacije, kot je obrazložil predlagatelj. pa so bili nato še sprejetje predlogov odlokov o spremembah ter dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini ter o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin pri nas. Tokrat še na poročilo o izvajanju proračuna velenjske občine v letošnjih devetih mesecih niso imeli pripomb, prav tako ne na osnutek njegovih sprememb. Pri sprejemanju sklepa o soglasju k razdelitvi sredstev solidarnosti za delno kritje škode, ki je nastala po zimski in spomladanski pozebi 1984/85 so imeli le to pripombo, da so na seznamu vedno ene in iste občine. Dobro pa bi bilo po njihovem mnenju preveriti uspešnost obrambe pred točo. Poleg teh točk so delegati zbora krajevnih skupnosti sprejeli še osnutek plansko ureditvenih pogojev Lo-kovice, Podkraja, Kavč, Šentilja, Ložnice, Silove in Laz. -tp- Zveza rezervnih vojaških starešin Skrbno usposabljanje Prejšnji četrtek so se na peti seji sestali člani predsedstva občinske konference zveze rezervnih vojaških starešin Velenje. Najprej so spregovorili o usposabljanju starešin, ki je v preteklosti potekalo bolj uspešno praktično in na terenu. Sem sodijo orientacijski pohodi, prikazi raznih spretnosti, ogledi vaj drugih pripadnikov, izvajanje le teh in podobno. Pri vseh naštetih oblikah usposabljanja je sodelovalo precej starešin, pokazalo pa se je, da so tovrstne oblike dobre in privlačne. Zal ugotavljajo, da zanimanje za teoretično izobraževanje, to so razna predavanja v zaprtih prostorih, iz leta v leto upada. Člani predsedstva so tudi menili, da se morajo do konca leta v vseh krajevnih organizacijah ZRVS občine Velenje opraviti preverjanja znanja z reševanjem pisnih testov. Ko so člani predsedstva v nadaljevanju obravnavali program usposabljanja rezervnih vojaških starešin za šolsko leto 1987 — 88, so menili, da bi s predavanji morali končati do konca maja, praktični del in preverjanje znanja pa naj bi opravili v jesenskem času. Sicer pa bo podrobnejši program pripravila komisija za idejnopolitično izobraževanje, vojaško in samozaščitno usposabljanje skupaj z občinskim štabom TO. Z usposabljanjem prebivalstva, s predavanji »kako preživeti na začasno zasedenem ozemlju« bodo v velenjski občini pričeli predvidoma januarja prihodnje leto. Predavanja, ki ga vsako leto organizira občinski organ za LO občine Velenje po vseh krajevnih skupnostih, naj bi se udeležili tudi rezervni starešine. Člani predsedstva OK ZRVS Velenje so na četrtkovi seji spre- govorili tudi o praznovanju dneva JLA. Sklenili so, da bo osrednja proslava letos v krajevni skupnosti Franca Leskoška-Luke Pesje 22. decembra v organizaciji tamkajšnje krajevne organizacije ZRVS. Seveda pa bodo ta pomembni praznik oboroženih sil SFRJ in naš skupni praznik počastili s priložnostnimi programi tudi v drugih krajevnih skupnostih. O tem se bodo predsedniki KO ZRVS dogovorili na enem prihodnjih posvetov. Domenili so se tudi, da se bo 4-članska ekipa rezervnih vojaških starešin novembra udeležila tradicional-nega 10. pohoda po poteh 14. divizije, ki ga vsako leto organizirajo delavci OO sindikata Postaje milice Titovo Velenje. B. Mugerle Center za socialno delo Titovo Velenje Potrebe občanov vsak dan težje rešljive Osnovno vodilo pri snovanju letošnjega delovnega programa delavcev Centra za socialno delo Titovo Velenje je bilo čim hitrejše in kar najbolj uspešno prilagajanje položaju v občini oziroma izvajati tiste naloge, ki so v teh težkih gospodarskih razmerah najlaže izvedljive. Seveda ob tem niso zanemarjali svojih obveznosti na področju varstva otrok in družine, zakonskem in predzakonskem svetovanju. Na področju varstva starejših so posebno pozornost namenili razvijanju takšnih oblik dejavnosti zanje kot je univerza za tretje življenjsko obdobje, nega na domu in podobno. Povsem drugačno vlogo so delavci centra »našli« pri iskanju rešitev tistim, ki niso zaposleni oziroma nimajo rednega vira sredstev za preživljanje. Več kot prejšnja leta pa so se v letošnjih devetih mesecih ukvarjali z občani, ki niso bili nikoli zaposleni in imajo določeno izobrazbo in tistim, ki je nimajo. Ti namreč po sedanji sistemski zakonodaji na področju zaposlovanja in social-novarstvenih pravic nimajo možnosti za pridobitev denarne pomoči. čeprav smo v občini z željo po prestrukturiranju gospodarstva in boljšo kvalifikacijsko strukturo dali tem ljudem možnost za zagotavljanje socialne varnosti z lastnim delom, poudarjajo delavci Centra za socialno delo Titovo Velenje, bomo morali v občini prihodnje leto tem nameniti več pozornosti. Čeprav rezultati opravljenega dela v letošnjih devetih mesecih niso tako slabi, z njimi zaposleni tega kolektiva niso zadovoljni. Zavedajo se namreč, da so bili v svojih strokovnih pristopih pri reševanju težav občanov prekratki, da potrebujejo veliko pobud« terena, dograjevati začeto, se ob delu izobraževati. Le tako bodo lahko sledili potrebam občanov, ki so vsak dan težje obvladljive. Korak naprej, ugotavljajo, je v občini narejen na področju enotne skupne evidence. Povezovanje združenega dela, krajevnih skupnosti in centra samega je doseglo stopnjo sodelovanja, ki omogoča dodelitev socialnovar-stvene pomoči tistemu, ki jo najbolj potrebuje. »Materialni položaj občanov se je v primerjavi z letom prej precej znižal. Vendar ni tako nizek, da bi lahko posamezniki uveljavili kakšno denarno pomoč. Res pa je, da bomo morali bolje »presvetliti« obrtnike in pri njih zaposlene delavce, ki pogosto nastopajo kot upravičenci socialnovarstvenih pravic. Že večkrat smo pri tem hoteli vključiti krajevne skupnosti, vendar neuspešno. Mnoge so se obnašale tako, kot da je za ugotavljanje dejanskega materialnega položaja družine zadolžena le strokovna služba,« poudarja di rektorice centra Jelka Fužir. Zaradi spreminjanja kriterijev število upravičencev denarnih pomoči v občini ne narašča, niti pada. Da bi bili rezultati na področju enotne skupne evidence v prihodnje še boljši, bo potrebno dosledno izvajati funkcionalne pomoči (pri varstvu vzgojno varstvenih zavdih, prehrana v šoli, ...). V naslednjem mesecu in pol je pred delavci Centra za socialno delo Titovo Velenje poleg nekaterih stalnih nalog, nadvsse obsežna in zahtevna obveza — druga valorizacija preživnin. Ob kadrovski nepopolni zasedbi — iz prejšnjih dveh srednjeročnih obdobij ostajata dve delovni mesti še vedno nezasedeni — pomeni izvajanje slednje znova več količinskega kot kakovostnega dela. -tp- Do konca oktobra prodali na 137,5 milijonov dolarjev tuje za Prejšnji mesec je sestavljena organizacija združenega dela Gorenje prodala na tuje za 17,652.000 dolarjev izdelkov in s tem dosegla rekordno mesečno prodajo na tuje. Gorenje, ki iz meseca v mesec povečuje prodajo na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge, je v obdobju januar—oktober ustvarilo s prodajo na tuje 137,431.000 dolarjev, od tega kar 132,584.000 dolarjev oziroma 96 odstotkov na trgih s konvertibilnimi valutami. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je Gorenje povečalo konvertibilni izvoz za 17 odsto- tkov, stopnja pokritja konvertibilnega uvoza z izvozom pa je znašala ob koncu meseca oktobra 124 odstotkov. Eno od dolgoročnih razvojnih komponent poslovnega sistema Gorenja, to je vključevanje v mednarodno blagovno menjavo, vse uspešneje uresničuje večina Gorenjevih delovnih organizacij. Največji izvozniki pa so bili ob koncu meseca oktobra delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati (v obdobju januar— oktober so izvozili za 87,445.000 dolarjev izdelkov), Gorenje Bira iz Bihača (14,249.000 dolarjev) in Gorenje Mali gospodinjski aparati Desetmesečna proizvodnja in izvoz nad planom V delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje uspešno uresničujejo proizvodne in izvozne naloge. V prvih desetih mesecih letos so izdelali blizu 870.000 malih gospodinjskih aparatov, največ pa ročnih mešalnikov, in to več kot 390.000. Za prodajo na tuje so izdelali blizu 478.500 malih gospodinjskih aparatov, med katerimi je bilo največ električnih ročnih mešalnikov, sicer pa so do konca oktobra iztržili z izvozom 5,159.000 dolarjev, od tega kar 5,007.000 dolarjev na trgih s konvertibilnimi valutami. -ek. Topolšica Republiški seminar gozdarjev Biotehnična fakulteta iz Ljubljane je prejšnji teden v hotelu Vesna v Topolšici pripravila štiridnevni seminar o nalogah gozdarstva pri umiranju gozdov. Udeležilo se ga je okrog 130 gozdarskih delavcev iz cele Slovenije. Prvi dan seminarja so udeleženci spregovorili o stanju gozdov v Sloveniji, umiranju jelke, gozda v Mežiški dolini, stanju slednjih na nazarskem območju. Precej pozornosti so namenili tudi gozdom v Šaleški dolini. Naslednji dan so delo nadaljevali v skupinah. Tretji dan seminarja so sprejeli še vrsto ukrepov in nalog, ki so za preprečevanje umiranja gozdov nujni. Zadnji dan, v soboto, pa so se udeleženci odpravili na teren. Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje (5,165.000 dolarjev). Delovna organizacija Gorenje Servis je ustvarila z izvozom re- zervnih delov 2,159.000 dolarjev deviznega priliva, Gorenje Elektronika Široka potrošnja je v prvih desetih mesecih letos iztržila z izvozom 1,303.000 dolarjev, Gorenje Notranja oprema 842.000 dolarjev in Gorenje Procesna oprema 262.000 dolarjev. (ar) Dom za varstvo odraslih Titovo Velenje Že peti dvig cen oskrbnega dne V Domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju preživlja jesen življenja 197 oskrbovancev. Od tega je okrog 75 odstotkov samoplačnikov. Prednostna naloga zaposlenih v domu je ohranitev življenjske ravni oskrbovancev kljub nenehnemu dvigovanju cen prehrane, komunalnih storitev ... Z resnično umnim gospodarjenjem jim to uspeva. Vendar pa je bil ob zadnji inflaciji letos že peti dvig cen oskrbnega dne neizbežen. Od 1. novembra dalje je tako bivanje v Domu za varstvo odraslih za 15 odstotkov dražje. Ža oskrbovance, ki živijo v enoposteljnih sobah z balkonom v novem delu, velja oskrbni dan 5518 dinarjev. Najcenejša je seveda oskrba v dvoposteljnih sobah v starem delu, in sicer znaša 4361 dinarjev na dan. (fp) Varnostni inženirji in tehniki Strokovna ekskurzija v Pomurje Člani društva varnostnih inženirjev in tehnikov, pooblaščene osebe za varstvo pri delu ter strokovni sodelavci DVIT-a Titovo Velenje, so bili v petek in soboto na strokovni ekskurziji v Pomurju. Ogledali so si tekstilno tovarno Mura, ABC Pomurka — tozd Agromerkur, iskanje premoga v Lendavi, ki ga opravlja REK Titovo Velenje ter rafinerijo nafte v Lendavi. Ob tej priložnosti so se med DVIT-om iz Murske Sobote in DVIT-om iz Titovega Velenja stkale trdnejše vezi na področju strokovnega sodelovanja. Za velenjske varnostne inženirje in tehnike je bila to letošnja zadnja ekskurzija, druge načrtujejo za prihodnje leto. b. m. 6. stran i "k DOGOVARJAMO SEr ODLOČAMO titovo velenje * 26. novembra 1987 Seje skupščin sis družbenih dejavnosti občine Velenje Delegacije in delegati skupščin SIS so te dni prejeli vabila za šesto zasedanje skupščin SIS družbenih dejavnosti. Seje skupščin bodo: — v četrtek, dne 3. 12. 1987, telesna kultura, — v petek, dne 4. 12. 1987, kultura, — v ponedeljek dne 7. 12. 1987, raziskovanje, — v torek, dne 8. 12. 1987, otroško varstvo, — v sredo, dne 9. 12. 1987, socialno skrbstvo, v četrtek, dne 10. 12. 1987, izobraževanje, W~ v petek, dne 11. 12. 1987, zdravstvo, (vse ob 12. uri). Na dnevnih redih vseh sej so naslednje vsebine: — 9-mesečna realizacija programov SIS in usmeritve za leto 1988. — Spremembe samoupravnih aktov SIS — uskladitev teh z veljavno zakonodajo; — vsebinska točka, specifična za vsako interesno skupnost ter — novost: prispevek za informiranje delegatov s katerimi bomo seznanjali delegate z aktualnimi nalogami, ev. problemi, nasveti oz. napotkov. I. Realizacija programov SIS družbenih dejavnosti občine Velenje v 9. mesecih letos z usmeritvami za leto 1988, je v povzetku naslednja: OTROŠKO VARSTVO Otroško varstvo je letos realiziralo planirane naloge, ob tem pa izvajalci ugotavljajo težko finančno stanje, saj stroški rasejo hitreje kot prihodek vzgojnovar-stvenega zavoda in se to odraža na višini osebnih dohodkov, kot materialnem stanju sredstvih za delo. Za zagotovljeni program (družbene pomoči otrokom, priprava otrok na šolo in usposabljanje razvojno motenih otrok) zbirajo vse skupnosti v Sloveniji solidarnostna sredstva po enotni prispevni stopnji. Priporočila Skupnosti otroškega varstva Slovenije za valorizacijo pomoči uporabljajo indekse rasti osebnih dohodkov in tako ohranjajo "enako prispevno stopnjo. Zaradi avtomatizma (enotna prispevna stopnja) je zagotovljenih dovolj sredstev za valorizacijo v solidarnostno pokritih občinah, posledično smo dolžni tudi mi upoštevati ta priporočila, da ne bi prihajalo do razlik pri prejemnikih pomoči. Take valorizacije pa dodatno bremenijo omejeno skupno porabo. V letu 1987 je bila sprejeta sprememba v skupnem programu — s 1. 5. 1987 je pričel veljati spremenjen SaS o porodniških dopustih, s katerim je določeno, da osnova za nadomestilo ni več OD preteklega leta, ampak tekoči OD in zato se je poraba sredstev močno povečala. Za leto 1988 predvidevamo nadaljnje izpopolnjevanje določil družbenega plana občine, razen v tistem delu, ko naj bi pričeli graditi vrtec v naselju Šalek. Ozirom na zaostajanje na tem področju v zdravstvu in šolstvu (gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Velenje in VII. osnovne šole) bo posledično odložena tudi gradnja vrtca. V dnevno varstvo je vključenih 2000 otrok in v letu 1988 ne predvidevamo povečanja, razen v družinskem varstvu, če bodo to narekovale potrebe. Na področju socialne varnosti družin z otroki realiziramo določilo v družbenem planu 1986—1990, da bomo zagotavljali enako mero socialne varnosti kot v drugih občinah; isto načrtujemo tudi za leto 1988. IZOBRAŽEVANJE V obdobju devetih mesecev letošnjega leta so bile izvršene vse programske naloge po zajamčenem programu. Nadaljevali smo z uvajanjem novega učnega načrta. Kot prednostna naloga bo tako zaključen z letošnjim letom celoten nov predmetnik in učni načrt življenja in dela osnovne šole. Ta del strokovnega angažiranja ni imel priznanih posebnih finančnih ovrednotenj, terjal pa je velike strokovne in organizacijske napore. V tem obdobju smo zaradi pomanjkanja šolskega prostora predvsem spreminjali organizacijske oblike in postopno ukinjali celodnevno organiziranost. Prednostne naloge so bile kvaliteta učnovzgojnega dela ter in-dividualizacija in notranja diferenciacija pouka; — rezultati se postopoma kažejo, vendar pri dveh izmenah in prenatrpanih učiniln;~ah ni možno kaj dosti teg'a uVajanja. 1 ' ' Gradnja VII. osnovne šole kasni. Prostorski pogoji se slabšajo, zato so šole z letošnjim šolskim letom ukinile celodnevno organiziranost in prešle na dve izmeni. Stalna rast populacije zahteva naraščanje stroškov in dodatno indeksno rast družbenih dejavnosti v globalu in predvsem za vzgojo in izobraževanje, ki se žal znotraj dejavnosti v smislu moderne šolske tehnologije siroma-ši in stagnira. V letu 1988 bo zopet 8 novih osnovnošolskih oddelkov; zgrajena bo I. faza VII. osnovne šole, kar pa še ne zagotavlja dejanske funkcionalne uporabnosti, zato bodo prostorski in organizacijski problemi ob skoraj 6250 šolarjih in 252 oddelkih narekovali še nadalje povečano skrb in stroške pa tudi skrajno mero racionalizacije. Na področju glasbenega izobraževanja in izobraževanja odraslih pri Delavski univerzi, bodo nadaljevali sedaj uspešno zastavljene naloge tudi v bodoče. KULTURA Program Občinske kulturne skupnosti zajema delo Kulturnega centra Ivan Napotnik, Zavoda za spomeniško varstvo, Zgodovinskega arhiva, Kina, Zveze kulturnih organizacij, Občinske zveze prijateljev mladine Velenje ter Občinskega društva glasbene mladine. Poleg redne dejavnosti omenjenih ustanov skrbi Kulturna skupnost tudi za sanacijo in vzdrževanje kulturnih spomenikov v občini ter za objekte za kulturne namene. Vsi realizirani programi so v skladu s programom dela za leto 1987. Občinska kulturna skupnost pri realizaciji sprejetih programov, do sedaj ni imela večjih težav, v kolikor bo dotok finančnih sredstev do konca leta normalen, predvidevamo, da bo program Skupnosti realiziran v takšnem obsegu kot je bil sprejet na skupščini. Cilji in aktivnosti za leto 1988 Tudi v letu 1988 bomo v okviru danih možnosti krepili kulturno ponudbo v občini. Nadaljevali bomo s sanacijskimi posegi na kulturnih spomenikih in z vzdrževanjem objektov za kulturne namene. Vse aktivnosti bodo tudi v letu 1988 usmerjene v pripravo prehoda na matično knjižnico in zagotavljanje normativov in standardov na tem področju (prirast literature, kadrovska zasedba, prostor). V letu 1988 bomo nadaljevali z izpolnjevanjem normativov in standardov, da bo muzej pridobil status posebnega republiškega muzeja za področje premogovništva. Poleg profesionalnih dejavnosti bomo krepili dejavnost ljubiteljskih kulturnih organizacij preko Zveze kulturnih organizacij. TELESNA KULTURA Osnovna dejavnost, ki se izvaja preko ZTKO občine Velenje, je bila realizirana v skladu s programom dela za leto 1987. V športno-rekreativne programe, ki jih ponujajo vsi nosilci te-lesnokulturne dejavnosti, se vključuje vse večje število občanov. Podatek, da se je v raznovrstne programe športno-rekreativne aktivnosti v organizaciji ZTKO vključilo 30% več občanov kot leto prej v enakem obdobju, kaže na vse večjo množičnost. Ker s sredstvi OTKS Velenje le sofinancirano osnovno dejavnost v klubih in društvih, imajo le-ti zaradi vse dražjih tekmovalnih sistemov in neugodnega gospodarskega položaja (premajhne podpore v obliki neposredne svobodne menjave dela s strani OZD) vedno večje probleme pri pridobivanju potrebnih finančnih sredstev. Kljub omenjenim težavam pa so klubi 1. tekmovalnega razreda s svojimi rezultati približujejo z letnimi plani zaustavljenim Ciljem. Realizacija ostalih nalog: — skupščina Občinske teles-nokulturne skupnosti Velenje je ob obravnavi zdravstvenega sta- nja osmošolcev sprejela številna stališča za izboljšanje programov telesne vzgoje na razredni stopnji osnovne šole in jih predlagala v realizacijo Občinski izobraževalni skupnosti in Vzgojnoizo-braževalnemu zavodu Velenje, — preko Pravilnika o pogojih in načinu financiranja programov aktivnosti občinskih telesnokulturnih organizacij v občini Velenje (ki je v javni razpravi pri izvajalcih), naj bi se delno uredil tudi status profesionalnih delavcev v občinskih telesnokulturnih organizacijah. — v vse OZD je bil posredovan predlog o pokroviteljstvu OZD nad dejavnostjo občinskih telesnokulturnih organizacij; odziv združenega dela je bil zelo slab, saj večina OZD na naš predlog ni niti odgovorila. Le DO ERA se je odzvala predlogu in na osnovi SaS prevzela pokroviteljstvo nad TVD Partizan Šmartno ob Paki, — s sklepom SO Velenje je bila pravica uporabe zimskega in letnega bazena ter igrišč ob le-teh prenesena na DO Rdeča dvorana, Športni park ob jezeru pa na Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Velenje. Pregled realiziranih nalog v pretečenem obdobju tega srednjeročnega obdobja kaže na to, da na vseh področjih telesnokulturnih dejavnosti (šolski šport, športna rekreacija, vrhunski šport) sledimo zastavljenim ciljem in nalogam. V obdobju smo veliko pozornosti namenili tudi ureditvi lastništva telesnokulturnih objektov, še naprej pa ostaja nerealizirana naloga — pridobitev dodatnih finančnih sredstev za osnovno telesnokulturno dejavnost občinskih telesnokulturnih organizacij preko neposredne, svobodne menjave dela s strani OZD (sponzorstvo). Občinska telesnokulturna skupnsot bo v skladu s srednjero-j čnim planom v letu 1988 nadalje-! vala z dosedanjimi nalogami s poudarkom na naslednjih: — občanom ponuditi čimbolj raznolike programe športno rekreativne dejavnosti, — najkvalitetnejšim klubom in društvom zagotoviti osnovne pogoje za doseganje vrhunskih rezultatov zveznega in mednarodnega ranga, — sofinancirali bomo šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov ter skrbeli za založniško in propagandno dejavnost, — ažurirali bomo popis telesnokulturnih objektov ter po sprejetem programu redno in investicijsko vzdrževali določene teles-nokulturne objekte, — klubi in društva se bodo na osnovi predloga, ki ga je Občinska telesnokulturna skupnost Velenje posredovala v vse OZD, dogovarjali o prevzemu pokroviteljstva le-teh nad njihovo osnovno telesnokulturno dejavnostjo. SOCIALNO SKRBSTVO Socialno skrbstvo je kljub likvidnostim težavam izpodbilo bistveno planirane naloge z upoštevanjem prioritet, ki jih tvorijo programi s katerimi zagotavljamo upravičencem socialno varnost z družbend denarnimi pomočmi ali s kritjem oskrbnih stroškov v zavodih. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer je poraslo zlasti število upravičencev do enkratne denarne pomoči; so bile izvedene tri medletne valorizacije; zadnja z zamikom, ker ni bilo finančnih sredstev. Podatki kažejo, da so v ugodnejšem položaju upravičenci do socialnih pomoči v dotiranih občinah kot tistih, ki dajejo. To jim omogoča uveljavljeni sistem po katerem SDK avtomatično prazni z žiro računa občinske SIS za republiške programe ne glede na potrebe v občini. S pomočjo izvajalskih organizacij smo zagotavljali preventivno in svetovalno delo ter izvajali celovito družbeno skrb za starejše ter telesno in duševno prizadete osebe. Za otroke in mladostnike, ki zaradi osebnih razlogov ne živijo v matični družini je to omogočeno v zavodu ali rejni-ški družini. Število teh upravičencev je v planiranem obsegu, večja pa je poraba zaradi stalne rasti cen. Tako kot je doslej, bo tudi letos skrbstvo zagotovilo sredstva za kritje amortizacije zgradbe v velenjskem domu za ostarele, ker te, zaradi prenizkih pokojnin, preko oskrbnega dne ne morejo pridobiti. OSSS Velenje je v letu 1987 izpolnjevala naloge opredeljene v srednjeročnih planskih aktih 1987 izpolnjevala naloge opredeljene v srednjeročnih planskih aktih in to predvideva tudi za leto 1988. Poleg preventivnega dela, ki ga neposredno izvaja CSD v povezavi s kadrovsko socialnimi službami OZD, katerega cilj je odkrivanje in odpravljanje socialnih in drugih problemov, bo skrbstvo skrbelo za zaščito socialne varnosti ogroženih občanov s pomočjo družbeno denarnih pomoči ali s kritjem oskrbnine v zavodu. Izvajali bomo program nege na domu, programe humanitarnih organizacij in društev ter zagotavljali pogoje za nemoten razvoj tistih otrok, ki ne živijo doma ampak v zavodu ali rej-niški družini. Ker smo izpadli iz seznama naložb in drugega DOMA ZA OSTARELE ne bomo mogli zgraditi, bomo morali uvesti predvsem prostovoljne dejavnosti, po potrebi pa bomo razširili tudi nego na domu. Posebna vsebinska točka bo Poročilo o uresničevanju programov predzakonskega, zakonskega in družinskega svetovanja v občini Velenje — primerjalno s podatki za republiko Slovenijo. Poročilo daje vpogled na področje zakonske zveze, razmerij med starši in otroki, posvojitve in rejništvo ter skrbništvo. Glede na to, da na nekaterih področjih izstopamo iz slovenskega poprečja, vsebuje poročilo tudi usmeritve in predloge za izboljšanje stanja v občini. Po sklepu, da bi delegate čim bolj seznanili z vsebino socialno-varstvenih programov bodo temu namenili na vsaki seji 5—10 minut, tokrat bo govora o rejništvu. ZDRAVSTVO Osnovne usmeritve skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije in skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Velenje, da se v letu 1987 obdrži obstoječi nivo zdravstvenega varstva občanov, so se kljub finančnim težavam skupnosti in prostorske stiske v osnovnem zdravstvu v prvih 9 mesecih uresničevale. Občinska zdravstvena skupnost se je v prvih devetih mesecih soočala s težkimi likvidnostnimi težavami, ki jih je povzročil interventni zakon na področju skupne porabe in še dodatno ne-kriti odhodki iz leta 1986, ki so se prenesli v leto 1987. Izvajalcem zdravstvenega varstva skupnost ni mogla sprotno poravnavati obveznosti, zato je morala ob polletnem in tudi ob devetmesečnem obračunu izstaviti izvajalcem obračunske čeke, ki so se že zajedli v priliv sredstev za mesec oktober. Po devetmesečnem obračunu, ko naj bi skupnost zbrala vsaj 73 % planiranih sredstev je izpad prihodka 1.214.960 tisoč din. Glede na nakazano stanje na področju zdravstvenega varstva v povezavi z drugimi širšimi družbenimi aktivnostmi, ki so v teku, v tem trenutku še ne moramo dati trdne ocene o možnostih poslovanja na področju zdravstvenega varstva do konca leta. Vendar pa se že napoveduje, da bodo težave in da ni pričakovati optimističnih rešitev nakazanih problemov v celoti. Kljub umirjanju zaposlovanja, se je število uporabnikov zdravstvenega varstva povečalo za 688 in to predvsem upokojencev in njihovih družinskih članov. V porastu je bolnišnično zdravstveno varstvo in to predvsem na ginekoloških in kirurških oddelkih, povečuje se specialistično zdravstveno varstvo, porast odsotnosti z dela zaradi bolezni, nesreč pri delu in izven dela, ter nege družinskega člana je v prvih devetih mesecih letošnjega leta najvišja v zadnjih sedmih letih. Zaradi povečanja določenih programov zdravstvenega varstva in pokrivanja nekritih odhodkov iz leta 1986, skupnost še ni izdvojila sredstev, ki so po finančnem načrtu Skupnosti planirana za prizidek k Zdravstvenemu centru Velenje. Sredstva za investicije združuje delo skozi ceno storitev za modernizacijo bolnišnice Celje in prizidek Zdravstvenemu domu Velenje. Kot v vseh družbenih dejavnostih se lahko tudi v zdravstvu skrajno zaostri situacija že ob 9-mesečnem ugotavljanju rasti primerljivega dohodka, če bi bila rast nižja od prvega četrtletja. Tedaj bi se omebno zmanjšala tudi razpoložljiva sredstva zdravstvene skupnosti. Za planske cilje in naloge ter usmeritve, ki šmb jih zastavili v | družbenem planu za leto 1986—90 lahko ugotovimo, da i so se v letu 1986 z večine uresni-i čili. f V letu 1987 pa ugotavljamo, . da so se po sprejetju nekaterih zveznih sistemskih in interventnih predpisov razmere na področju zdravstvenega varstva zaostrile in vprašljivo je, če bo skupnost do konca leta lahko pokrila vse programe, ki so naravnani na realizacijo iz leta 1986. Vzporedno s tem se zaradi naravnega prirasta prebivalcev povečuje program bolnišničnega zdravstvenega varstva, v porastu je specialistično zdravstveno varstvo in odsotnost z dela. Zaradi likvidnostnih težav skupnosti je za leto 1987 vprašljivo pokritje obveznosti za prizidek Zdravstvenemu centru Velenje, čeprav so pogoji dela v tej zdravstveni delovni organizaciji že kritični. V letu 1988 bomo zastavili vse sile, da bi se obdržal sedanji nivo zdravstvenega varstva. Zaustaviti bo potrebno širjenje zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti, oziroma uvajanje novih programov le na račun prestruktuiranja znotraj zdravstvenih dejavnosti. Poseben poudarek bomo dali zbiranju sredstev za prizidek Zdravstvenemu centru Velenje. V sodelovanju z združenim delom in izvajalci zdravstvenega varstva si bomo prizadevali za zmanjšanje odsotnosti z dela in zmanjšanju bolnišničnega zdravljenja v najmanjše možne ter strokovno in ekonomsko utemeljene okvire. V letu 1988 se v zdravstveni skupnosti predvideva nov program — preventiva v zvezi z boleznijo alDS po programu, ki ga bo za vso SR Slovenijo pripravil Republiški komite za zdravstvo. Skupščina bo ponovno razpravljala o predlogu uskladitve ravni zdravstvenega varstva z dohodkovnimi možnostmi skupnosti. Koncem februarja letošnjega leta so bili sprejeti zvezni interventni zakoni, z utemeljitvijo meniti neugodna gospodarska gibanja v državi v smeri smotrnejšega razporejanja in delitve ustvarjenega dohodka združenega dela. Med njimi je za področje družbenih dejavnosti najpomembnejši Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skup- I nosti družbenih dejavnosti za po- ; rabo v letu 1987, ki je močno za- j ostril pogoje financiranja zdrav- ; stvenega varstva. i V ocenjevanju možnosti izvajanja programov zdravstvenega varstva v naslednjem letu moramo računati tudi z izvajanjem že napovedanega protiinflacijskega programa, ki ga je predložil Zvezni izvršni svet, ki bo nedvomno vplival tudi na področje zdravstvenega varstva. Iz osnutka dokumenta kot tudi iz uvodnih razprav, ki so stekle pa je možno oceniti, da bo skupna poraba ponovno omejevana. Da bi uskladili raven zdravstvenega varstva z materialnimi možnostmi zdravstvene skupnosti je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Velenje na meji, dne 29. 6. 1987 že razpravljala o programu možnih ukrepov za zmanjšanje izdatkov za zdravstveno varstvo na tistih področjih, ki znatno odstopajo od republiških poprečij, ne glede na nekatere specifičnosti glede na strukturo gospodarstva v občini. Na predlog programa možnih ukrepov so imele delegacije številne pripombe in po sklepu skupščin jih je strokovna služba uskladila t izvajalci in skupščini se predlaga v sprejem' Na dnevnem redu skupščine je tudi družbeni dogovor o modernizaciji bolnišnice Celje. Predsedstvo skupščine in Koordinacijski odbor za razvojne in skupne naloge skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Velenje sta že v mesecu januarju 1986 razpravljala o osnutku družbenega dogovora o nadaljevanju modernizacije specialistične ambulante in hospitalne dejavnosti Zdravstvenega centra Celje za obdobje 1986 — 1990 in sprejela sklep, da se do predloga dogovora mora pripraviti delitev dela med Zdravstvenim centrom Velenje in bolnišnico Celje. Za uresničitev tega sklepa so v preteklem obdobju potekale številne aktivnosti preko zdravstvenih in družbenopolitičnih skupnosti, prvenstveno na relaciji Celje—Velenje, hkrati pa tudi s koroškim zdravstvom in republiško Zdravstveno skupnostjo. S sprejemom »Samoupravnega sporazuma o strokovnem sodelovanju med Zdravstvenim centrom Celje in Zdravstvenim centrom Velenje« na skupščini Medobčinske zdravstvene skupnosti Celje, dne 21. 4. 1987, je ta sklep realiziran. V Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Velenje za obdobje 1986—1990 smo zapisali: — v II. členu: »Udeleženci bomo v obdobju 1986—1990 združevali skladno s posebnim sporazumom tudi sredstva za: v letu 1988-1990 združevali skladno s posebnim sporazumom tudi sredstva za: v letu 1988—1990 za modernizacijo bolnišnice v Celju.« Po družbenem dogovoru je opredeljena finančna obveznost občine Velenje tako, da zagotavlja 25 % zneska v višini 1 % od 800 v srednjeročnem obdobju 1986—1990. Podpisnice dogovora zagotavljajo preko udeležbe v ceni zdravstvenih storitev, ki jih pokrivajo občinske zdravstvene skupnosti in z drugimi oblikami združevanja (enodnevni zaslužek, samoprispevek, itd...). Občinska zdravstvena skupnost je v letu 1986 presegla planirano plačilo v znesku 50.276 tisoč din, kar za 38 % ali za 19.141 tisoč din. Ostala zbrana sredstva pa so realizirana le s 5 %. Po finančnem planu za leto 1987 je za Občinsko zdravstveno skupnost Velenje lanska planirana obveznost povečana za indeks 172,76 in znaša 86.871 tisoč din, ki se zbira skozi ceno zdravstvenih storitev. Odbor za plan in razvoj skupščine predlaga skupščini, da sprejme družbeni dogovor s tem, da se dopolni 5. člen družbenega dogovora tako, da se za 2. odstavkom doda nov 3. odstavek, ki se glasi: »V kolikor bo na osnovi udeležbe v ceni storitev zbrano več sredstev, kot je opredeljeno v 1. odstavku in 8. Členu tega dogovora, se več zbrana sredstva poračunajo v občinski zdravstveni skupnosti Velenje pri poravnavi faktur v naslednjem letu.« Takšno dopolnitev 5. člena družbenega dogovora so že sprejeli vsi trije zbori skupščine občin Velenje, dne 9. 7. 1987. Skupščina bo v dodatni točki dnevnega reda ponovno razpravljala o predlogu Aneksa k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990, ki sta ga oba zbora skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije, dne 29. 10. 1987 sprejela in ga dajeta v sprejem občinskim zdravstvenim skupnostim v SR Sloveniji. Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Velenje je na Aneks posredovala pripombo, da bi moral predlagatelj pri pripravi Aneksa upoštevati določbe 20. člena SaS o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990, ki daje možnost, da se pri pripravi finančnega programa Zdravstvene skupnosti Slovenije preveri, če bodo v letu 1988 že dane materialne možnosti, da se bo solidarnost za zagotovljeni program v letih 1988—1990 pokrivala v takšni višini, kot je dogovorjena s SaS o usklajevanju planov OZS v SR Sloveniji. Delegati OZS Velenje so si bili enotni, da v sedanji gospodarski situaciji ti pogoji niso izpolnjeni. Pripombo OZS Velenje skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije ni upoštevala in se predlog Aneksa posreduje skupščini nespremenjen, ki pa pomeni za Občinsko zdravstveno 26. novembra 1987 * titovo velenje DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO nas cas * stran 7 Seje skupščin sis družbenih dejavnosti skupnost Velenje in za vse ostale dajalke solidarnosti povečanje od enotne evidenčne stopnje iz BOD v letu 1987 0,39 na 0,826 v letu 1988. RAZISKOVANJE Izvajanje usmeritev družbenega plana za to srednjeročno obdobje postopno dosega cilje, ki so bili zastavljeni. Tako se je Skupnost s svojim programom, predvsem za leto 1987, opredelila za financiranje tistih raziskav, ki imajo skupen občinski pomen s tem, da je z ozirom na dejansko prisotno problematiko v občini, prioriteto namenila ekološkim raziskavam. Le te tudi predstavljajo glavnino njenega raziskovalnega programa. Ker pa je to področje raziskav posebej specifično in jih v bistvu lahko izvajajo le temu ustrezno specializirane institucije, se je kot stranski pojav te opredelitve pojavilo slabo vključevanje lastnih raziskovalnih potencialov v izvajanje tovrstnih raziskav, saj v občini nimamo institucij, ki bi bile strokovno kvalificirane za njihovo izvajanje. V njihovo izvajanje so preko usposobljenih institucij sicer vključeni nekateri raziskovalci iz občine, vendar pa so v primerjavi s celotnim številom angažiranih raziskovalcev za izvedbo teh nalog, v manjšini. V tem pogledu pa je tudi prisotno odstopanje teh nalog, v manjšini. V tem pogledu pa je tudi prisotno odstopanje od začrtanih resolucijskih usmeritev, po katerih naj bi se vzpodbujala integracija raziskovalnih potencialov na skupnih razvojnih projektih v občini. Seveda pa je pri tem potrebno tudi vedeti, da je takšna prioritetna opredelitev ekoloških raziskav pogojena z dejstvom, da v občini nimamo definiranih takšnih skupnih razvojnih projektov. Vsekakor pa v pretečenem obdobju tega srednjeročnega obdobja še vedno ne moremo biti zadovoljni z rezultati razvoja raz-vojno-raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini. Ob obravnavi problematike s tega področja na skupščini Občinske raziskovalne skupnosti in vseh treh zborih občinske skupščine v letu 1987, se je namreč kot primarno izpostavilo dejstvo, da ta dejavnost še ni postala sestavni del poslovnih procesov, čeprav je to eden od osnovnih pogojev za njen nadaljnji razvoj. Vsled tega so tudi vse aktivnosti zunanjih faktorjev v večini primerov brezuspešne, saj brez načrtovanih in usmerjenih aktivnosti znotraj posameznih gospodarskih subjektov ni mogoče realno pričakovati bistvenih sprememb na tem področju. Gospodarski subjekti bi se namreč morali zavedati, da brez večjih vlaganj v razvojno raziskovalne potenciale ni mogoče ustvariti novih proizvodnih programov, ki pa so predpogoj za njihov nadaljni razvoj in vključevanje v mednarodno delitev dela. Kot posledica takšnega stanja na tem področju je tudi dejstvo, da ne prihaja do ustanavljanja novih raziskovalnih organizacij in registriranih raziskovalnih enot v OZD ter da se ne krepijo raziskovalni kadri in oprema. Tako je bila v obdobju 1986—1987 v občini registrirana le ena sama raziskovalna tnota in to v Zavodu za urbanizem Velenje. V celoti pa je ostala nerealizirana naloga, to je, da se z Občinsko zvezo za tehnično kulturo Velenje podpiše družbeni dogovor o spodbujanju in sofinanciranju njenih programov ter da se ta dejavnost vključi v razširjen program Občinske raziskovalne skupnosti Velenje. Razlog je v tem, da predlagani samoupravni sporazum, ki naj bi nadomestil družbeni dogovor, s strani organov udeleženih SIS ni bil sprejet, zaradi česar osnutek tega dokumenta tudi ni bil predložen v obravnavo skupščinam udeleženih SIS. Prioriteto bomo namenili izvajanju tistih sklepov in stališč, sprejetih na skupnem zasedanju občinske skupščine in skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje dne 23. 9. 1985 ter dopolnjenih ob obravnavi poročila o njihovem izvajanju v letu 1987, za realizacijo katerih je Skupnost neposredno ali posredno zadolžena. S tem se bomo vključili v aktivnosti za izboljšanje stanja na področju razvojno raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini Velenje. Še nadalje pa bomo poseben pomen namenjali raziskavam skupnega občinskega pomena, kjer bodo imele prioriteto ekolo- Pri posamezni SIS je bila realizacija naslednja: Seminar sekretarjev 00 ZK Priprave na programsko volilne seje ške raziskave ter raziskovalnemu delu mladih, organiziranih v okviru gibanja »Mladi raziskovalci za razvoj Velenja«. FINANCIRANJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V mesecu novembru smo us- \ kladili globalno bilanco skupne ! porabe za leto 1987 z republiški- j mi izhodišči (na % rasti 117,45) Po tej bilanci naj bi SIS družbe nih dejavnosti (brez Občinske i skupnosti za zaposlovanje) v letu 1987 zbrale 27.293.070 tisoč din. V obdobju L—X. je bilo realiziranih 16.864.123 tisoč din, kar predstavlja 61,8 %. - v 000 din SIS Plan + Realizacija % Realizacije OTROŠKO VARSTVO 4.192.966 2.908.227 69,4 IZOBRAŽEVANJE 7.551.470 4.215.822 55,8 TELESNA KULTURA 559.776 368.420 65,8 SOCIALNO SKRBSTVO 557.684 414.468 74,3 ZDRAVSTVO 13.804.333 8.528.940 61,8 RAZISKOVANJE 86.224 47.746 55,4 KULTURA 540.587 380.509 70,4 SKUPAJ 27.293.070 16.864.132 61,8 + — Planirana sredstva SIS še niso potrjena na ustreznih odborih posameznih SIS. S 1. 11. 1987 sta zaradi nizkega priliva povečani prispevni stopnji pri izobraževanju in zdravstvu. Sredstva, kjub temu do konca leta ne bodo zbrana v planirani višini. Vzroki so naslednji: 1. Zaradi ponovne uskladitve bilance skupne porabe ocenjujemo, da z obstoječimi prispevnimi stopnjami do konca leta ne bomo zbrali na novo oblikovanih sredstev. Iz predhodne tabele je razvidno, da bi morali v dveh mesecih zbrati xx 38,2 % vseh sredstev, poprečje zadnjih let pa kaže, da se v mesecu novembru in decembru zbere le cca. 25 % teh. 2. V letu 1987 prihaja do občasnega izpada priliva tudi zaradi blokade žiro računa večjih OZD, ko ne morejo poravnati svojih obveznosti do SIS v zakonitem roku. Izražamo bojazen, da zaradi zamikov poravnave obveznosti v tekočem mesecu lahko pride do izpada celega mesečnega priliva v letu 1987. S tem bi bila samoupravnim interesnim skupnostim nakazana sredstva le za 11 mesecev tekočega leta. 3. Po periodičnih obračunih za januar—september 1987 se prvič pokažejo vplivi novega obračunskega sistema tudi na področju družbenih dejavnosti. OZD, ki so v tem obdobju zaključile z izgubo, so pri SDK že uveljavljale zahtevke za refundacijo vplačanih prispevkov za 2. polletje. Doslej je bilo, kljub temu, da je RLV (razen 1 TOZD) zaenkrat umaknil zahtevek za refundacijo, Občinski zdravstveni skupnosti odvzeto že 67.811 tisoč din. Občinski raziskovalni skupnosti pa 892 tisoč din. Kakšni bodo zahtevki za refundacijo po zaključnih računih, še ne vemo. Najaktualnejši problemi, s katerimi se soočajo SIS oziroma izvajalci na področju družbenih dejavnosti zaradi predhodno naštetih težav, so zlasti: — SIS ne poravnavajo obveznosti do izvajalcev niti po dvanaj-stinah — SIS izvajalcem še niso nakazale vseh sredstev niti za mesec oktober 1987; — povsem odprta so sredstva za investicije na področju izobraževanja in zdravstva. Ocenjujemo, da je nakazano stanje kritično do te mere, da smo dolžni o njem seznaniti tudi Izvršni svet skupščine občine Velenje. Komite za družbene dejavnosti občine Velenje in druge organe v občini s predlogom, da problematiko obravnava in sprejme določene ukrepe. III. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI, STATUTA IN POSLOVNIKA SlS-i so na prvih sejah tega mandatnega obdobja sprejeli tako imenovani STATUTARNI SKLEP, s katerim so začasno uredili organizacijo in sestav organov skupščine in zadolžili strokovno službo, da v roku 6 mesecev pripravi spremembe oz. dopolnitve ustanovitvenih aktov SIS. V času od priprave navedenih sprememb in dopolnitev pa je , prišlo tudi do sprememb zakonodaje na poročjih ugotavljanja in • razporejanja celotnega prihodka in dohodka, sanacije in prenehanja OZD ter obračunavanja prispevkov za samoupravne interesne skupnosti, s katero je potrebno uskladiti tudi ustanovitvene akte SIS. Ob izdelavi sprememb so bili ustanovitveni akti tudi ponovno podrobno pregledani ter na tej osnovi dodatno spremenjeni tako, da SaS o ustanovitvi vsebuje le splošna določila, ki urejajo ustanovitvene zadeve ter dolžnosti in pravice ustanoviteljic. Statut ureja natančneje organiziranost SIS, skupščine SIS in njegovih organov, nakar poslovnik kot tretji samoupravni akt urejal le način delovanja skupščine in njenih organov. 1. Spremembe in dopolnitve SaS o ustanovitvi se nanašajo na: — vsebinske uskladitve posameznih členov z zakonom o svobodni menjavi dela na področju SIS, — dopolnitve poglavja o svobodni menjavi dela z določbami o planiranju in financiranju. Določbe petih novih členov predstavljajo uskladitev z Zakonom o celotnem prihodku in dohodku in zakonom o sanaciji in prenehanju OZD, — formiranje delegatske skupščine; predlagamo rešitev, da se s SaS o ustanovitvi določijo načela za oblikovanje števila delegatskih mest v zborih skupščine, v Statutu pa že konkretno število ter seznam delegacij oz. konferenc delegacij, ki skupaj delegirajo delegata v zbore skupščine, — sprememba zaradi natančnejše opredelitve obveznosti v zvezi s SLO in DS. 2. Spremembe in dopolnitve Statuta se poleg že navedenih nanašajo še na: — zastopanje in predstavljanje (uskladitev s statutarnim sklepom), — način planiranja, — natančneje je določena obravnava in odločanje v skupščini in zborih, — število odborov ter pristojnosti, — druge popravke formalnega značaja. 3. Spremembe in dopolnitve poslovnika: — na novo je vnešena pravica delegatov do nadomestila za stroške potovanja (delegati iz oddaljenih KS), — nagrajevanje funkcionarjev SIS skladno z določili ustreznega družbenega dogovora, — drugi popravki, oblikovnega in pravopisnega značaja. Izjema pa je pri Občinski raziskovalni skupnosti, ki ne bo sprejela navedenih sprememb in dopolnitev, temveč bo obravnavala pobudo za spremembo organiziranosti skupnosti. Delegati bodo odločali o eni izmed dveh predlaganih variant organiziranosti skupščine: — o enodomni skupščini s tem, da se poveča število delegatov iz raziskovalnih organizacij; — o dvodomni skupščini, v kateri bodo imeli svoj zbor tudi izvajalci. Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti Prejšnji ponedeljek je bil v prostorih Glasbene šole seminar za sekretarje osnovnih organizacij in predsednike konferenc zveze komunistov Velenje ter članov aktiva za spremljanje program-sko-volilnih sej. Udeleženci so precejšnjo pozornost namenili programsko volilnim sejam v osnovnih organizacijah. Priprave na seje so se pričele že junija, potekale pa naj bi od sredine novembra do konec decembra. Prav te seje so lepa priložnost, da ugotovimo kakšno je dejansko stanje v zvezi komunistov in v osnovnih organizacijah in dosežemo namen teh sej, ki je mobilizirati osnovne organizacije ZK in celotno članstvo do konkretnih vsebinskih nalog s katerimi se komunisti srečujejo. Prav v tem času pa je nujno posvetiti veliko pozornost bodočim kadrom v osnovnih organizacijah ZK. Kajti ti bi se v največji meri naj vključili v oblikovanje sprememb in metod delovanja komunistov. Predvsem pa bi morali izstopati pri oblikovanju demokratizacije in javnosti dela s poudarkom ustvarjalnosti novih oblik dela znotraj in zunaj ZK. Zato se vodstva občinskih komitejev zavzemajo za odločno pot k cilju, da bodo bodoči kadri spo- sobni začrtan program osnovnih organizacij ZK uresničevati. Razprav v osnovnih organizacijah se bodo udeležili tudi člani aktiva za spremljanje volilno-programskih sej. Na ponedeljkovem seminarju je sodelovala tudi Tina Tomlje, članica predsedstva CK ZKS. Spregovorila je o protiinflacijskem programu, o novih družbenih gibanjih, o ekologiji, o spremembah zakona o združenem delu in Ustavi ter o dogajanjih na Kosovu. Predavanje je bilo zanimivo. B. M. Odgovor na delegatsko vprašanje delegacije ZZB NOV o nakupu in prodaji službenih avtomobilov skupščine občine Velenje V odgovor delegaciji, ki je postavila vprašanje o nakupu in prodaji navajam naslednja dejstva: Odločitev o nakupu avtomobila Lancia thema je bila sprejeta hitro zaradi ugodne ponudbe in kratkega roka trajanja opcije. Tovrstni avtomobili so bili namreč tik pred znatno podražitvijo, saj je cena poskočila od 9,775 mio na 20 mio din vključno s prometnim davkom, ki je znašal ob nakupu 1,275 mio din. Danes je cena 35 mio din. Ni res, da bi bila odločitev sprejeta samovoljno, saj je bilo predhodno pridobljeno mnenje najodgovornejših nosilcev funkcij v občini, predstojnikov upravnih organov in izvršnega sveta skupščine občine. Lancia thema je avtomobil iz Zastavinega programa vozil in so zanj zagotovljeni rezervni deli in servisiranje, kot za vsa ostala Za-stavina vozila. Izvedba nakupa je potekala po že običajnem postopku staro za novo, pri čemer so bili odgovorni podpisniki pogodb predstojniki posameznih upravnih organov, ki so imeli v upravljanju zamenjana stara vozila Fiat Regata in dve Zastavi 101. Pri tem po ugotovitvah Službe družbenega knjigovodstva in družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki so navedene v nadaljevanju, predstojniki niso prekoračili svojih pooblastil. Ugotovitve organov, ki so obravnavali sporni nakup so naslednje: Zaključek iz zapisnika Službe družbenega knjigovodstva — podružnica Titovo Velenje: »Ob poravnavi tovarniške ce- ne avtomobila Lancia thema za upravni organ Skupščine občine Velenje zaradi kupoprodaje po sistemu »staro za novo« niso bile kršene določbe zakona o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v letu 1987 (Ur. list SFRJ, št. 12/87 in 33/87). Zaradi nezadostne oz. že porabljene amortizacije obračunane v letu 1987 kot edinega možnega finančnega vira nabav novih osnovnih sredstev po določbah interventnega zakona, je temeljni prometni davek začasno plačal uporabnik družbenih sredstev, to je prodajalec, ki se ga po določbah tozadevnega zakona v obravnavanem primeru ne more šteti kot davčnega zavezanca. S tem je ugotovljena kršitev določbe 3. odstavka 13. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 21/87) v zvezi z določbo 3. točke opombe ktar. št. 6 tarife temeljnega prometnega davka (Ur. list SFRJ, št. 7/77,69/86), po kateri je pri prodaji osebnih avtomobilov uporabnikom družbenih sredstev za njihovo rabo davčni zavezanec kupec, ki plača davek po kraju svojega sedeža.« Izvleček iz ugotovitev Družbenega pravobranilca samoupravljanja Velenje—Mozirje: »Iz določb členov 104, 105, 136 in 144 Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS, 24/79), iz členov 131 in 133 Zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem iz- vršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Ur. list SFRJ 23/78) in iz samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti upravnih organov izhaja, da o sredstvih opreme oziroma o njihovi uporabi glede na planirana proračunska sredstva, izdaja ustrezne odredbe funkcionar, ki vodi upravni organ. Le-ta je sicer dolžan pridobiti predhodno mnenje delavcev delovne skupnosti, kar pa v konkretnem primeru ni bilo storjeno. Glede na to, da po istih zakonitih določilih funkcionar ni vezan na mnenje delovne skupnosti, zgolj opustitev funkcionarja glede pridobitve mnenja še ne predstavlja (glede na specifičen in omejen način uresničevanja samoupravnih pravic delavcev v sistemu državne uprave) ravnanja, zaradi katerega bi moral družbeni pravobranilec samoupravljanja ukrepati v skladu z zakonom o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. list SRS 21/75 in 31/84).« Upoštevaje doslej navedena dejstva sem prepričan, da je nakup avtomobila Lancia thema bil smotrn in da se je ob nakupa ravnalo v skladu z normalnimi poslovnimi običaji. Prepričan sem tudi, da bi ob normalni družbeni klimi in iz nje izvirajo-čih dobrih medsebojnih odnosih v občinski hiši, nikoli ne prišlo do obravnavanih neljubih dogajanj zaradi nakupa avtomobila, ki je celo za naše razmere komajda boljše družinsko vozilo. PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje mag. Drago ŠULEK dipl. ing. fiz. Seznam internirancev v taborišču Mauthausen Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance Republiškega odbora ZZB NOV SRS pripravlja zbornik o koncentracijskem taborišču Mauthausen. V ta namen je tudi komisija za bivše politične zapornike in internirance OO ZZB NOV Velenje zbrala in uredila podatke o umrlih in še živečih internirancih Mauthausna z območja občine Velenje. Pri tem se je poslužila obstoječih evideac, ki jih je dopolnila s podatki, zbranimi s strani svojcev in znancev nekdanjih taboriščnikov. Občinska komisija si močno prizadeva, da bi bili v zborniku objavljeni čim popolnejši in natančnejši podatki o internirancih z območja naše občine, zato objavlja pregled le-teh v NAŠEM ČASU s prošnjo, da bi sorodniki in znanci sezname pregledali in jih po potrebi dopolnili s svojimi pripombami in popravki. Pripombe k objavljenim seznamom bo zbiral OO ZZB Velenje do 15. decembra 1987, zato prosimo, da morebitne pripombe pravočasno dostavite na naslov. PREDSEDNIK komisije za bivše politične in zapornike internirance pri OO ZZB NOV Velenje Ivo RAHTEN SEZNAM INTERNIRANCEV Z OB-MOCJA OBČINE VELENJE, KI SO UMRLI V TABORIŠČU MAUTHAUSEN 1. BERLOŽNIK Ignac, rojen 16. 7. 1897, Pesje, umrl 1. 3. 1943. 2. BLATNIK Stanko, rojen 4. 5. 1912, Velenje, umrl 24. 10. 1942. 3. BOLHA Jakob, rojen 25. 7. 1907, Ravne pri Šoštanju, umrl 14. 8. 1942. 4. DOBNIK Franc, rojen 25. 8. 1894, Veliki vrh, umrl 11. 11. 1942. 5. FECE Ludvik, rojen leta 1918, Šoštanj, umrl 1943. leta. 6. FRIŠKOVEC Martin, rojen 7. 11. 1919, Škale, umrl 16. 3. 1943. 7. HLIŠ Franc, rojen 28. 3. 1921, Šoštanj, umrl 5. 2. 1942. 8: KOCEVAR Janez, rojeh 16. 12. 1921, Skorno, umrl 1. 11. 1942. 9. KRALJ Jože, ro- jen I. 2. 1922, Pesje, umrl 3. 2. 1942. 10. KUMER Dominik, rojen 3. 8. 1913, Slatine, umrl 7. II. 1942. 11. LETONJA Jakob, rojen 7. 7. 1908 Skorno, umrl 1942. leta. 12. MERVIC Alojz, rojen leta 1888, Velenje, umrl 3. 2. 1942. 13. PECECNIK Anton, rojen 31. 12. 1899, Plešivec, umrl 5. 10. 1942. 14. POKLEKA Jakob, rojen 24. 7. 1912, Gavce, umrl 15. 12. 1942. 15. POVŠE Jurij, rojen 5. 4. 1900, Gaberke, umrl 12. 1. 1942. 16. POŽ Zvoni-mir, rojen 27. 12. 1891, Gorenje, umrl 20. 10. 1942. 17. PIRMANŠEK Anton, rojen 20. 6. 1907, Bevče, umrl 1944. leta. 18. PRIMOŽIČ Franc, rojen 28. 11. 1899, Paška vas, umrl 3. 12. 1942'. 19. REBERNIK Rudolf, rojen leta 1902, Šmartno ob Paki, umrl 7 .'7. 1942. 20. REDNAK Marija,' rojena 20. 2. 1922, Podkraj pri Velenju, umrla 1942. leta. 21. SKORNŠEK Franc, rojen 29. 3. 1906, Gaberke, umrl 14. II. 1942. 22. STEBLOVN1K Martin, rojen 16. 12. 1887, Rečica ob Paki, umrl 19. 10. 1942. 23. STROPNIK Karel, rojen 4. 11. 1922, Lokovica, umrl 21. II. 1941.24. SVETLlC Jože, rojen 18. 9. 1910, Velenje, umrl jeseni 1941. leta. 25. ŠKRUBA Mihael, rojen 7. 9. 1916, Ravne pri Šoštanju, umrl 4. 11. 1942. 26. ŠKRUBA Vin-cenc, rojen 17. 7. 1913, Ravne pri Šoštanju, umrl 13. I. 1943. 27. ŠTIFTER Franc, rojen 21. 10. 1906, Skorno, umrl 18. 8. 1942. 28. TAJNIK Gregor, rojen 4. 2. 1877, Ravne pri Šoštanju, umrl decembra 1942. leta. 29. UR-BANC Ignac, (rojstnih podatkov ni), Šoštanj, umrl jeseni 1942. leta. 30. VENEK Blaž, rojen 2. 2. 1896, Pesje, umrl septembra 1941. leta. 31. VEN-TUR1NI Herman, rojen 22. 12. 1924, Pesie. umrl 3. 2. 1942. SEZNAM INTERNIRANCEV MAUTHAUSNA Z OBMOČJA OBČINE VELENJE, KI SO UMRLI PO VRNITVI IZ INTERNACIJE I. BRODEJ Ivan, rojen 6. 7. 1920, Škale, umrl 17. 11. 1943. 2. CEPEL-NIK Jakob, rojen 7. 4. 1916, Škale, ustreljen 15. 8. 1942. 3. DOBNIK Anton, rojen 26. 4. 1904, Veliki vrh, ustreljen 21. 10. 1943 . 4. DVORŠAK Ferdo, rojen 27.4. 1904, Šoštanj, umrl februarja 1942. 5. FECE Jože, rojen leta 1921, Šoštanj, umrl 1979. leta. 6. FRANCE Karel, rojen 1918. leta, Škale, umrl 1943. leta. 7. HRIBAR Dominik, rojen 25. 2. 1904, Rečica ob Paki, padel 1. 1943. 8. .HRIBAR ' Franc, 27. 3. |,905„ Rečica ob paki. (Nadaljevanje na 17. strani) 8. stran * ŠPORT, TELESNA KULTURA, titovo velenje * Nazarje— podelili Bloudkove nagrade in priznanja Dobitnika Pavla Trogar in Alojz Jevšenak V petek zvečer je bila v nazarskem delavskem domu slovesnost, na kateri so najzaslužnejšim telesno-kultur-nim delavcem, klubom in vrhunskim športnikom podelili Bloudkova priznanja, ki so najvišja republiška priznanja za dosežke v telesni kulturi. Med nagrajenci z našega področja sta Pavla Trogar iz Mozirja, ki je prejela Bloud-kovo nagrado za uspehe na področju množičnosti in vzgoje ter za strokovno in organizacijsko delo ter Alojz Jevšenak iz Titovega Velenja, ki je prejel Bloudkovo plaketo za vsestransko uspešno delo, zlasti na področju smučarskih skokov in pri dokončnem oblikovanju smučarskega skakalnega središča v Titovem Velenju. Med vrhunskimi športniki sta najvišji priznanji prejela smučarka Mateja Svet in strelec Raj-mond Debevc. Zbrane nagrajence in goste iz vse Slovenije ter številne obiskovalce je najprej pozdravil predsednik skupščine občine Mozirje Anton Borš-nak, ki je vsem predstavil Gornjo Savinjsko dolino ter razvoj in dosežke na področju telesne kulture. Slavnostni govornik je bil predsednik republiške telesnokulturne skupnosti Andrej Brvar, ki je med drugim dejal: »V sedanjem telesno-kulturnem trenutku ni mogoče zaobiti dveh razsežnosti. Po eni strani usodnosti, če ne že kar tra-gičnosti razmer, v katerih se nahaja telesna kultura zavoljo državnih posegov, po drugi pa slovesnega počutja, ki nas preveva, ko najbolj prizadevnim športnim delavcem, strokovnjakom in uspešnim športnikom podeljujemo najvišja telesno-kulturna priznanja.« Po podelitvi so gostitelji pripravili pester kulturni spored, v katerem so nastopili ci-traši in pevci iz Luč, domače pevke, folklorna skupina z Ljubnega ter ritmična skupina nazarske osemletke, predsednik mozirske občinske skupščine pa je zatem vse sprejel na srečanju, ki je minilo v tovariškem in prisrčnem vzdušju. J. P. Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje 0 kriterijih za razvrstitev klubov in društev Danes, v četrtek, se bodo na tretjo sejo sešli delegati skupščine zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje. Sejo bodo začeli ob 17. uri,' vendar ne v prostorih krajevne skupnosti Center levi breg, kot so zapisali na vabilu. Seja bo v skupščinski dvorani. Kriteriji za razvrstitev klubov in društev v tekmovalne razrede so na sejah skupščine že večkrat burili duhove. Gotovo bodo tej točki dnevnega reda tudi tokrat namenili vso pozornost. Poleg tega pa imajo na dnevnem redu še obravnavo predloga pravilnika o pogojih in načinu financiranja programov aktivnosti občinske telesnokulturne skupnosti. (tp) Za množičnost in organizacijsko delo je najvišje priznanje prejela Pavla Trogar iz Mozirja Med vrhunskimi športniki je nagrado prejela Mateja Svet Titovo Velenje Posvet o stanju telesne kulture V prostorih družbeno političnih organizacij v sejni sobi sindikata bo 3. decembra posvet z delovnim naslovom Telesna kultura danes in jutri. Organizator posveta, začeli ga bodo ob 17. uri, občinska konferenca SZDL vabi telesno kulturne delavce, izvajalce in vse, ki jim ni vseeno, kakšen bo nadaljnji razvoj telesne kulture v občini, da se posveta udeležijo v kar največjem številu. V počastitev dneva republike Šahovska sekcija Šoštanj je v počastitev dneva republike organizirala hi-tropotezni turnir posameznikov, ki je bil v soboto. 21. novembra v hotelu Kajuh v Šoštanju. Organizator je priskrbel več praktičnih nagrad in pokal za prvo mesto. Skupno je nastopilo 41) igralcev i/ občine Velenje. Končni' vrstni red je hil naslednji: I. Matko II točk, 2. Kristan II točk. 3. 7rt 9 točk, 4. Goršek Sin 1-2 točk, 5. Raj-kovič K in 1 /2 točk itd. Velenjski šahisti nadaljujejo z dobro igro v drugi slovenski ligi vzhod. Tako so v derbiju kola v Slovenj Gradcu igrali 3:3 in obdržali drugo mesto. Ostali rezultati v ligi: Trbo-vlje.Zagorje 4 in 1/2:1 in 1/2, Breži-ce:Krško 3 in 1/2:2 in 12, Celje:Fu-žinar Ravne na Koroškem 5:1. Vrstni red po petem kolu je naslednji: I. Slovenj Gradec 8 (18 in 1/2), 2. SSD Velenje 8 (17 in 12), 3. Celje 7 (18 in 1/2), 4. 5. Trbovlje 4 (14), 4. 5. Krško 4 (14), 6. Brežice 4 (13), 7. Fužinar Ravne na Koroškem 3(12 in 1/2). 8. Zagorje 2(12). V naslednjem šestem kolu bodo igrali šahisti Velenja pomembno srečanje doma s Celjem. Srečanje bo v soboto, 28. novembra, ob 15. uri v igralnih prostorih društva. S. Cvar Uspel turnir v Šoštanju Šoštanjski šahisti so v soboto pripravili hitropotezni šahovski turnir v počastitev 29. novembra. Pokrovitelj turnirja je bila tamkajšnja krajevna skupnost, pomagali pa so tudi številni drugi dejavniki. Po švicarskem sistemu se je pomerilo 50 šahistov, vrstni red po štirih urah bojev pa je bil naslednji: Matko, Kristan, Zrd, Goršek, Rajkovič itd. Bilo je to zares pravo šahovsko doživetje. V. K. Strelski šport Legner odličen v Beogradu Na odprtem mednarodnem strelskem tekmovanju v Beogradu so nastopili tudi velenjski strelci. Znova seje izkazal mladinec Fortunat Legner z zračno pištolo. Nastreljal je izrednih 570 krogov, osvojil prvo mesto in izboljšal državni in republiški rekord. Pri mladinkah je Denis Bola osvojila drugo mesto, pri članih pa Trstenjak peto. Na vrsti je bilo tudi 4. kolo v republiški strelski ligi. Velenjski teljw Šoštanj:Rudar 29:21 (12:10) Po prvem delu tretji Z zelo dobro igro v zadnjih prvenstvenih kolih so si rokometaši Šoštanju po pršem delu prvenstva v slovenski rokometni ligi zagotovili tretje mesto. V soboto so v zadnjem jesenskem kolu v Rdeči dvorani gostili rokometaše iz Trbovelj in po hitri, še zlasti učinkoviti igri visoko zmagali. Znova je zaigral Ramšak, v ekipi pa ni bilo le poškodovanega Krejana. Največ zadetkov je dosegel Lesjak, kar 8, imel pa je najmanj še enkrat toliko priložnosti. Tako so igralci Šoštanja v enajstih kolih jesenskega dela prvenstva zmagali sedemkrat, 4 srečanja pa so izgubili. Šoštanj: Gradišnik, Blagotinšek, Ramšak 1, Ocvirk 3, Verdnik 4, Plaskan 2, Požun 7, Štrigl I, Lesjak 8, Arlič 1, Vrečar 2, Vajdl. Dviganje uteži Odlični mlajši mladinci Velenjski dvigalci uteži se otepajo v velikimi težavami zaradi prostorske stiske, saj imajo na voljo le del male telovadnice na centru srednjih šol, kjer lahko naenkrat nemoteno trenirajo le trije. Svoje vrste so pomladili, žal pa prenekateri mlad ljubitelj dviganja ob vseh teh težavah odneha. Vse težave jim kljub vsemu nmiso vzele volje in poguma, kar so dokazali mlajši mladinci na nedavnem republiškem prvenstvu v Ljubljani, kjer so z dobrimi nastopi presenetili tekmece. Prvi mesti sta v svojih kategorijah osvojila Tajnšek in Zaluberšek, druga Mlakar, Mrkanjič in Cvetkovič, tretje pa Lah. Seveda je za te uspehe zaslužen tudi trener Peter Senovršnik. Kmalu bodo nastopili na mladinskem turnirju in zatem na pokalnem tekmovanju v Domžalah, pričeli pa se bodo pripravljati tudi za pomladanski del prvenstva v 2. zvezni ligi, v kateri po prvem delu osvojili peto mesto. Namizni tenis Sodelovalo je 20 ekip V soboto je bilo v telovadnici podružnične šole v Pesju občinsko in sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo 20 ekip. Po zanimivih bojih je prvo mesto osvojila ekipa Avtokorozije Šoštanj, ki je v finalnem srečanju premagala ekipo sozda Gorenje s 3:1, na tretje in četrto mesto pa sta se uv rstili ekipi Pesja in Jamske mehanizacije. Invalidski šport Na povabilo društva za šport in rekreacijo invalidov občine Ne-gotin so člani velenjskega društva invalidov gostovali v tem daljnjem kraju na tromeji Jugoslavije, Romunije in Bolgarije. Čeprav je bilo potovanje z vlakom zelo mučno, ker se nekateri invalidi kljub plačanim rezervacijam ostali brez sedežev v vlaku, ki je iz Beograda drvel skozi predele, ki jih nekateri upravičeno imenujejo »timoški texas«, so športniki — invalidi na športnem področju dosegli popoln uspeh. Zmagali so v namiznem tenisu, ter streljanju z zračno puško tn pištolo. Najboljši v namiznem tenisu so bili Tone Tratnik, Edvard Centrih in Milan Burger, s puško Hinko Boja, Dragutin Šafarič in Karel Bre-zovnik, s pištolo pa Dragutin Šafarič in>Hinko Bola. RAZSTAVA SOBNIH PTIC - Prizadevni člani društva za varstvo in vzgojo ptic Šaleška dolina so pripravili razstavo sobnih ptic na osnovni šoli Mihe Pintarja-Toleda. Na razstavi, ki jo vsako leto obišče več ljubiteljev ptic, je bilo 230 pernatih lepotcev, od papig, kanarčkov, eksotov in drugih. Prvi dan so opravili še društveno ocenjevanje ptic. Tokrat jih je bilo occnjenih nekaj manj kot prejšn ja leta, so bile pa zato ocene nekoliko višje. Člani z visoko ocenjenimi pticami se bodo udeležili republiškega in državnega tekmovanja, ki bo letos v Kranju. B. M. i M'Moi i m REDNI KINO Četrtek, 26. 11. ob 10. in 20. uri TRAPASTA DETEKTIVA — ameriški, komedija. Petek, 27. II. ob 18. in 20. uri ter ponedeljek, 30. 11. ob 10., IS. in 20. uri ANGEL ALI PROSTITUTKA — ameriški, triler. Petek, 27. 11. ob 10. uri zaradi šolske predstave redna predstava ODPADE! Sobota in nedelja, 28., 29. 11. ob 16., 18. in 20. uri VOJNA AKADEMIJA - ameriški, komedija. V gl. vi.: Tim Matheson. VSEM KINOOBISKOVAL-CEM ČESTITAMO PRAZNIK REPUBLIKE! Torek, I. 12. ob 18. in 20. uri SKRETNIČAR OZKORITNE ŽELEZNICE — jugoslovanski. V gl. vi.: Bata Živojinovič Sreda, 2. 12. ob 10., 18. in 20. uri PERVERZNA. SLUŽABNICA — italijanski, erotski. OTROKOM IN MLADINI POD 16 LET NF. PRIPOROČAMO OGLEDA FILMA! KINO DOM KULTURE Četrtek, 26. II. ob 20. uri PREDSTAVA ODPADE! Nedelja, 29. 11. ob 10. uri OTROCI! NE POZABITE NA OTROŠKO MATINEJO! TOM IN JERRY - DOBRA SOVRAŽNIKA -- ameriški, risanka. FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Ponedeljek, 30. 11. ob 20. uri SKRETNIČAR OZKOTIRNE ŽELEZNICE — jugoslovanski. V gl. vi.: Bata Živojinovič. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 28. 11. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA TOM IN JERRY - DOBRA SOVRAŽNIKA - ameriški, risanka. Sobota, 28. II. ob 18. uri ANGEL ALI PROSTITUTKA ameriški, triler. Nedelja, 29. II. ob 17.30 uri TAM KJER REKA POTEMNI — ameriški, akcijski. Nedelja, 29. 11. ob 19.30 uri TRAPASTA DETEKTIVA -ameriški, komedija. Ponedeljek, 30. 11. ob 19.30 uri VOJNA AKADEMIJA ameriški, komedija. Sreda. 2. 12. ob 19.30 uri SKRETNIČAR OZKOTIRNE ŽELEZNICE — jugoslovanski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 27. 11. ob 19. uri TAM KJER REKA POTEMNI AMERIŠKI, AKCIJSKI, DRAMA. Nedelja. 29. II. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA TOM IN JERRY - DOBRA SOVRAŽNIKA - ameriški, komedija. Torek. 1. 12. ob 19. uri VOJNA AKADEMIJA - ameriški, komedija. KINO KONOVO Sreda, 2. 12. ob 18. uri VOJNA AKAOEM1JA — ameriški, komedija. KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! REDNI KINO Četrtek, 3. 12. ob 18. in 20. uri PERVERZNA SLUŽABNICA — italijanski, erotski. Petek, 4. 12. ob 18. in 20. uri OGNJEVITI FANTJE - ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Danici Hirch. Sobota in nedelja, 5., 6. in 12. ob 16., 18. in 20. uri BOŽJI OKTET — hongkonški, akcijski. Zelo dinamičen film, ki so ga posneli v glavnem v Jugoslaviji. Režiser in glavni igralec je Jackie Chan. Ponedeljek, 7. 12. ob 10. uri Ponedeljek in torek, 7., 8. 12. ob 18. in 20. uri ZNAMENJE ZA NEVARNOST - ameriški, film katastrofe. Sreda, 9. 12. ob 10., 18. in 20. uri 8 MILIJONOV SMRTI - ameriški, kriminalka. V gl. v.: Jeff Bridges. KINO DOM KULTURE Četrtek, 3. 12. ob 20. uri OGNJEVITI FANTJE - ameriški, akcijski. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 7. 12. ob 20. uri HANNAH IN NJENI SESTRI - ameriški, zabavna drama. Režija: Woody Allen. Igrajo: Mia Farrovv, Michael Caine, Woody Allen. FEST '87 KINO ŠOŠTANJ Sobota. 5. 12. ob 18. uri PERVERZNA SLUŽABNICA - italijanski, erotski. MLADINI IN OTROKOM POD 16 LET NE PRIPOROČAMO OGLEDA FILMA! Nedelja, 6. 12. ob 17.30 in 19.30 uri OGNJEVITI FANTJE — ameriški, avanturistični. Ponedeljek. 7. 12. ob 19.30 uri BOŽJI OKLEP - hongkonški. Sreda. 9. 12. ob 19.30 uri ZNAMENJE ZA NEVARNOST — ameriški, film katastrofe. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 4. 12. ob 19. uri BOŽJI OKLEP — hongkonški. karate. Torek, 8. 12. ob 19. uri OGNJEVITI FANTJE - ameriški, avanturistični. KINO KONOVO Sreda, 2. 12. ob 18. uri ANGEL ALI PROSTITUTKA -ameriški, triler. KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! Topolšica:lzola 3:0 Brez težav Odbojkarji Topolšice so na domačem igrišču brez vsakih težav premagali ekipo Izole, sicer tekmeca za vidnejšo uvrstitev na prvenstveni razpredelnici. V povprečni igri je bil rezultat 3:0 (12, 9, 14), gostje pa so se resneje upirali le v tretjem nizu. V prihodnjem kolu se bodo v savinjsko-šaleškem derbiju v Šempetru pomerili z domačo ekipo, ki je trenutno na predzadnjem mestu. Topolščica-Kajuh:Partizan-Črnuče 2:3 Vodile z 2:0 ... Domače igralke so zanesljivo dobile prva dva niza in povedle z 2:0, nato pa povsem popustile, kar so izkoristile gostje in z zbrano in učinkovito igro zmagale s 3:2 ( — 12, -7, 8, 2, 12). V naslednjem kolu, ki bo na vrsti po praznikih, se bodo odbojkarice Topolšice-Kajuha v Ljubljani srečale z ekipo Partizana —Tabor. Ljubno :Krim 3:1 Igralke Ljubnega so v »svoji« telovadnici v Lučah zanesljivo premagale tretjeuvrščeno ekipo Krima s 3:1 (9, 7, — 11, 10). Gostje so bile boljše le v tretjem nizu, sicer pa so odločile večje izkušnje domače ekipe in točki sta ostali doma. Naslednje nasprotnice Ljubenk bodo igralke Partizana v Črnučah. Muta:Elektra 91:107 S polovično močjo V 6. kolu so košarkarji Elektre v gosteh prepričljivo premagali ekipo Mute. Njihova zmaga ni bila niti za trenutek ogrožena in so s polovično močjo zanesljivo zmagali. Enakovreden je bil le začetek, ko so domačini nekako še vzdrževali tempo, nato pa so gostje s conskim presingom viso- ko povedli in zmagali. Vsi so igrali dobro, izkazala pa sta se Tomic z nekaj lepimi prodori in Mackovšek z odličnimi blokadami v obrambi. Igrali so: Sevšek 4, Mrzel, Le-skovšek 21, Pašič 6, Mackovšek 13, Kugonič 14, Bogataj, S. Breznik 22, Brešar 1 in Tomic 26. Partizan (SG):Rudar 2:2 (1:1) Obakrat izenačili V 3. kolu tekmovanja za pokal NZS so nogometaši Rudarja gostovali v Slovenj gradcu in osvojili točko. Domači so presenetili slovenskega ligaša in dvakrat vodili, zelo oslabljeni Velenjčani pa so z požrtvovalno igro obakrat uspeli izenačiti. Strelca za Rudarja sta bila Kotnik in Buškovič. ERA Šmartno:Elkroj 4:2 (3:1) Nogometaši ERE Šmartnega so nadigrali goste iz Mozirja in v pokalni tekmi zanesljivo zmagali. Strelci za domače so bili Salihovič dvakrat ter Tomažič in Korber. za goste pa Ermenc in J. Knez. Cerkno: ERA Šmartno 23:17 Izenačeno le v prvem delu Rokometašice ERE Šmartnega so gostovale v Cerknem in v derbiju z dna lestvice izgubile z domačo ekipo s 17:23 (9:10). V prvem polčasu je bilo srečanje izenačeno, v drugem pa so domačinke zaigrale veliko bolje in prepričljivo zmagale. Igralke ERE Šmartnega bodo tako s štirimi točkami prezimile na 10. mestu med dvanajstimi ekipami, v prvem pomladanskem kolu pa bodo gostovale pri zadnjeuvršče-nem Alplesu. Elektra:Slovenj Gradec 103:77 Odločilna zmaga Srečanje je bilo za domače zelo pomembno, saj je odločalo o tem, če bo Elektra še lahko igrala naprej in se potegovala za napredovanje v višje tekmovanje. Po dveh bledih igrah so domačini tokrat dokazali, da so zares med boljšimi ekipami v tej skupini. Gostje so bili do tega srečanja na drugem mestu, zato so se jih domačini upravičeno nekoliko bali. To je pokazal začetek srečanja, ko so Slovenjgradčani povedli za 8 točk. Šele zatem so Šo- štanjčani pokazali koliko zares zmorejo. S conskim presingom, z veliko borbenostjo in učinkovitostjo, izkazal se je Leskovšek s štirimi zaporednimi trojkami, so hitro povedli z 20 točkami razlike in prednosti niso izpustili iz rok do konca srečanja. Pohvaliti velja vse igralce, posebej pa veterana Breznika in Mackovška. Zaradi enega nesrečnega poraza doma so igralci Elektre osvojili drugo mesto, v nadaljevanju prvenstva pa se bodo 3. decembra doma pomerili s Preboldom. Košarkarji Elektre (vos) ,10. stran ★ fjaS C35 NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje * 26. novembra 1987 Šoštanjske dileme Kakšen bo jutrišnji dan nekdanjega središča Šaleške doline, to je bilo vprašanje na katerega so želeli odgovor prebivalci te krajevne skupnosti na izrednem zboru krajanov, ki so ga sklicali prejšnji teden v tamkajšnjem domu krajanov. Njihova razmišljanja in stiske so povezane s kopico življenjskih vprašanj, odvisne pa predvsem od potreb in zahtev energetsko lačne Slovenije in ne njihovih lastnih želja. Kaj bo z elektrarnami, bodo zgrajene čistilne naprave, do kod bo segla eksploatacijska meja rudnika, doklej onesnaževanje TUŠ, kaj bo s čistilno napravo ... to je nekaj tistih najtehtnejših, najdolgo-ročnejših dilem, ki odpirajo razmišljanje na jutrišnji dan. Več kot očitno se mi, iz ostalih delov sicer ogrožene Šaleške doline, vse premalo zavedamo s kakšnimi stiskami se otepajo prebivalci na najbolj ekološko onesnaženih območjih. Nas ne obremenjujejo kapljice iz termoelektrarn, saje iz Tovarne usnja, smrdeča Paka, predvsem tisto najbolj boleče rušenje domov. In ker skupaj z velikostjo mesta umirajo njegove funkcije, ker se z odseljevanjem mladih zmanjšuje število tistih, ki sodelujejo vprocesih odločanja, je seveda Šoštanja pogosto odrinjen bolj ob rob dogajanj, kot bi to smeli dopustiti. Ni torej čudno, če domačini marsikdaj jezno in raz-dražljivo pogledujejo v Titovo Velenje, kjer jim poleg drugega recimo krojijo stanovanjsko politiko, kulturne prireditve . . . Na izrednem zboru krajanov pa so bile tokrat to le obrobne teme, saj je domačine najbolj zanimalo kakšna bo nadaljnja usoda tako imenovanega šoštanjskega trikotnika. Predstavniki rudnika, s katerimi zadnje čase dobro sodelujejo, so jim predstavili od-kopne načrte, ki pa bodo dokončno podobo dobili v naslednjem mesecu. Takrat bodo v krajevni skupnosti Šoštanj ponovno sklicali zbor krajanov. Po sedanjih načrtih naj bi najprej začeli z od-kopavanji \ Topolšici in sicer leta 2001 ter od tu počasi napredovali proti Šoštanju. Okoli leta 2020 25 bi ob predvideni ek-sploataciji 4,9 milijonov ton pričeli odkopavati Šoštanjski trikotnik. Na tem spornem področju je približno 20 milijonov ton lignita. ki bi ga izkopali v štirih letih, s tem pa uničili velik del mesta, ki sicer zaradi teh dilem že leta bolj ali manj životari. Bo padla kocka za ali proti, pa je odvisno od marsičesa, verjetno pa bo negotovost za krajane na tem območju povsem razjasnjena šele tistega, ne tako daljnjega, lela 202°- B. Zakošek Po Gornji Savinjski dolini Ljudje so še pripravljeni prispevati Za včeraj, sredo, 25. novembra, je bila sklicana letna volilna in programska seja občinske konference SZDL Mozirje. Na dnevnem redu je bilo najprej seveda poročilo o delu občinske konference in njenih organov \ preteklem štiriletnem obdobju, zatem volitve novega predsedstva občinske konference ter sprejem programskih smernic za naslednje obdobje, pomembna točka pa je bila tudi obravnava problemov, ki so jih posebej poudarili na volilnih in programskih sejah krajevnih konferenc socialistične zveze. Na te seje so se temeljito pripravili in jih tudi uspešno izvedli, s precejšnjimi težavami pa so se srečevali pri kadrovanju za predsednike krajevnih konferenc, saj je vse manj ljudi, ki so pripravljeni sprejeti to odgovorno nalogo, veliko pa je prizadevnih posameznikov, ki so že sedaj preobremenjeni. Vsebina razprav po posameznih krajih je približno enaka, čeprav posebnosti seveda ne manjka. Največ pozornosti so namenili komunalnemu področju, v ospredje povsod stopa ekologija, povsod pa so veliko govorili o uresničevanju referendumskega programa in o pripravah na referendum za 4. samoprispevek. Ljudje so večinoma še naprej pripravljeni združevati sredstva za razvoj, zahtevajo pa, da se razmerje med skupnim programom in programi posameznih krajevnih skupnosti spremeni v korist slednjih. Sindikat o gospodarjenju Prav tako za sredo, 25. novembra, je bila sklicana še seja občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje. Člani so imeli na dnevnem redu uresničevanje resolucije o družbeno-ekonomskem razvoju v letošnjem letu ter oceno rezultatov gospodarjenja v občini Mozirje v devetih mesecih tega leta. Seveda se pri obeh točkah niso mogli izogniti razpravi o najnovejših ukrepih in njihovem vplivu na gospodarjenje v mozirski občini. Obrtniki o dopolnilnem izobraževanju V petek dopoldne so se v Mozirju na seji zbrali člani sekcije lesnih strok pri zvezi obrtnih združenj Slovenije. Največ pozornosti so namenili varstvu pri delu, ki je v lesni stroki še posebej problematično, že uveljavljene oblike usposabljanja pa so namenjene zgolj zadoščanju zakonskih predpisov. Prav zato so izoblikovali lasten program izobraževanja za to področje. Še več časa so posvetili dopolnilnemu izobraževanju za lesne stroke, saj z dosežki usmerjenega izobraževanja za lesno stroko nikakor niso zadovoljni, dopolnilno usposabljanje pa je seveda nujno tudi za vse obrtnike in pri njih zaposlene delavce. Tudi za to področje so sprejeli podroben program, ki ga bodo pričeli uresničevati že v letošnjem decembru. Sprejeli so tudi usmeritve za delo sekcije v prihodnjem letu in podrobno razčlenjen akcijski program. Krajevna skupnost Podkraj-Kavče Dela se vrstijo, uspehi tudi V krajevni skupnosti Podkraj-Kavče imajo največ dela s komunalno ureditvijo, kar je tudi razumljivo ob dejstvu, da število novih hiš hitro narašča in da so zaselki med seboj precej oddaljeni. Prav tako je kraj komunalno sila težko urediti zaradi hribovitega področja, ki zahteva težko, včasih že nemogočo izgradnjo komunalnih objektov. Kljub nekaterim pomembnim pridobitvam zadnjih let je še vedno odprto vprašanje kanalizacije, cest, vodovoda in toplovoda. Krajani se zavedajo, da se lahko iz zaostalosti izkopljejo le sami in so sklenili, da se bodo bolje organizirali in zavihali rokave. Ustanovili so več gradbenih odborov, ki svojo nalogo odlično opravljajo. V zadnjih dveh letih je bil Podkraj eno samo veliko gradbišče, prekopali so ga po dolgem in počez. Z referendumskimi sredstvi in z veliko prostovoljnega dela so zgradili drugo fazo kanalizacije v Podkraju, na katero je priključenih 57 stanovanjskih hiš. Skupaj s čistično napravo bio-disk, ki je prva te vrste na tem območju, jih je kanalizacija veljala 27.468.766 dinarjev. Opravljenih je bilo 9.500 ur prostovoljnega dela in 1.200 traktorskih, krajani pa so prispevali 15 odstotkov celotne naložbe. Obenem s kanalizacijo so stekla tudi pripravljalna dela pri izgradnji sekundarnega omrežja toplovoda za prvi del Podkraja. Z zbiranjem dokumentacije in denarnih prispevkov so pričeli v začetku lanskega leta in nadaljevali skozi vse leto. Ko so imeli potrebni material, so 25. avgusta pričeli z deli in sekundarno omrežje pospešeno končali konec lanskega leta. »Letos pomladi smo z deli nadaljevali na primarnem omrežju vročevoda in na podpostaji. Pri omenjenem delu smo prišli do ideje, da bi lahko v izkopane jarke položili tudi vodnike za kabelsko televizijo. Na zboru krajanov smo se namreč dogovorili, da tudi mi pričnemo z izgradnjo kabelske televizije. Z veliko dobre volje, odrekanja in požrtvovalnosti krajanov gredo dela počasi h kraju. Sami krajani smo v ta namen prispevali okoli 45.352.000 dinarjev in opravili 45.600 ur prostovoljnega dela. Po končani izgradnji kanalizacije Podkraj II so se tudi v tem delu odločili za toplifikacijo. Z vso vnemo in zagnanostjo so se lotili dela, /gradili sekundarno omrežje ter povezavo primarnega voda med dvema podpostajama. Krajani so prispevali 52.899.400 dinarjev in opravili 33.000 prostovoljnih delovnih ur. Pri tem gre posebej pohvaliti starejše krajane, ki so se še posebej izkazali in bili nenehno pripravljeni pomagati pri vseh delih. Bili so vzor mlajšim. Veliko so nam pomagale tudi delovne organizacije Vekos, Vegrad, Rek ter Komunalna skupnost. Vsi si iskreno želimo, da bi za 29. november lahko pričeli s poskusnim ogrevanjem v prvem delu Podkraja. To bi bila najlepša nagrada za vložen trud. Prihodnje leto bomo s toplovodnim omrežjem povezali še drugi del Podkraja in s tem sklenili to zahtevno delo,« nam je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Podkraj-Kavče Drago Ring. Po programu referenduma so v tej krajevni skupnosti pristopili k razširitvi in asfaltiranju cestne povezave med Podkrajem in Kavčami v dolžini 800 metrov. Tudi tu so se krajani spet izkazali in v izredno kratkem času uspešno končali dela. Cestna skupnost je prav tako sanirala del ceste s podpornim zidom v zgornjem delu Kavč. Končujejo tudi zunanjo ureditev doma krajevne skupnosti in vodovodnega omrežja Roperče — Tajna. O načrtih za naprej pa predsednik sveta krajevne skupnosti Drago Ring takole razmišlja: »Opravili smo veliko zastavljenih nalog, tudi zato. ker so pri vseh akcijah plodno in vztrajno sodelovali Drago Ring: »Tudi vnaprej nas čaka veliko dela« krajani in s tem prihranili prene-kateri dinar. Tako bo treba delati tudi v prihodnje in nadaljevati z načrtovanimi deli. Tu je predvsem izgradnja kanalizacije III v Kavčah, cesta proti Jakobu in gradnja kabelske televizije v vsej krajevni skupnosti. Za gradnjo kanalizacije je imenov an gradbeni odbor, ki je že uspel pridobiti projekte zakoličiti traso, zbrati ponudbe in prispevke. Vse je pripravljeno za nakup potrebnega materiala in pričetek gradnje v prihodnjem letu. Naj končam z ugotovitvijo, da smo se krajani na vseh skupnih akcijah zbližali, se bolje spoznali in postali enotnejši. Na to smo zelo ponosni in si želimo, da bi bilo še naprej tako.« B. Mugerie Se nekaj misli o manj razvitih krajevnih skupnostih V Našem času dne 5. novembra 1987 je bil objavljen članek o glavnih nalogah Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice. Iz njega je mogoče razbrati tudi zelo aktualno razmišljanje v zvezi z nadaljnjim razvojem dveh manj razvitih krajevnih skupnosti v občini Mozirje in sicer Luč in Solčave. Bralcu se najprej poraja vprašanje, kako je mogoče, da je eden najlepše urejenih krajev v Sloveniji kot so Luče (o tem pričajo številna priznanja in pohvale) manj razvit? V razmišljanjih zbornice gre verjetno za širše gledanje, stanje in perspektivo tako krajev v dolini kot sta Luče in Solčava pa tudi zaselkov Struge, Konjski vrh. Strmec, Raduha, Krnica, Podvolovljek, Podveza, Robanov kot, Podolševa, Matkov kot. Logarska dolina. V smislu preprečevanja odseljevanja je potrebna bolj učinkovita akcija in ukrepanje, tako gospodarstva, politike in prizadetih. Kot droben primer: Kljub dobri volji, številnim dosedanjim izboljšavam in prizadevanjem ter nad 100-letni turistični tradiciji evropsko znana Logarska dolina zaenkrat ne omogoča stalne zaposlitve niti 10 delavcem letno. Kako pa znajo prodati in vnovči-ti naravo ob naši morski obali, na Gorenjskem, Korošci v Avstriji, Italijani v Dolomitih itd. pa bolj ali manj vsi vemo, ko občasno občutimo na lastni koži (denarnici.) Zakaj se oglašam? Čeprav ne poznam vseh podrobnosti sedanje metodologije ugotavljanja ne oz. manj-razvitosti, niti najnovejših podatkov za občino Mozirje in SR Slovenijo, sem se s to problematiko že malo ukvarjal, tako na občini Velenje, kot v tisku. Svoja zapažanja v zvezi z Luča-mi in okolico sem objavil leta 1977. Naj v kratkem obnovim nekaj misli: ... Prebivalci sredi izrednih naravnih lepot in v bližini državne meje z Avstrijo so-prizadevni in se zavedajo dej- ODMEV! stva, da je boljši jutri tudi v njihovih rokah, pridnosti in iznajdljivosti in ne zgolj v pasivnem čakanju na denar in rešitve drugih forumov. Ker je zaenkrat še vedno premalo delovnih mest izven kmetijstva, turizem pa trenutno omogoča zaslužek le dva do tri mesece letno, je neizogibno, da se precej odraslih prebivalcev teh krajev vsakodnevno vozi na delo kar v treh smereh in sicer: Gornji grad —Kamnik —Ljubljana, Nazarje Mozirje—Celje in v Velenje. Počasi pa se naveličajo z vožnjo izgubljati par ur dnevno in se odselijo. Ker se gornji del doline prazni, je potrebna širša družbena pomoč, saj pol-prazna meja ne koristi niti kmetijstvu, niti turizmu, niti davčni upravi, niti graničarjem . . . Čeprav si ne domišljam, da sem s svojimi razmišljanji karkoli spremenil, menim da je konec leta 1987 vseeno zanimivo primerjati, kaj se je s pomočjo širše družbene akcije in z angažiranjem krajanov obrnilo na bolje. Že precej površen vpogled kaže obiskovalcu omenjenega področja naslednje: Makadamske ceste so predvsem po zaslugi gozdarjev povezale vse hribovsko prebivalstvo z dolino (pred leti zadnje tri kmetije nad Robanovim kotom, letos še Jankar pod Radu-ho), precej občanov in tudi bolj oddaljenih kmetij je dobilo telefonske priključke in s tem dodatno povezavo z bližnjo in daljno okolico. S pomočjo zadruge, podeljenih kreditov in propagande, se je okrepil kmečki turizem. V prenovljeni šoli v Strugah je začel z delom nov Elkrojev obrat. V Lučah so zgradili nov večnamenski objekt, povečan obrat Iskre, dodatni zazidalni okoliš in bencinsko črpalko. Slednja pomeni precejšnjo pridobitev, saj so morali prej, torej tudi v času bencinske krize prebivalci Po-dolševe. Matkovega kota ali celo najvišji slovenski živelj na kmetiji Bukovnik po gorivo bodisi v Ljubno ob Savinji ali v Žerjav v Mežiški dolini. Podjetji Izletnik in Cinkarna sta povečali turistične kapacitete v Logarski dolini. Odprtih in povečanih je bilo tudi nekaj obrtnih delavnic, gostišč, planinskih in lovskih koč. In še kaj. Na osnovi podatkov s katerimi razpolagam pa ugotavljam, da OZD iz občine Velenje doslej niso odpirale novih delovnih mest v občini Mozirje višje od Ljubnega ob Savinji. Gorenje se je angažiralo v Nazarju, Vegrad v Ljubnem ob Savinji, Rdeča dvorana začasno na Golteh. Od vodilnih delavcev so si v gornjem delu doline konkretno prizadevali za spremembe na področju PTT, smučarstva, planinstva, lovstva Janez Krašovec, Jože Melanšek in Tone Pečovnik. Ker še nadalje menim, da občane krajevnih skupnosti Luče in Solčava — še posebno mladino najbolj teži pomanjkanje delovnih mest in da je omenjeno dejstvo eden glavnih razlogov odseljevanja in kronične manj razvi- tosti, predlagam, da potekajo nadaljnje aktivnosti SSGZ Titovo Velenje tudi v tej smeri, da OZD občine Velenje pomagajo odpreti v teh krajih do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja, to je do leta 1995 vsaj nekaj deset novih delovnih mest. Manj na osnovi prisile, bolj na osnovi strpnih in argumentiranih razmišljanj in tudi obojestranskih interesov. SDK Velenje razpolaga s podatki, kakšna ogromna sredstva se vsako leto zbirajo v naših OZD in prenakažejo za razvoj nerazvitih. Za primer: samo DO Eiektrostrojna oprema REK je v devetih mesecih morala odvojiti za te namene 97,5 milijona din. V občini Velenje pa imamo v gospodarstvu nad 20 tisoč delovnih mest. Za del sredstev se žal še vedno ne ve kdo, zakaj in kako jih uporabi. Zakaj ne bi v prihodnje vsaj del teh sredstev uporabljali za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti? Tudi v občini Mozirje. Za izdelavo studii in druge projektne dokumentacije, šolanje kadrov, nakup dela opreme in podobno. Tudi v osnutku republiškega proračuna za leto 1988 so predvidena določena sredstva za hitrejši razvoj manj razvitih območij in sofinanciranje strokovnih podlag za konkretne investicijske odločitve in izdelavo projektne dokumentacije za konkretne objekte in investicije. V upan ju, da se bo v prihodnje tudi na tem področju kaj spremenilo na bolje pričakujem, da se bodo še drugi bralci Našega časa in občani oglasili s svojimi pobudami in pogledi. Miroslav Zolnir Zimska služba Zima je pred vrati, z njo pa nevšečnosti, ko zapade prvi sneg. Vozniki, pa ne samo ti, se navadno hudujejo na zimsko službo, če ta pravočasno ne opravi svojega dela. Prav iz tega razloga smo se pozanimali, kako so se na prihajajočo zimo pripravili pri Cestnem podjetju Celje in Vekosu. Cestno podjetje Celje, sektor za vzdrževanje cest, opravlja in skrbi za ceste treh občin — Žalca. Mozirja in Velenja. Vodja sektorja vzdržavanja cest, Rajko Peciga nam je povedal, da so imeli v Titovem Velenju v začetku novembra sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki inšpekcijskih služb, strokovnih služb, cestne skupnosti in skupščine občine Velenje, Postaje milice in Cestnega podjetja na katerem so obravnavali načrt zimske službe za naše področje. Ceste so razdelili v tri skupine: magistralne ceste in odseke, ki se morajo pluži-ti in vzdrževati tako, da so stalno prevozne; regionalne in pomembnejše lokalne ceste, pri katerih je v času pluženja in posi- Kaj so povedali pri Cestnem podjetju in Vekosu? panja mogoč tudi zastoj; in ostale ceste, ki se plužijo in posipajo samo v dnevnem času. »Na voljo imamo dvanajst vozil. ki so opremljeni z vsemi potrebnimi priključki. Z enim od teh vozil že od 15. novembra vsak dan dežuramo in po potrebi posipamo dele cest, ki so zaradi nizkih temparatur spolzke in nevarne. Od prvih snežnih padavin naprej pa pričnemo s 24 — urnim dežurstvom desetih voznikov in petnajstih drugih delavcev. Od letos naprej, to je novost, bomo magistralne ceste posipali s kalcijevim kloridom, ki deluje do minus 15 stopinj, njegova učinkovitost pa je mnogo daljša. Ob pomanjkanju denarja (tudi zimska služba torej pri tem ni izvzeta), bomo morali nekatera dela poenostaviti. To pomeni, da bomo manj pomembne ceste plužili le do bele deske kot ji rečemo cestarji,« je povedal vodja sektorja za vzdrževanje cest Rajko Peciga. Obiskali pa smo tudi Vekos. njihovo zimsko službo, kjer so nam povedali, da so že od I. novembra v nenehni pripravljenosti. Zato jih tudi prvi sneg ne more presenetiti. Siceer pa se bomo o tem lahko sami prepričali. Ko se pričnejo aktivnosti zim- PSSSI ske službe v polni meri, je za to dejavnost razporejenih 55 delavcev, predvsem so to vozniki posi-palcev in snežnih plugov, skupina delavcev, ki opravlja ročna dela in pet režijcev. Na zalogi imajo 300 ton soli, deponijo peska pa bodo sproti dopolnjevali, kolikor peska bodo pač potrebovali. Nekoliko težje je z vozili, ki so že dotrajana in se nenehno kvarijo. Težave so z. rezervnimi deli, zlasti za unimo-ge jih ni, denarja za nakup novih pa tudi ne, povrhu vsega pa so iz uvoza-. Pred letošnjo zimo so vozila in stroje popravili in usposobili za delo. Na voljo so trije posipalci in deset plugov. Lani so delavci zimske službe poleg cest, za katere je Vekos zadolžen, plužili še precej drugih površin in tako še bolj obremenjevali dotrajana unimoga, ki sta zelo primerna za ozke mestne ulice. Zato so se pri zimski služni odločili, da bodo unimog uporabljali le za pluženje s planom določenih površin. Za potrebe krajevnih skupnosti in delovnih organizacij pa bodo imeli pripravljen en kamion s plugom. Kljub vsemu si pri zimski službi želijo, da bi vozila zdržala in bi bilo čim manj ukvar. Da bi bila slika o pripravljenosti na prihajajočo zimo celovitej- ša, smo se pogovorili tudi s Francem Krepšetom, komandirjem postaje milice. »Tudi delavci Postaje milice se vključujemo v reševanje nastalih težav na cestah in pomagamo vsem udeležencem v prometu. V poledicah bomo sodelovali s Cestnim podjetjem in jih obveščali o stanju. Poostreno bomo nadzorovali tudi vozila, pregledali kako so opremljena in usposobljena za zimske razmere. Ne-opremljena bomo izločali iz prometa. Žato vsem voznikom priporočamo, da bi se teh nevšečnosti izognili, da že sedaj poskrbijo za svoja vozila. Še posebno zato, ker bodo z novim načinom pluženja cest zimske gume ali celo verige nujno potrebne. Voznikom pa priporočamo, da ob sneženju, če le ni nujno potrebno, puste vozila doma. Vsi drugi pa se morajo strogo ravnati po navodilih miličnikov in zimske službe.« B. Mugerle t 26. novembra 1987 ★ titovo velenje NAŠi KRAJI IN LJUDJE it stran 11 Krepimo bratstvo in enotnost 20. Racinovo srečanje v Titovem Velesu Učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča so se letos udeležili 20. Raci-novih srečanj v Titovem Velesu, ki so potekala na temo TITO PIŠE, SVOBODA SE BERE. V velenjski ekipi so sodelovali ROK, IRENA, JANIKA, URŠA, MATJAŽ, in MARKO. Domov so se vrnili polni čudovitih vtisov, ki jih je kar težko preliti na papir. »Ljudje v Makedoniji so preprosti, dobri, gostoljubni in prijazni,« pravi Marko Mandič, »Lepo so nas sprejeli v okrilje svojih stanovanj. Res se v marsičem ne morejo primerjati s Slovenijo, pa je Makedonija vseeno lepa dežela, polna zgodovinskega bogastva in naravnozemljepis-nih lepot « »Sedela sem na stolu in obkrožali so me sami prijatelji,« se spominja Irena Jakopanec. »To-varišica z radia mi je postavila nekaj vprašanj, med drugim tudi zelo zapleteno: Kje ti je bolj všeč, v Titovem Velesu ali v Titovem Velenju? Prebledela sem, stisnila ustnice in premišljevala. »Povsod je lepo, a doma je najlepše,« sem izjavila in vsa v strahu čakala, kaj bo. Vsi so se smejali in moj odgovor je bil dobro ocenjen. Imam pa res srečo.« SREČANJE JE BILO ČUDOVITO Makedonije se Rok Poles spominja takole:"»Počasi smo stopali skozi mesto. Po cesti so poleg avtomobilov peketale konjske vprege, na obeh straneh so se šo- pirile trgovine s kričečimi izložbami. Pot je vodila med golobi na drugi breg Vardarja. Pod zvonikom iz turških časov, čez most, mimo džamije, skozi ozke tlakovane uličice . . . Ordanče mi je predstavil domače. Sprejeli so me s toplimi besedami in sladkim češpljevim kompotom. Sledil je kozarec vode, kot se v Makedoniji spodobi po vsaki jedi. nato pa živahen pogovor.« Na 20. Racinovem srečanju so se zbrali mladi iz vse Jugoslavije, po dva literata, dva likovnika in dva, ki sta sodelovala na tekmovanju v orientaciji. Program je bil pester in zanimiv, domačini so ga tudi kulturno obarvali. Svojim mladim gostom iz vse Jugoslavije pa so razkazali tudi svoj kraj. Med drugim so si ogledali tovarno porcelana, kjer so mladi likovniki lahko poslikali ploščice in krožnike. Literati so med tem pisali na prej omenjeno temo, tretja skupina udeležencev, pa se je pomerila v orientaciji. Naša ekipa se je zares izkazala, saj je osvojila prvo mesto in pokal. Slovo je bilo težko. V nekaj dneh druženja so postali kar ne- Šranganje Mladinci iz zaselka Dobrovelj, ki sodijo v krajevno skupnost Braslovče občine Žalec, so pod hribom Gmajne, pri tamkajšnji lovski koči, nekje na višini 800 metrov, postavili šrango. Temu staremu ljudskemu običaju pa mladinci skorajda ne bi bili kos, če svatje, še posebej pa svatovski godec, ne bi bil tako popustljiv pri zaključnem »glihanju«. Kakorkoli že, za nevesto Martino so dobroveljski fantje dobili kakih 25 starih milijonov. Nevesta Martina Brzovnik iz Dobrovelj je doma na kmetiji, ki meri približno 24 hektarjev, od tega štiri hektarje obdelovalne zemlje, drugo pa so gozdovi. Martina je po poklicu kuharica, zaposlena v Savinjskem magazi-nu v Polzeli. Ženin, s katerim sta se spoznala pred leti na avtobusni postaji v Žalcu, je Igor Zbi-čajnik iz Titovega Velenja, plovni tehnik pri piranski Splošni plovbi. Plul je na ladji »Velenje«, sedaj je na ladji »Ljutomer«, na poroko pa je prišel iz Bombaja. L. O. Mladinci so za nevesto iztržili manj kot je bil pripravljen plačati ženin. tŠMf f i j f?" * ^MBBBHMifr jP "m L ki razdružljivi prijatelji, zato so bile oči, ob stisku roke, solzne. Obljubili pa so si: »Kmalu se spet vidimo«. Verjetno poštarji sedaj pogosto prinašajo njihova pisma v vse kraje Jugoslavije. j Bilo je torej lepo, vrnitev pa je vedno tudi lepa in Urša Stropnik pravi: »Ko smo prišli v Slovenijo, sem bila srečna. Znova sem spoznala, kako blizu mi je ta košček domovine. Lepo je bilo v Makedoniji, še dolgo bodo v nas ostali lepi spomini, a vseeno doma je še lepše.« (mz) Topolšica 8. in9. decembra Izobraževanje odraslih za ekološko osveščanje Velenjska podružnica andru-goškega društva Slovenije pripravlja v Topolšici 8. in 9. decembra zanimivo izobraževalno srečanje, ki nosi naslov IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ZA EKOLOŠKO OSVEŠČANJE. Na srečanju bodo skušali razgrniti problem ekološkega osveš-čanja odraslih. Predstavili bodo nekatere poglede, koncepte in dosedanja prizadevanja za načrtno ekološko izobraževanje. Foto klub ZRNO bo ob tej priložnosti pripravil posebno razstavo fotografij ogroženega okolja, organizatorji pa so k sodelovanju povabili tudi založnike, da predstavijo poljudnoznanstveno in strokovno literaturo z ekološkega in andragoškega področja, (mkp) Tito se piše, svoboda se bere kotiček Naj tokrat začnemo naše pisanje v knjižnem kotičku s knjižnimi novostmi pionirske knjižnice. Po sušnem obdobju je teh, vsaj tako pravijo knjižničarke tega oddelka, za vse mesece nazaj. Da so si jih mladi bralci resnično želeli, kaže med drugim tudi to, da hranijo na knjižnih policah le malokatero novo delo. Novosti za najmlajše bralce so: izpod peresa Miroslava Slana-Mirosa je izšlo delo Igrajmo se gledališče, Doktor Jojboli je napisal Kornej Čenkovski, Mate Dolenc Veliko ptičjo zadevo, Zidamo dan je delo Miroslava Košuta, knjigo z naslovom Tik-Tak pa je napisala. Bil je tih pomladni dan, peti maj 1980. Ob 15.05 seje med deževne kaplje ostro zarezal zvok siren. Življenje je za nekaj trenutkov otrpnilo v nemi bolečini. Umrl je tovariš Tito. Jugoslavija se je s solzami in ponosom poslavljala od svojega največjega sina. Tiha kolona od Ljubljane do Beograda, žalost v srcih od Maribora do Gevgelije in sirom po svetu. Sedem let mi je bilo in nisem razumel, čemu toliko solz in žalosti, Danes vem . . . Umrl je velikan 20. stoletja. Človek, ki je uresničil željo zatiranih sužnjev, bičanih tlačanov in izkoriščanih delavcev — željo po svobodi, enakosti in pravici, željo po lepšem in boljšem življenju! V silen plamen je raznetil baklo upora in povedel ljudstvo v revolucijo proti nacizmu, v boj, poln lakote, mraza in trpljenja. Tujega nočemo, svojega ne damo! Vodil jih je skozi štiri leta neviht, obsijanih z bliski eksplozij in treska-njem granat, ko so svinčenke sejale smrt; skozi Kozaro, Neretvo in Sutjesko, iz teme zatiranih in zapostavljenih v sonce svobode in pravičnejše življenje. Izpolnili so se skepi 2. zasedanja AVNOJ-a. Iz s krvjo namoče- ne zemlje je vzklilo seme nove dežele — Socialistične federativne republike Jugoslavije. Rasla je iz žuljev in potu, previharila je neštete viharje in zrasla v mogočno in košato drevo. Drevo s šestimi vejami in dvema vejicama, s šestimi listi in neštetimi cvetnimi popki. Za včeraj, za danes in za jutri. Tito je bil njeno srce. Venomer je kaj dodajal, gradil na novo, plemenitil, živel je z ljudmi, poznal je njihove težave in želje, skušal je prenoviti, kar je bilo zastarelo in popraviti, kjer se je kaj zataknilo. Rad je imel mlade in mladi so ga imeli radi. Na vse strani, k vsem deželam se bočijo mostovi prijateljstva, rastoči na Titovih temeljih. Vseeno mu je bilo, kakšno bar\o kože imaš, kako si oblečen ali če si bogat. Cenil je ljudi, ki so bili dobri ljudje: pravični, pošteni, odkriti, delovni, ustvarjalni, požrtvovalni . . . Takšen je bil tudi sam. Vseh sedem desetletij kot ; komunist, štiri desetletja kot vo- iditelj KPJ in tri in pol desetletja kot voditelj svobodne in neuvrš-( čene Jugoslavije. V mednarodno zgodovino je z velikimi črkami zapisan kot neumoren borec za mir, pravičnost in enakopravnost vseh narodov. sveta, kot tvorec gibanja neuvrščenih in Združenih narodov, kot človek, humanist, ki je v svet ponesel ime Jugoslavije. Vse njegovo življenje je bilo en sam boj — boj za svobodo, demokracijo in prijateljstvo med narodi. Njegovo drevo je obrodilo bogate sadove. Njegove misli, ideje in dejanja so osnova za krepitev bratstva in enotnosti, ljubezni med narodi in narodnostmi Jugoslavije in njen neprestani razvoj. Je in ostaja naš učitelj. Tudi danes, ko mladi poznamo vojno le iz knjig in spremljamo na televiziji njene grozote kot oddaljen sen. Ne znam si predstavljati, da hi bilo kako drugače, kot je zdaj, ko živimo v svobodi, da ne bi smeli, kamor bi hoteli, da bi nas pretepali za vsako izgovorjeno slovensko besedo, za vsako napredno misel, da bi se potikali po ulicah med trupli, glodali ' skorjo kruha in se tepli za poži-; rek kalne vode . . . Živimo v svobodi. Moramo jo varovati, negovati in se v njej razvijati. Tito se je vse življenje boril za lepši jutri celega sveta, ] na njegovo mesto zdaj stopamo mladi Jugoslavije. Rok POLES Zmaga Glogovac. Ferdo Godina, Leopold Suhodolčan ter Mira Mihelič so že od nekdaj priljubljeni mladinski pisatelji. Zato so njihova dela Siničke v škornju, O dedku medvedku ter Štirje letni časi, najmlajši bralci »razgrabili«. Nekoliko večji mlajši bralci pa bodo tokrat lahko izbirali med naslednjimi novostmi: delom Bogomila Riha Divji Konjiček Rin, Dober dan, Amerika je napisala Kaija Pakkanen Tone Seli-škar Mule in liščki. Če pa so vse to že prebrali, bodo morda pritegnile njihovo pozornost knjigi Peter Pan Jamesa M. Barriea in četrta knjiga Mikija Mustra Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja. Novih knjig pionirske knjižnice bodo gotovo nadvse veseli tudi bralci M skupine: Olimpijsko sonce je napisal Jaen Severin, Helena Šmahelova Veliki križ, Ivan Sivec je dal svojemu delu naslov Pozabljeni zaklad. Za tiste, ki radi prebirajo dela Zane Greya, naj omenimo delo Divji plamen. Kot nalašč za bralce M skupine je tudi delo Sue Tovvr-send Skriti dnevnik Jadrana Kita, starega 13 3/4. Za ljubitelje pravljic pa naslednja vest. Na oddelku pionirske knjižnice si lahko sposodite 366 ... in več pravljic, za vsak dan eno in še pravljico meseca povrhu. Poleg literarnih del, imajo mladi bralci tokrat na voljo tudi nekaj strokovnih novitet. Omenimo naj le nekatere: Saša Rudolg Mundial, Kristina Brenkova Srečanje z umetniki, v zbirki Utrip je izšlo delo z naslovom Vesolje, Laserji in Roboti. Seznam pa naj dopolnimo še s knjigama Marjana Prpsena Opazujem sonce in luno ter Logo in računalnik Sama Kuščarja. Oddelek za odrasle: zajeten kup novosti, med katerimi so tako romani kot znanstveno fantastična dela in strokovna literatura, bo gotovo razveselil zveste obiskovalce tega odelka. Med novimi deli tujih avtorjev naj omenimo tokrat Platoon—Vod smrti Dal A. Daya, znanstveno fantastični roman Jana Potocke-ga Rokopisi iz Zaragoze, Knjigo lobanj Roberta Siverberga, v zbirki Nobelovcev je izšlo delo Claude Simon Georgika, izpod peresa Alice Walker Nekaj vijoličastega. Čarodej iz Lublina Isa-aca Bushevisa Singerja, Zid smrti Živojina Pavloviča, Konsaliko-ve Čudežne roke ter Rajski otok Victorie Holt pa dopolnjujejo seznam novih del tujih avtorjev. Tisti, ki raje prebirajo dela domačih pisateljev, bodo lahko izbirali med: Ljubezen v F molu, Elze Budau, delo Frančeka Rudolfa Nagradno življenje, Drugo življenje je za odrasle bralce napisal Bogdan Novak, Drevo Spoznanja pa Neža Maurer. Tomaž Šalamun je dal svoji knjigi naslov Mera časa, Alojz Zidar pa Doživetja Tigrivca partizana. Kitov Kralj je zgodovinski roman Saše Vuga. Omenimo pa naj še delo Janeza Švajncerja. Past za podgane, Mavrica in kukavičja pesem Borisa Jukiča. Med strokovnimi bodo gotovo posebno pozornost ljubiteljev tega branje vzbudile Pravica do smrti Jamsa Rachela, ali morda Vzhodnoevropskemu marksizmu nasproti Marca Rakovvskega ali delo Kako celovito obvladati kakovost. Ob koncu našega obiska v knjižnici kulturnega centra Ivana Napotnika naj zapišemo še nekaj številk: pionirsko knjižnico je prejšnji mesec obiskalo 2703 mladi bralci, 73 se jih je vpisalo na novo, izposodili pa so si 5087 knjig. 1881 odraslih bralcev, od tega nekaj več kot 100 mladih, 57 novih ter 4312 izposojenih knjižnih del pa so statični podatki za mesec oktober za oddelek za odrasle. MLADINSKA KNJIGA V Mladinski knjigi v Titovem Velenju vsem, ki redno zahajate vanjo, za mesec november ponujajo v presojo priročnik Za vsakega nekaj o vinu (9600 din), ter tri romane, in sicer Lezi med leve, kupite jo lahko za 12.800 dinarjev, Platoon vod smrti vas bo stal 13 tisočakov, tri knjige z naslovom Ljubezen in vojna, to je nekakšno nadaljevanje filmske uspešnice Sever, Jug, pa stanejo 32.780 dinarjev. Sicer pa so prejšnji mesec šla dobro v prodajo šahovska literatura, pa knjige o borilnih športih, Lovske puške nekoč in danes, monografija Triglav ter roman Victorie Holt Rajski otok. -tp- REDKA TROFEJA — Gotovo se Polde Travner, nekdanji član lovske družine Škale, na lovski turneji po Bosni in Hercegovini ni nadejal tolikšnega uspeha. Natančnemu strelu rjavi kosmatinec nt mogel ubežati. Vsekakor redka trofeja. Pripadniki TO, ki niso le to »Le usposobljeni smo močni« Verjetno se še spomnite, da smo lani septembra v našem časniku predstavili nekaj občanov, ki svoje bogate poklicne, strokovne ali ljubiteljske izkušnje prenašajo v vrste teritorialnih enot, katerih pripadniki so. Tokrat s takšnim predstavljanjem nadaljujemo, kot prvega pa smo k razgovoru povabili IVA AVBERŠKA iz Titovega Velenja. Zaposlen je v tajništvu samoupravnih organov Rudnika lignita Velenje. Znan je tudi po tem, da je že dobrih 14 let navdušen in vztrajen alpinist. Ves svoj prosti čas namenja temu zahtevnemu in nevarnemu športu, ki je lep in na trenutke tudi krut. Ivo Avberšek je v vseh teh letih prepotoval dobršen del sveta in se na raznih krajih povzpel na zavidljive višine zahtevnih gora. Kar težko bi vse našteli, saj jih je veliko, da o domačih stenah, ki jih je Ivo preplezal, posebej ne govorimo. Seveda je za ta šport nujno potrebna kondicija in dobra telesna pripravljenost, ki si jo pridobiva s tekom in hojo v naravi. »Že od majhnega sem rad hodil v planine, najprej na kratke in manj zahtevne ture, nadaljeval pa sem z daljšimi in bolj zahtevnimi. Težko je opisati vse tisto, kar doživiš v steni, veliko je lepega, pa tudi hudega. Med alpinisti vlada veliko prijateljstvo in medsebojna Ivo Avberšek: »Alpinisti tudi sicer dobro sodelujemo z občinskim štabom TO« pomoč, ki je skoraj ni mogoče primerjati z drugimi. Zato smo toliko bolj prizadeti, ko gore zahtevajo vse več žrtev. Tudi sam sem pred devetimi leti v zelo kratkem času dveh mesecev izgubil štiri mlade prijatelje alpiniste. Zame je bil to tolikšen stres, da sem že razmišljal, ali naj nadaljujem s plezanjem ali naj preneham, vendar so me stene znova premamile,« pravi Ivo Avberšek o svojem alpinističnem udejstvovanju. Dodajmo k temu, da je od leta 1979 tudi član gorske reševalne službe pri planinski zvezi Slovenije. To od alpinista zahteva še dodatno usposobljenost in vrhunsko izurjenost. »Čeprav je za vsakega, ki postane gorski reševalec, to posebno zadovoljstvo, pa te mnogokrat, ko nekoga rešuješ in je njegovo življenje odvisno od tebe, pošteno stisne pri srcu. zlasti še, ko rešuješ svoje prijatelje,« razmišlja Ivo in dodaja: »Vse naše znanje s pridom prenašamo na mlajše kolege v šaleškem alpinističnem odseku. Prav tako sodelujem pri planinski šoli, ki jo vsako leto organizira velenjsko planinsko društvo.« Te bogate izkušnje in znanje, ki si ga je Ivo Avberšek pridobil v teh letih v stenah, ga je pripeljalo v posebno enoto teritorialne obrambe. Odveč je na dolgo opisovati, kako uspešno je lahko delo neke enote, če ima v svojih vrstah usposobljene pripadnike s kateregakoli področja. Tudi v enoti velja pravilo kot v navezi, da je uspeh odvisen od prvega do zadnjega moža. »Prepričan sem, da alpinisti, ki smo v enoti TO, z našim delom in kondi-cijo bogatimo vojno pripravljenost, mladim pa dajemo zgled dobrega pripadnika, ne le z besedami, temveč z dejanji,« je poudaril Ivo Avberšek. Ob koncu dodajmo še to, da se pripadniki enote, v katero so vključeni planinci, vsako leto udeležijo patruljnega teka v Dražgošah in teka ob žici okupirane Ljubljane. B. Mugerle 12. stran ★ ngg C3S PRAZNIČNE ČESTITKE titovo velenje * 26. november 1987 Delavci industrijskega podjetja Vegrad Titovo Velenje na gradbiščih širom po Jugoslaviji, Zvezni republiki Nemčiji, Demokratični republiki Nemčiji in Iraku čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom za rojstni dan nove socialistične Jugoslavije — 29. november! IVO KOMPAN Stantetova 18 Titovo Velenje Telefon: 856—980 ELEKTRONIKA - FINOMEHANIKA - FOTOKOPIRANJE (Tel.: 882-110) RAZREZ IN PRODAJA PAPIRJA Vsem delovnim ljudem In občanom iskreno čestitamo za 29. november dan republike! P JBBi ■Bil^^^BKKmm^^ PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE MOZIRJE Za 29. november — dan republike iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Mozirja in Titovega Velenja! GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE CMOiS LJUBLJANA TOZD GRADBENA ENOTA CELJE n. sol. o. £> v - > • i w& IsMftHl J UHi Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 29. novembru — dnevu republike. 26. novembra 1987 ★ titovo velenje KRIŽANKA ■k stran 13 Nagradna križanka 29. november Rešitve pošljite do petka, 11. decembra 1987, na Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Titovo Velenje z oznako »29. november«. Izžrebali bomo pet pravilno rešenih kri- žank. 1. nagrada — 5.000 dinarjev, 2. nagrada — 4.000 dinarjev, 3. nagrada 3.000 dinarjev, 4. in 5. nagrada — 2.000 dinarjev. # MALI . MEbVEb VELIKA ratočA VODA. koralni OTOK, AVSTRAL-PAPI&A SČOPKO RA6A pefdt PRI REPI TIELKOLE- SASSKE DIRKE PETELIN NOGOMETAŠ OSIJEUA fGORANl) filmska BRALKA MORENO ITAUJ. NAFTNI K0NCEM4 REKAVSlA- V0NIJ1 LU Mili-MURI3I, TALI£N ebekl 06 v odlo FRAMC.ftE.VOWa It ki£a1e umorila chariotte corday 1UR&CB/ SPAK. SREDOZaJl. OKRASNA KASTUNft VICNICA artgl. svetlo pivo KITA3. UTEŽNA MERA &IUSEPPE IGRALEC «WEN MESTO \J INDIJI zveznA DRŽAVA V ZDA KEKA V .3U1NI ŠPANIJI pivski VZKLIK, ,NA bWSEVc' meo&-2irn0st MESTO \l IMblOl, o?,i o (kratica) GLO&OKA NEZAVEST PRITOI/ DoMAVE NA JA- VA«SKEM Wo PESTt4ER siroma W,PRO S^ARI PR1T0 K SAVE V KRANJU državna &la&a3nf KRA^PRI MARIBORU Neliic SoRSKI vrh sestavina zem. plima italj7- SMUcARkA :danieliax PREBIVALCI E>ArL' KANSKE DRŽAVE JAP.VELt-MESTO btBELA PALICA Švedski TENISAČ dramatik SP03IMA v sečll IZRAELSKI PESNIK OSNOVNA MERA SOTDDEIHI HRVAŠKI POfoLl- osr C IVAM) ČRNA 2(VAL KAREL LESROvtC RAD: O NA3VECJA RIBA D0&R1CA 60SIC STAHE sevrn LENA I) RASO AŽMAN TANTAL KRAJEV. SKUPNOST mšt NASTAVA ISARAIEVO REKA V V AZOVSK-morje hmil smAseič MEvJloN VIKTOR AVBEL3 KRALJ DRAŽO TVoRbA VCE-6EUEM PANJU TOVARJM avtomo- fclLcV v SARAJEVA 14. stran * nSS C3S PRAZNIČNE ČESTITKE titovo velenje -k 26. november 1987 DO Gostinstvo Paka Titovo Velenje Iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob 29. novembru — prazniku rojstva nove Jugoslavije. In vas vabi da preživite najdaljšo noč v letu v hotelu Paka, kjer bo za zabavo in prijetno razpoloženje skrbel ansambel MARELA. Informacije 853-351 Vljudno vabljeni! U mkčL DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b Delovna organizacija za komunalno in stanovanjsko oskrbo Titovo Velenje Vsem delovnim ljudem in občanom, posebej pa še našim uporabnikom čestitamo za rojstni dan nove Jugoslavije — 29. november! PETROL Petrol Ljubljana DO Trgovina TOZD Trgovina na drobno Mariborska ** t ffl delovni* % , „ se čestitk"m t* b,ike< Pridružuj ^ novenlber ^ dsn rep in občan** » zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. — 63001 Celje Priporočamo se za sklepanje različnih oblik zavarovanja, ki nudijo skleniteljem popolno gospodarsko varnost! Svoje usluge nudi zavarovalna skupnost TRIGLAV — Območna skupnost Celje na sedežu Delovne skup nosti v Celju ter krajevnih predstavništev: - TITOVO VELENJE, ŽALEC, MOZIRJE, ŠMARJE PRI JELŠAH, LAŠKO, ŠENTJUR PRI CEUU, SLOVENSKE KONJICE Zavarovalna skupnost TRIGLAV — Območna skupnost Celje iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom za 29. november — dan republike! mladinska knjiga tozd knjigarne in papirnice ljubljana KNJIGARNA, PAPIRNICA IN GALERIJA Titovo Velenje Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom za 29. november — dan republike! K Savinjsko - šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje Vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje iskreno čestitamo za dan republike — 29. november in jim tudi v prihodnje želimo novih delovnih zmag in pridobitev! INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA SOST AN J USTANOVLJENA LETA 1788 e v Iju de*1 in ob' V ob*,ne Aan reP ** r» ČeSTno^ber' kc ^ iskr«' abli- 26. november 1987 * titovo velenje PRAZNIČNE ČESTITKE nas cas * ^15 KOM PAS JUGOSLAVIJA Herbz Poslovna enota »RENT-A-CAR« Stari trg 36 a Titovo Velenje, Telefon: 855-552 Poslovna enota »TURIZEM« Šaleška ulica 2 Titovo Velenje, Telefon: 854-593 — Rent-a-car — letalske vozovnice — obiski strokovnih sejmov — organizacija izletov za zaključene skupine — OO sindikata in maturante Kompasova zima 87/88 jesen — zima — pomlad 87/88 Oba programa že v prodaji KOMPAS JUGOSLAVIJA - POSLOVNI ENOTI »RENT-A-CAR« IN »TURIZEM« TITOVO VELENJE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA 29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE! /O ljubljanska banka Temeljna banka Velenje ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OB DNEVU REPUBLIKE kovinotehna kovinotehna kovinotehna kovinotehna Vaš poslovni partner doma in v tujini Vsem delovnim ljudem in občanom posebej pa še poslovnim partnerjem sirom po Jugoslaviji iskreno čestitamo ob 29. novembru — dnevu republike! terme topolšica vas vabijo v nedeljo, 29. novembra, za DAN REPUBLIKE, ob 20. uri na VEČER Z MITOM TREFALTOM in njegovo KOŠNIKOVO GOSTILNO ter 28., 29. in 30. novembra na ples z ansamblom VITAMIN Ob prazniku republike — 29. novembru se pridružujemo čestitkam vsem delovnim ljudem in občanom. Plesni koncert s Plavo travo zaborava y soboto 5 decembra Vabljeni! velenjska kooperacija gradbeno obrtna zadruga p. o. titovo velenje, tel. 063/856-417, 856-672 telex 33847 YU VEKO žiro račun 52800-601-22160 Vsem delovnim ljudem občine Velenje, kooperantom, ki z nami sodelujejo iskreno čestitamo ob 29. novembru — prazniku republike. —.—i——t—■—s—r- T---3-—"—<---5-1-~ ——«—;— 1 6. stran ★ H8S C3S PRAZNIČNA ČESTITKA titovo velenje * 26. novembra 1987 )ocxxx>oocooooaoooaoooooooooooocooooooooooc L Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka r.o. Titovo Velenje DO RUDNIK LIGNITA VELENJE tozd Jama Preloge tozd Jama Pesje tozd Jama Škale tozd Jamska mehanizacija tozd Jamski transport tozd Jamske gradnje tozd Priprave tozd Klasirnica tozd Zunanja dejavnost tozd Gradbena dejavnost tozd Mizarska dejavnost tozd Izobraževanje delovna skupnost Zračenje delovna skupnost Kopalnica delovna skupnost skupnih služb DO ELEKTROSTROJNA OPREMA tozd Strojni obrati tozd Elektro obrati tozd Vodovodno-toplovodni obrati tozd Kro vs ko-ključa vničarski obrati delovna skupnost skupnih služb DO SIPAK DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI DO TISKARNA DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ tozd TEŠ / tozd TEŠ II tozd Vzdrževanje tozd Inženiring delovna skupnost Družbena prehrana delovna skupnost Skupnih služb delovna skupnost DRUŽBENI STANDARD delovna skupnost ZAVAROVANJE delovna skupnost SKUPNIH SLUŽB Ob 'M novembru ■ dnevu republike čeeiibmio veem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, -t Družbeno politične mmiMm % mmoupmvm orgmr ■ - Sw liiovo Velenje. ■ HBM I i ■ ■HM lili Požarni varnosti višjo strokovnost Ko teče beseda o požarni varnosti, imamo največkrat v mislih požarno NEVARNOST. Posledice takšnega stanja so vse prepogosto požari, eksplozije in poškodbe v zvezi s tem z veliko materialno škodo. Skrbi za večanje požarne preventive se zaenkrat posveča še premalo pozornosti. Če izvzamemo gasilske organizacije, SIS za varstvo pred požari, poklicne gasilske enote — skrajšano GASILSTVO — moramo vedeti, da so na visoki tehnološki in organizacijski ravni, vendar so aktivirani šele potem, ko je na nek način že prepozno. Minuli mesec, mesec VARSTVA PRED POŽARI, kateremu so vse gasilske organizacije posvetile veliko pozornost, je tudi v naši občini minil predvsem v akciji večanja splošne protipožarne preventive in gasilske tehnične usposobljenosti. Pravkar so bile zaključene ocenjevalne akcije vseh gasilskih društev, kar je vsakoletna skrb Gasilske zveze Velenje. In ocena? Prav dobro, bi lahko rekli, tudi odlično. Vse s prostovoljnim delom, z odrekanjem prostega časa občanov, članov gasilskih društev in vodstva. Ugotovljene pomanjkljivosti so vedno predmet takojšne sanacije ali investicijskega načrtovanja za naslednje obdobje. V občini Velenje bi lahko govorili skoraj o »letu požarne varnosti«, saj so dogodki v gasilskih organizacijah, programi dela in druga družbena dejavnost, razporejeni skozi vse leto. Zimsko obdobje je namenjeno izobraževanju, vzdrževanju in pregledom opravljenega ter načrtovanju. Kljub tako vzpodbudnemu stanju pa ocenjujemo, da je strokovna usposobljenost in ozaveščenost delavcev ter občanov v smislu požarne varnosti še na nizki ravni. Bivanje v visokih stolpnicah, zahtevni in nevarni tehnološki procesi v tovarnah, gospodarska poslopja na kmetijah, z veliko mehanizacije številne obrtne delavnice z elementi požarno nevarnih virov, skladiščenje nevarnih snovi, odlaganje odpadkov v naseljenih soseskah, vse to predstavlja visoke protipožarne zahteve, potrebno znanje ter preventivo. Korak k temu cilju je gotovo tudi izobraževanje za varstvo pri delu ter varstvo pred požari pri Delavski univerzi v Velenju. Potem, ko so v spomladanskem delu organizirali dva 65 urna seminarja za odgovorne delavce za varstvo pred požari v OZD, pravkar pripravljajo nov takšen tečaj, ki bo stekel v začetku decembra. Zakon o varstvu pred požarom in ustrezen pravilnik določata, da mora vsaka TOZD, DSSS ali OZD določiti ODGOVORNO OSEBO ZA VARSTVO PRED POŽARI. Določiti pa pomeni tudi usposobiti! Jože Miklavc Obnova mostu na Kidričevi cesti O potrebnosti adaptacije Kidričeve ceste najbrž ni treba več izgubl jati besed, saj je bila ta že večkrat zahtevana tudi na skupščinskih klopeh, na to pa nas opozarjajo tudi številne prometne nesreče, tudi z najbolj tragičnim izzidom. Pred dnevi so delavci Gradisa pričeli obnavljati oziroma razširjati most čez Pako na omenjeni cesti. To pomeni tudi začetek celotnega posega — celotne adaptacije Kidričeve ceste, do Name. Investitor del je Samoupravna interesna komunalna skupnost, most pa naj bi, seveda če bodo to dopuščali vremenski pogoji, zgradili še letos. Pri gradnji imajo nekaj težav, ker te ceste za promet ne morejo v celoti zapreti. Prvotno je načrtovala komunalna skupnost v letošnjem letu adaptacijo te ceste do križišča s Tomšičevo cesto (do tistega ovinka, ki je bil vzrok že marsikatere prometne nesreče), vendar pa se je zataknilo pri potrjevanju lokacijskega načrta. (mz) naS CaS * stran 1 7 . ... ....... .. __ _______i————««——■■■■■•■■MMM : .......I.............M....................................... "■»—————■» gorenje Letošnje leto poteka v Gorenju v znamenju novih proizvodnih in izvoznih dosežkov ter številnih novih pridobitev. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za rojstni dan nove socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. delavci Gorenja . v " 1 - -. ; ...........i-it. čESTimmo 20 ....................-.......- , era a titovo velenje V POČASTITEV PRAZNIKA BOMO OBOGATILI NAŠO PONUDBO V TITOVEM VELENJU NA ŠALEŠKI 18 IN V BUKOVZLAKU V CELJU (Nadaljevanje s 7. strani) umrl 10. 6. 1957. 9. KALIGARO Rudi, rojen 18. 4. 1920, Pesje, ustreljen 23. 6. 1942. 10. K.OPUŠAR Miloš, rojen 7. 8. 1901, Šoštanj, umrl 13. 12. 1980. II. MELANŠEK Leon, rojen 22. 6. 1922, Podkraj, padel v NOV jan. 1945. 12. MRAVUAK Anton, rojen 15. 1. 1909, Velenje, umrl 18. 9. 1976. 13. PAJER Franc, rojen 20. 7. 1902, Podkraj, umrl 18. 5. 1942. 14. PEROVEC Anton, rojen 11.12. 1914, Družmirje, umrl 22. 9.1982. 15. PLAMBERGER Alojz, rojen 7. 5. 1899, Šoštanj, umrl 28. 2. 1983. 16. PODPECAN Maks, rojen 9. 10. 1918. Škale, umrl po vojni. 17, R^DNAK Emil. roien 15. 10 1923, Pesje. umrl 19. 1. 1944. 18. SKORNŠEK Franc, rojen 3. 9. 1916, Gaberke, umrl 12. II. 1942. 19. ŠPEH Franc, rojen 6. 4. 1911, Gorenje, umrl 19. 10. 1969. 20. TAJNIK Martin, rojen 14. 11. 1913, Ravne, umrl 11. 9. 1951. 21. TERAN Leopold, rojen 22. 12. 1903, Šoštanj, ,umrl 2. 4. 1977. 22. TURK Franc, rojen 11. 9. 1903, Šoštanj, umrl 1. 11. 1973. 23. VIHER Franc, rojen 25. 8. 1890, Pesje, umrl 21.2. 1976. 24. ZEL-CER Ivan, rojen 22. 8. 1914, Škale, umrl 18. 2. 1981. 25. ŽNIDERŠiC Jože, rojen 14. 10. 1899, Šoštanj, umrl 10. 5. 1959. UMRLI INTERNIRANO, KI SO SE PO VOJNI PRISELILI V TITOVO VELENJE 1. DF.BELJAK Zvone, rojen 7. 7. 1925, Slavonska Požega, umrl 28. 5. 1985. 2. TANZ1G Branimir, rojen 21. 2. 1910, Zagorje ob Savi, umrl 19. 4. 1978. SEZNAM SE ŽIVEČIH INTERNI-RANCEV MAUTHAUSNA Z OB MOČJA OBČINE VELENJE 1. ARZENŠEK Tone, rojen 12. 10. 1921, Šoštanj, sedaj stanuje v Ljubljani, Kolarjeva 34 a,v taborišču je bil od avgusta 1941 do februarja 1942. 2. DOBNIK Franc, rojen 4. 6. 1912, Pe sje, sedaj stanuje v Titovem Velenju, Cesta Janka Ulriha 1, v taborišču je bil od julija 1942 do marca 1943. 3 MRAVUAK Oto, rojen 18. 11. 1920, Škale, sedaj stanuje v Titovem Vele nju, Gubčeva 6, v taborišču je bil od avgusta 1941 do marca 1942. 4. NAPOTNIK Karel, rojen 30. II. 1914, vs c«ij TOZD Potniški promet mestni, primestni, medkrajevni, mednarodni, linijski in prosti prevozi ter radio-taksi TOZD Turistična agencija izleti, potovanja z avtobusi, vlaki, letali, letni oddih, organizacija prireditev, seminarjev, kongresov, prodaja vseh vrst vozovnic, menjava valut, turistične informacije . . . TOZD Gostinstvo Celeia hotel Celeia, celjska koča, dom i/ Logarski dolini, gostišče Kladivar ter bifeji na avtobusnih postajah Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 29. novembru — dnevu republike. Šmartno ob Paki, sedaj stanuje v Šmartnem ob Paki, v taborišču je bil od avgusta 1942 do maja 1943. 5. PLETERŠEK Miloš, rojen 17. 6. 1922, Šoštanj, sedaj stanuje v Šoštanju, Koroška cesta II, v taborišču je bil od avgusta 1941 do februarja 1942. 6. PODPECAN Jože, rojen 31. 1. 1920, Škale, sedaj stanuje v Titovem Velenju, Partizanska 71, v taborišču je bil od avgusta 1941 do februarja 1942. 7. RAHTEN Ivo, rojen 31. 8. 1920, Škale, sedaj stanuje v Titovem Velenju, Levstikova 2,v taborišču je bil od avgusta 1941 do februarja 1942. 8. STE B LOVNI K Franc, rojen 26. 3. 1915, Rečica ob Paki, sedaj stanuje v Rečici ob Paki, v taborišču je bil od julija 1942 do marca 1943. 9. STEBLOVN1K Martin, rojen 1. 11. 1918, Rečica ob Paki, sedaj stanuje v Rečici ob Paki, v taborišču je bil od julija 1942 do marca 1943. 10. JAMNIKAR Franc (rojstnih podatkov ni), Arnače, sedaj stanuje v Šentjurju, Kranjčiča 23 SEZNAM ŠE ŽIVEČIH INTERM-RANCEV MAUTHAUSNA, KI SO SE V OBČINO VELENJE PRISELILI PO VOJNI 1. KAMPJUT Stane, rojen 13. 9. 1919, Mozirje, sedaj stanuje v Šoštanju, Cankarjeva 14, v taborišču je bil od julija 1942 do marca 1943. 2. MARTINtlČ Franc, rojen 4. 4. 1926, Krško, sedaj stanuje v Titovem Velenju, Tomšičeva 2,v taborišču je bil od maja 1944 do konca vojne. 3. NAGLIC Ivo, rojen 24. I. 1921, Polzela, sedaj stanuje v Titovem Velenju, Prisojna 1, v taborišču je bil od avgusta 1941 do februarja 1942. 4. PISTOTNIK Franc, rojen 30. 9. 1921, Zagorje, sedaj stanuje v Titovem Velenju, Tomšičeva 37,v taborišču je bil od avgusta 1941 do februarja 1942. 5. RLbi.K,\IK Stanko, rojen 24. 10. 1917, Šentjanž (sedaj Vinska gora). ^auj stanuje v Pirešici 2, v taborišču je bil od avgusta 1941 do marca 1942. 6. SALMIC Emil, rojen 2. 2. 1920, Senovo, sedaj stanuje v Titovem Velenju, Prisojna 11, v taborišču je bil od avgusta 1941 do marca 1942. 7. TO-MINŠEK Ivan, rojen 22. 12. 1920, Gornji grad, sedaj stanuje v Titovem Velenju, Jenkova 14. v taborišču je bil od julija 1942 do marca 1941 Hodila po zemlji šem naši LE KAJ BO Z NAMI?.. Petek, spet dva dni »počitnic«. Kam grem? V Celje? Velenje? Ne, tam je zrak umazan, iz dimnikov se vali črn, gost dim, trave je malo, promet je gost. Veliko je strupenih plinov, le tu in tam drevo, da, drevo, »gnezdo« življenja. In vse manj bo dreves, vse manj možnosti za življenje. Jaz, vsi mi pa hočemo živeti, želimo uživati mladost, starost. Ampak, kako bomo to doživeli v tem sodobnem, uničujočem svetu? ... Le kdo od graditeljev nove tovarne je pomislil na čistilno napravo, stvarco, ki bi nas morda rešila? . . . Vodovje je umazano, rib ni več, še pred 20 leti pa so bile, velike in zdrave, uoiu so jih industrija, napredek in nezdrava človeška pamet, ki je videla le svojo korist, škode pa nikjer. Gozd je zelen, je res zdrav? So ptičice, ki me pozdravljajo, zdrave? ... Črvičkov ni skoraj nikjer več, umoril jih je strup, ki je v zemlji, v njihovem domovanju. Zemlja je nasičena s pesticidi, s strupi. Pridelkov je res več, so pa umetni. Tako ne bo šlo več naprej, kajti slejkoprej nam bo zmanjkalo kisika, izginile bodo živali, a takrat bo ŽAL ŽE PREPOZNO. Sergeja Mratnik, 8. a OŠ bratov Letonie Šmartno ob.Paki 18. strani * nas OBJAVE, RAZPISI titovo velenje * 26 novembra 1987 I škarš i Prisotni izvzeti »Spomnimo se. da za vsako malenkost zvonijo telefoni. Tudi. če pozabimo kakšnemu vplivnemu občanu odpeljati kanto za smeti. Pa ne mislim tovariša sekretarja.« Tako je slikovito predstavil enega od problemov predstavnik tozda Komunalna oskrba na skupnem sestanku, ki ga je sklicalo predsedstvo OS ZSS Velenje. Zanimivo pa ni zato. ker ne hi verjeli, da smo ljudje tudi takšni, da velikrat nergamo za stvari, ki bi se jih z malo več strpnosti dalo rešiti tudi drugače kot takoj obrniti številčnico pa koga »nazijati«, oziroma ga takoj opozoriti na njegovo dolžnost, ampak bolj zato. ker nam je že nekako prešla v navado krilatica — prisotni so seveda izvzeti. Pa tudi zdaj ne natolcujte takoj, kajti na tej seji je bilo prisotnih več sekretarjev in tudi več vplivnih občanov. (mkp) OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA OBČINA VELENJE DO INŽENIRING DO INŽENIRING GORENJE-COMMERCE ERA TOZD VINO ŠMARTNO/P ERA TOZD VINO ŠMARTNO/P ERA DSSS OBČINA MOZIRJE OŠ BLAŽA ARNIČA LUČE GORENJE-COMMERCE VELENJE Bo idealno tudi, ko bodo spet predlagana povišanja? Obravnava informacij o devet mesečnem poslovanju delovne organizacije Vekos, skupnih služb SIS gospodarskih dejavnosti, temeljne organizacije Tržnica Kmetijskega kombinata Ptuj in delovne organizacije Rdeča dvorana. Tak je bil naslov točke, ki jo je na dnevni red zasedanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne komunalne skupnosti uvrstilo predsedstvo te skupnosti. Točka bi lahko postala zelo pomembna, kajti namen, zaradi česar jo je predsedstvo uvrstilo na dnevni red je bil jasen sedaj povejte, če je karkoli, kar ni Koristniki in plačnik Včasih je na kakšnem sestanku dovolj, da postane bolj sproščeno in gredo misli laže z jezika, če je vmes kakšna takšna, ki obrne na smeh. Pa čeprav gre za črni humor. Na sporedu ene od sej predsedstva OS ZSS Velenje je bila komunala. Samo na osmo dejavnost te službe ni pritožb, je bilo rečeno. Po kasnejšem razvijanju razprave smo lahko razbrali, da je to pogrebna služba. Razkril jo je eden od članov predsedstva, ko je dejstvo, zakaj ni pritožb, obrazložil takole: »To pa zato, ker koristnik ni plačnik « (mkp) Slab kruh Življenjski standard nam pada in v takih časih običajno poraste poraba najosnovnejših življenjskih potrebščin, kruha in mleka. Na zboru združenega dela so delegati Zdravstvenega centra izpostavili. da pečejo v velenjski pekarni kruh slabe kakovosti. Zaradi tega se potrošniki raje odločajo za nakup kruhov, kijih v velenjske trgovine pripeljejo od drugod. Ni naš namen, da bi ocenjevali kvaliteto velenjskega kruha. Na to vprašanje bodo morali dati odgovor delavci pekarne. Nekaj pa vseeno lahko trdimo. Tudi na področju izbire kruha smo daleč za nekaterimi slovenskimi mesti, kjer urejajo prave bu-tike kruha. Čeprav so cene teh izbranih vrst običajno dokaj visoke, pa s prodajo ni problema, saj vonj svežega pekovskega peciva in posebnih vrst kruha, premami mimoidoče in se radi usta vijo v pogosto tudi prikupno urejenih lokalih. .(mz) prav, da se razreši. Delegati so imeli možnost, da na poslovanje prej omenjenih organizacij, ki so vse pisno posredovale podatke, dajo pripombe, opozorijo na nepravilnosti, na morebitne napake. Na nekatere od teh organizacij - zlasti prvi dve, ob predlaganih povišanjih cen storitev in dobrih, letijo mnoge kritike. Predsednik jih je spodbujal, naj povedo, če je karkoli, da enkrat le pridemo tako daleč, da si ne bomo očitali, ampak povedali in razčistili. Pripomb ni bilo. Na nikogar od tistih, ki so posredovali poročilo o poslovanju. Nobenih. Vse je bilo lepo, krasno, skratka idealno. Bo tako tudi takrat, ko bodo na dnevnem redu spet kakšni predlogi za povišanje cen? (mkp) SPET MALOMARNOST — Že večkrat smo zapisali, kako nevaren je lahko malomarno ali nestrokovno naložen tovor na vozilih za udeležence v cestnem prometu. Kaže, da so vse dosedanje posledice prometnih nezgod, ki so se zgodile prav zaradi razsutih ali prevrnjenih tovorov, mnogim kaj malo mar. Prejšnji teden se je na križišču MG SMEREKA GORNJI GRAD LEGENDA: Dl = delovne izkušnje delavcev dipl. ing. strojništva dipl. ing. strojništva dipl. ekonomist ekonomski tehnik ekonomski tehnik elektrikar vzgojitelj prodajalec električnih ar. lesni delavec NČ = nedoločen čas, DČ PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. DEL — predstavnik 1. 2 nč 15 490.000 1 — vodja sektorja trženja in izvedbe 2/3 nč 15 612.000 1 — vodja komercialne maloprodaje 3 nč 8 450.000 1 — dela plačilnega prometa 1 dč 8 330.000 1 — prevzem naročil in reklamacije 1 nč 8 310.000 1 — operaterska dela 6 m nč 8 310.000 1 — vzgojitelj v internatu X dč 8 190.000 1 — oddelkovodja-koordinator dela v Razstavno-prodajnem centru Gorenje v Nazarju 4 nč 8 300.000 1 — dela v sortirnici žaganega lesa x nč 8 170.000 1 = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število VOZNIKI PAZITE — Jesen je tu, bliža se zima in temu primerno se spreminjajo razmere na cesti. Nevarnosti je vse več. Tu so poledeneli mostovi, zlasti leseni, poledica na senčnih odsekih, slana, megla in še kaj. Velika mera previdnosti in upoštevanja vremenskih razmer zato nikakor ne bo odveč. (j. p.) IK U Šaleške in Kidričeve ceste z razsuto opeko, ki jo je povzročil voznik traktorja, na vso srečo vse dobro končalo. Vedno pa ni tako. (b. m.) ■K8 . " . ■ DO »VEKOS« n. sub. o. TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja TOZD TOPLOTNA OSKRBA objavlja prosta dela in naloge tehnološka dela POGOJI: — srednja izobrazba strojne smeri — strojni tehnik — eno leto delovnih izkušenj v stroki. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pisne prijave z ustrezno dokumentacijo v osmih dneh od dneva objave na naslov: DO »VEKOS«, kadrovska služba, Koroška 37/b, Titovo Velenje. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni v roku 30 dni po opravljeni izbiri. gorenje Gorenje — Titovo Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA GORENJE NOTRANJA OPREMA n. sol. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DSSS Gorenje Notranja oprema Vabi k sodelovanju delavce, začetnike ali z delovnimi izkušnjami, za razvojno tehnološko delo v proizvodnji keramičnih ploščic Kandidati, morajo imeti višješolsko izobrazbo tehniške, gradbene, keramične ali kemijske smeri s smislom za oblikovanje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenje Notranja oprema, Sektor kadrovskih, samoupravnih, pravnih in splošnih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bomo kandidate obvestili v 45 dneh po končanem zbiranju prijav. MILIČNIKI SO ZAPISALI VLOMI V OSEBNE AVTOMOBILE V noči s 4. na 5. november je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Ivana K. iz Lokovice. Parkiranega je imel na dovozni poti do stanovanjske hiše. Neznanec mu je ukradel armaturno ploščo ter poškodoval ključavnico. V noči na 16. november pa je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Janeza Ž. s Foitove ceste. Neznanec je ukradel orodje vredno 80 tisoč dinarjev. NEPRIMERNA HITROST Voznik osebnega avtomobila s preizkušnjo 5 — 546 — 21 Ha-met Brkovič je peljal 18. novembra malo po 13. uri po Partizan- ski cesti. V bližini odcepa proti nekdanjemu EFE, ga je v ovinku, verjetno zaradi neprimerne hitrosti, zaneslo s cestišča in zapeljal je v obcestni jarek. Na srečo pa se je le lažje telesno poškodoval. NENADOMA PRED AVTOMOBIL V bližini križišča Kidričeve in Tomšičeve ceste je 18. novembra malo po 14. uri, prečkala Kidričevo cesto, izven prehoda za pešce, Pavlina Nabernik. Tako je nenadoma stopila pred avtomobil CE 226 — 686, ki ga je vozil Stanko Krištof. Zbil jo je po cestišču, pri čemer se je lažje telesno poškodovala. ZAPELJALA V PAKO Voznica osebnega avtomobila CE 226 - 809 Milka Melanšek je zapeljala 19. septembra nekaj po 22. uri v reko Pako. Nasproti Gorenja ji je neznani voznik izsilil prednost. Da je trčenje preprečila, je zapeljala v reko. Ostala je brez poškodb, nastala pa je manjša materialna škoda. NAPADEL JE MILIČNIKA Med opravljanjem opazovalne službe sta miličnika 18. novembra okoli 22. ure na Titovem trgu ustavila dva vinjena občana, kasneje so ugotovili, da sta bila to Hašid H. in Redžo B. Ko sta zahtevala osebni izkaznici, je Hašid udaril miličnika po obrazu, zato se bo moral seveda zagovarjati za napad na uradno osebo. akcjjska prodaja v fflMMiiMia Tel.: 994342352039 NAJVEČJA - NAJCENEJŠA DOMAČA IN SLOVENSKA TRGOVINA MANDARINE £ 1 kg *>' LIMARA PARFUM - DED 24.90 1 dz BANANE 790 MEHCALEC 24 QA ZA PERILO 41 ROZINE - qft 500 g 1 .J7U FA 14 90 DE0D0RANT J-I.i/Vf ZA PRAZNIKE VAM NUDIMO: • SE NIŽJE CENE • ŠE VEČJO IZBIRO 0 ZMERAJ NAJBOLJŠO MENJAVO • VSAK DAN NEKAJ NOVEGA • VELIK PRAZNIČNI SREČEL0V! I KOKOSOVA q I MOKA 500 g 0.5/U CREMEDAS . _ Q 200 ml A«J.£FU r 87.90 ROBO 1000 PARNI ČISTILNIK f ZDAJ AKCIJA ALV0RADA 1 kg KAVA PRAŽENA 3990 NEPRAŽENA NOSILEC ZA SMUČI ZA IZVOZ ?QQ _ za zapret. ^OV . RADIO BUDILKA 167.— za izvoz KOCKE 250 g 5.90 VIDE0REK0RDER HO-VHS na daljinsko 4.480 _ za izvoz BOGATO ZALOŽEN hifi — VIDE0 ODDELEK ZDAJ PRAZNIČNO ZNIŽANJE! Ponudbe veljajo od 25 11. do 5. 12. 1987 VSTEM Tuponom""" DOBITE V ZADRUGA MARKETU PLIBERK 26. november 1987 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas ★ stran 19 KOLEDAR ČETRTEK, 26. novembra -KONRAD PETEK, 27. novembra - VIR-GIL SOBOTA, 28. novembra - JAKOB NEDELJA, 29. novembra -DAN REPUBLIKE PONEDELJEK, 30. novembra - ANDREJ TOREK, 1. decembra - NATALIJA SREDA, 2. decembra — BLAN-KA ČETRTEK, 3. decembra -FRANC PETEK, 4. decembra - BARBARA SOBOTA,5. decembra - STO-JAN NEDELJA, 6. decembra — MIKLAVŽ PONEDELJEK, 7. decembra — AMBROŽ TOREK, 8. decembra - MARIJA SREDA, 9. decembra — VALERIJA M ALi OGLAS! KAVČ, DOBRO OHRANJEN, UGODNO PRODAM. Zdenko Brodej, Veljka Vlahoviča 9, Titovo Velenje. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, znamke »Peg«, prodam. Telefon 853-496. INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO za osnovne in srednje šole. Telefon 856-052, popoldan. PRODAM ENOOSNI TRAKTOR Goldoni, 14 KS, s prikolico na pogon in frezo. Telefon 884-054. PRODAM FIAT 125 P, letnik 1977, registriran do novembra 1988. Telefon 857-510, popoldan. SEDEŽNO GARNITURO IN STOJALO ZA TV PRODAM. Telefon 854-408. popoldan. OSEBNI AVTO POLONEZ, le tnik 1981. prodam. Stritarjeva 2, Valentič. ZASTAVO 101, december 1984, garažirano, prodam. Telefon 854-100, Cesta Bratov Mravljakov 7, Titovo Velenje. INSTRUKCIJE MATEMATIKE IN NEMŠČINE IŠČEM. Telefon 854-824, dopoldan in 855-865, popoldan. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, raztegljivo v 5 ležišč, prodam. Telefon 854-189. DVE KOMPLET KOLESI, dobro ohranjeni, za R-4L, prodam po polovični ceni. Ivan Kandut, Veljka Vlahoviča 40/2, Titovo Velenje. BARVNI TV GORENJE, ekran 62 cm, star 2,5 let, prodam. Telefon 881-240. SKORAJ NOVE ZIMSKE GUME S PLATIŠČI ZA FIČKA PRODAM. 855-818. DOBRO OHRANJEN DNEVNI REGAL ALPLES PRODAM. Ogled možen vsak dan po 16. uri. Možno plačilo na obroke. Šalek 83, I nadstropje, stanovanje št. 7. AVTO PRIKOLICO IN ZASTAVO KOMBI 850 AP PRODAM, letnik 1983, registriran do novembra 1988, s pet sedeži. Zamenjam tudi za osebni avto. Telefon 855-123. KUPIM POSAMEZNE ELEMENTE Marlesove kuhinje »Pe-tunija« ali komplet kuhinjo, dolžine treh metrov. Telefon 854-846, dopoldan. JUGO 45. letnik 1983, prevoženih 41.000 km, prodam. Telefon 882-296. TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE PRODAM, v Šaleku III, z opremo ali brez. Telefon 854-667. STRANKE OBVEŠČAMO, da bomo imeli od 1. decembra dalje obratovalnico odprto od 12. do 20. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Naročila sprejemamo tudi po telefonu 853-569. Priporoča se Atelie »M«, kozmetika in ZAHVALA Kruta usoda nam je s hudo in trpečo boleznijo iztrgala iz src ljubega moža, očka, brata, strica Milana Strmčnika iz Plešivca 11.9. 1946 — 15. 11. 1987 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, za nesebično pomoč in tolažilne besede ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo, mnogo prerani zadnji poti. Iskrena hvala dr. Lazarju in dr. Pirtovšku za zdravljenje, tolažbo ter upanje v življenje. Hvala GD Gaberke, govornikom za ganljive besede ob krsti ter duhovniku za njegova dobra dela. Posebej iskrena hvala DO Veplas in njegovim sodelavcem. Hvala DO Gorenje tozd Procesna oprema ter sošolcem I. letnika strojništva. Žalujoči: žena Danica, sinova Boris in Leon ter ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, moža in očeta Dušana Lešnika iz Šmartnega ob Paki 8. 1. 1937 - 9. 11. 1987 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala sosedom za pomoč in govorniku za iskrene poslovilne besede dr. Stuparju gospodu župniku za opravljen obred. Gorenju TOZD Štedilniki, Gorenju posebni finančni službi in godbi. Žalujoči: mama, žena Nada in hčerka Dušanka Oh ti ljubi atek, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata Egidija Hriberška iz Pake pri Titovem Velenju 1922—1987 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno zahvalo izrekamo dobrim sosedom Blažičevim, Borovnikovim, Koroščevim in Povho- vim. Hvala tudi RLV, rudarski godbi, Elkroju Šoštanj, krajevni skupnosti Paka in govorniku rudarskih upokojencev. Topla zahvala tudi gospodu župniku za lepe poslovilne besede in opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala za darovano cvetje, vence in izraze sožalja. Žalujoči: žena Ivanka, Egidij, Ivan, Slavko in Dominik, hčerke Štefka, Marija in Kristina z družinami ter sestre in brat. frizerstvo Mirjana Čošič, Kardeljev trg 10. Titovo Velenje. BARVNI TV GORENJE PRODAM. Telefon 855-788 popoldan. MOTORNO KOLO TOMOS 15 SLC PRODAM. Letnik 1983. Je dobro ohranjen. Zamenjam ga tudi za harmoniko (frajtonarico). dobro ohranjeno. Franc Fe-dernsberg. Lepa njiva 45, Šmartno ob Paki. IŠČEM HONORARNO DELO. Stanujem pri Simonič, Koroška cesta 14. Titovo Velenje. HONORARNO DELO V POPOLDANSKIH URAH IŠČE RESNO DEKLE. Kuna. Prešernova 16, Titovo Velenje. TRAKTOR ZETOR 7011 (70 km), s kabino, ugodno prodam. Prodam tudi prašiče krm-ljene z domačo krmo. Viktor Pri-slan, Poljče 5, Braslovče. NOVO ŠKOLJKO ZA JUGO RDEČE BARVE PRODAM. Telefon 27-430. popoldan. OPREMLJENO, ENOSOBNO STANOVANJE, 4 km iz Titovega Velenja, oddam zakonskemu paru, najboljšemu ponudniku za 1-letno predplačilo. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Škale«. DOBRO OHRANJENO SPALNICO PRODAM. Telefon 858-026. Dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdrav- 1 stvenem domu Velenje: 28. in 29. novembra — dr. Aleksander Ur- šič, Kidričeva 3, Titovo Velenje, ] 30. novembra in 1. decembra — dr. Zvonka Petek, Koroška 31. j Titovo Velenje, 5. in 6. decembra — dr. Eta Rogan, Šalek 10, Titovo Velenje. Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 27. novembra do 4. decembra — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15, telefon 891- 166, od 4. do 11. decembra — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223. v Podjetje za urejanje voda Nivo — Celje Na podlagi odlokov o obveznem čiščenju potokov in jarkov, ki so jih sprejele skupščine občin na območju OVS SAVINJA — SOTLA POZIVAMO k zimskemu očiščenju potokov in jarkov vse lastnike in koristnike pribrežnih zemljišč. Struge vseh potokov in jarkov ter njihova nabrežja morajo biti očiščena najkasneje do 15. marca 1988. Osnovni smoter očiščevalne akcije je — izboljšati odtok voda in tako zmanjšati obseg in pogostost morebitnih povodnji. Ob čiščenju je predvsem treba iz strug potokov in jarkov odstraniti-vse, kar vidno zavira normalni vodni pretok. Pri odstranjevanju zarasti je treba paziti, da se ne bi poslabšali ekološki pogoji in krajinski izgled našega obvodnega sveta. Čiščenje bodo nadzirale občinske vodnogospodarske inšpekcije ob sodelovanju območne re-čno-nadzorstvene službe. Ta bo vsem lastnikom in koristnikom pribrežnih zemljišč sproti na voljo za smernice in napotke, kako to nalogo najboljše opraviti. Vse lastnike in koristnike pribrežnih zemljišč opozarjamo, da so po občinskih odlokih določene znantne denarne kazni za vse tiste, ki se temu pozivu ne bi odzvali. V Celju, novembra 1987 TOZD Vodno gospodarstvo Rečno-nadzorniška služba Mesnica Prekoršek Tatjana razpisuje prosta dela in naloge MESARJA SEKACA za nedoločen čas Pogoj: KV mesar sekač Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mesnica Prekoršek, Kardeljev trg 11, 63320 Titovo Velenje. Zaposlitev je možna takoj. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, dedka in tasta Jožeta Kohneta Škale 122 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovane vence in sočustvovanje z nami ter za ustno ali pisno izražena sožalja. Iskrena hvala osebju urološkega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec in Zdravstvenega doma Titovo Velenje za nego in ves trud v času bolezni. Enako zahvalo izrekamo govornikoma KS Škale in društva upokojencev za poslovilne besede ter rudarski godbi in moškemu pevskemu zboru za odigrane in odpete žalostinke. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred in mašo ter za poslovilne besede ob odprtem grobu. VSEM, PRAV VSEM, ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! Žalujoči: žena Slavka, hčerka Ida z družino in sin Jože z družino. Prišel si s pomladjo, odšel si v jesen, normalno bi rekel nekdo, v tem ritmu poteka tudi življenje, a vendar je tvoje le prekratko bilo. V SPOMIN Henriku Gračnerju 26. 4. 1930-24. 11. 1986 mineva leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, dedi in tast. Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: žena Jožica, sin Srečko z družino in hčerka Majda z Robijem. Jamska reševalna četa rudnika Lignita Velenje »Ko gre zares...« različne. Včasih je \ programu samo teorija, včasih malo teorije pa vaja v jami. Obvezno pa mora vsak reševalec dvakrat letno tudi na »delomerilec«, a takrat je dovolj. da opravi 400 dvigov ali gibov . Pa tudi sicer skrbijo za stalno telesno pripravljenost, kondiciji namenjajo veliko skrb. To negujejo z različnimi oblikami rekreacije. v telovadnici in bazenu. Poleg vsega tega pa svojo vzdržljivost jamski reševalci preizkušajo tudi na Cooperjevem testu. VSE TO PA BREZ DOBRE OPREME NI DOVOLJ Jamska reševalna četa je sodobno opremljena. Za najpomembnejšega štejejo štiriurni reševalni aparat (beseda sama pove. da lahko reševalec z njim dela štiri ure). Razpolagajo s tako imenovanimi DRAGERJI 174 (ime imajo po firmi, ki jih izdeluje), ki jih imajo 47, dans pa en takšen aparat stane staro milijardo. Imajo pa tudi skoraj desetkrat cenejše ruske reševalne aparate, ki po uporabnosti in kakovosti ne zaostajajo za dražjimi nemškimi. Dve vrsti teh sta: R 12, teh imajo 90 in R 30, ki jih imajo trideset. Poleg teh aparatov pa imajo še vse drugo, kar k opremi sodobne reševalne čete sodi, recimo protipožarna oprema, penogenerator, merilne naprave ... CENTRALNA JAMSKA REŠEVALNA ČETA Razmišljanje o tem, da delo jamskih reševalcev poenotijo, predvsem pa, da enotno nabavljajo reševalno opremo, se izobražujejo in izmenjujejo izkušnje, jih je pripeljalo do ustanovitve Centralne jamske reševalne čete. Leta 19S1 so na Trojanah podpisali Samoupravni sporazum o združitvi v Centralno jamsko reševalno četo Slovenije, leta 1985 pa se je tej pridružil še rudnik Labin, tako. da so sedaj Centralna jamska reševalna čete Slovenije in Hrvatske. Ta četa združuje enajst rudnikov iz Slovenije in enega iz Hrvatske. IZKUŠNJE DOBIVAJO TUDI DRUGOD Če kje, potem so izkušnje drugih, še posebno uporabne za jamsko reševalno četo. Ko so obiskali recimo Ostrovo na Če-hoslovaškem, so ugotavljali, da je njihova centralna jamska reševalna četa bolje opremljena od naše. Čeprav so imeli ob tem priložnost spoznati tudi. da so njihove jame neprimerno bolj nevarne kot so naše. Ta centralna reševalna četa pokriva 27 rudnikov, v svojih vrstah pa imajo tudi nekaj poklicnih reševalcev. Prav tako pa imajo organizirano tudi dežurstvo petdesetih reševalcev iz vseh rudnikov, ki se tedensko menjajo. V času dežurstva imajo praktične in teoretične vaje in lahko intervenirajo takoj, če se to pokaže za potrebno. Prav o tem pa ta čas razmišljajo tudi pri nas. KAKO JE VELENJSKA REŠEVALNA ČETA ORGANIZIRANA? To je zelo pomembno vprašanje, kajti pri jamskih nesrečah je min na legendarno Štirinajsto divizijo, pomerjajo se v znanju topografije, orientacije, prve pomoči, streljanju in v psihofičnih sposobnostih. Seveda pa jim ostane nekaj časa tudi za klepet o vsakdanjem delu, izmenjajo izkušnje . . . Letošnji pohod, bil je deseti tradicionalni, je zares zelo uspel. Organizatorji so bili zadovoljni z množično udeležbo, udeleženci pa z dobro organizacijo. Delavcem postaje milice so pri organizaciji letošnje prireditve pomagale mnoge organizacije združenega dela, še posebej pa Rudnik lignita Velenje, Elektrostrojna oprema in šoštanjske termoelektrarne. Pa poglejmo še, kakšni so bili rezultati tekmovanja. Najbolj i* kazali so se delavci velenjske postaje milice, saj se je njihova prva ekipa uvrstila na prvo, druga pa na tretje mesto. Drugo mesto je zasedla ekipa Centra zvez (Velenje), četrto mesto pa ekipa občinskega štaba teritorialne obrambe. (mz) FK ZRNO Druga nagrada na razstavi FIAP Osma mednarodna razstava fotografij in diapozitivov »Zlat-no oko 87« v Novem Sadu je združila avtorje tridesetih držav, od Argentine do Indije, Japonske in evropskih držav. »Novi Sad je ponovno center svetovne umetniške fotografije, točneje, tiste fotografije, ki je pod okriljem svetovnega združenja za umetniško fotografijo (FIAP)«, je zapisano v obširnem katalogu te izjemno kvalitetne razstave. Srebrna nagrada na tej razstavi je ponovna potrditev fotoklu-ba Zrno v mednarodnem merilu. Uspeh na jugoslovanski razstavi, kjer so mladinci in člani Zrno krojili sam vrh jugoslovanske fotografije, očitno ni bil naključen. Foto zveza Jugoslavije je izbrala foto klub Zrno tudi kot predstavnika slovenske fotografije na jugoslovanskem srečanju »Abraše- XII KUP MfiUSLUVIflM iniurMiirJi wm K sliki: Del razstavljene ekološke kolekcije fotografij na dnevih jugoslovanske fotografije v Sarajevu KDO LAHKO POSTANE REŠEVALEC? Že kriteriji, ki jih mora izpolniti tisti, ki bi želel postati član jamske reševalne čete, kažejo na to, da delo ni lahko, da je potrebno veliko truda in znanja, da to sploh lahko postaneš. »Bili moraš najmanj kopač, zdravstve-no sposoben, opraviti moraš teoretični in praktični izpit in ko vse to izpolniš, lahko postaneš reševalec. Prej ne. Aktiven pa je reševalec lahko le do svojega 45. leta starosti,« je za uvod povedal Avgust Terglav. Ob tem je pojasnil še, da je članstvo v reševalni četi načelno prostovoljno, obvezno pa je za nadzorno tehnični kader. Četa velenjskih reševalcev šteje približno 250 mož. Približno pravimo zato, ker se število spreminja in je odvisno tudi od tega, koliko reševalcev uspe priti skozi stroge zdravniške preglede. Njihova osnovna naloga je reševanje ljudi in premoženja, pa ne samo v velenjskem premogovniku, vedno lahko priskočijo na pomoč tudi drugim. REŠEVALCI SE STALNO IZOBRAŽUJEJO Vsak torej ne more postati jamski reševalec. Ko kandidat iz- Praktični del pa je spet sestavljen iz dveh delov — pohod po jami z aparatom in delom v dimni komori, ki je zunaj. V dimni komori mora vsak narediti 750 gibov na takoimenovanem delo-merilcu in sicer tako, da po 250 dvigih opravi pohod po dimni komori, se vrne pa spet 250 dv igov, pohod, še 250 dvigov in spet pohod. Da ne bo kdo mislil, da je to enostavna zadeva poskusili smo brez aparata in brez dima narediti samo nekaj pravilnih gibov ker gibi morajo biti pravilni na tem delomerilcu, pa lahko verjamete, da je presneto naporno. Avgust Terglav pa nas je takoj opozoril: »Še premalo težko je vse skupaj, kajti zaresna akcija je potem vse kaj drugega. Ta se z vajo ne da primerjati.« Vsemu temu pa sledijo še izpiti, tudi iz prve pomoči, ki jo morajo reševalci seveda obvladati. NIČ MANJ POMEMBNA NI STALNA TELESNA PRIPRAVLJENOST Jamski reševalci enkrat mesečno svoje znanje in pripravljenost preverjajo na vajah. Te so Po poteh Štirinajste divizije Lep, še vedno jesenski dan, zadnjo soboto, je bil kot naročen za pohod po poteh Štirinajste divizije, ki ga je pripravila Postaja milice Titovo Velenje. Na startu, pri starem jašku se je zbralo 11 ekip postaj milice celjske uprave za notranje zadeve, postaje milice Sevnica ter občinskih ekip s področja teritorialne obrambe in civilne zaščite. S to prireditvijo obujajo spo- Med podelitvijo priznanj najboljšim akcija sklica potekala tako. kot smo jo v eni številk Našega časa že opisali: ko je 31. oktobra prišlo do požara, je stalni dežurni delavec rudnika takoj obvestil dežurnega inženirja, da merilniki odredil sklic rudniške reševalne čete, obenem pa sprožil postopek obveščanja o dogodku za najodgovornejše tehnične vodje rudnika, delavce postaje milice in Republiškega rudarskega inšpektorata. Poleg tega je bilo formirano vodstvo reševanja in reševalnih ekip. Reševalci so se organizirali. Delo je bilo izredno naporno, vendar je potekalo hitro in učinkovito. V prvi fazi gašenja požara je bilo prisotnih 60 reševalcev, kasneje, ko so predel zapirali, pa je sodelovalo kar 230 ljudi. O poteku smo že pisali. V soboto so del te jame odprli, da pregledajo, kakšno je stanje. Ugotovili so, da bodo na enem področju že lahko vzpostavili zračenje. Za drugi del jame. ki pa ni majhen, za zdaj še ni jasno, kako bo. JAMSKA REŠEVALNA POSTAJA Za to, da je za akcije in vaje brezhibno vse pripravljeno v vsakem trenutku, poskrbijo v jamski reševalni postaji, ki ima v novih Prelogah neprimerno boljše prostore, kot so jih imeli prej. V reševalni postaji je zaposlenih trinajst ljudi, ki imajo precej dela, neprestano pregledujejo, popravljajo, dopolnjujejo . . . Redno mesečno pa ne glede na to ali so bili aparati uporabljeni ali ne, te tudi pregledujejo. Za konec predstavitve jamske reševalne čete pa misel, ki jo je izrekel Edo Krajšek. Dejal je: »Najbolj zadovoljni bomo, če bo vedno vse na svojih mestih in bomo tukaj zaposleni z aparatov samo brisali prah.« Zadovoljni ne bodo samo zaposleni v jamski reševalni postaji, zadovoljni bomo vsi. Če pa bo potrebno posredovanje neustrašnih jamskih reševalcev, potem bomo srečni, če bodo svoje delo opravili tako kot znajo. Če bodo spet brezhibno potrdili to. kar znajo in zmorejo — reševanje ljudi in opreme. SREČNO, zato vsem. Milena Krstič — Planine Stane Vovk O jamski reševalni četi Rudnika lignita Velenje že precej dolgo nismo napisali ničesar, čeprav smo velikokrat razmišljali o tem. da bi vendarle morali predstaviti četo teh neustrašnih fantov, ki so vedno pripravljeni tam globoko pod zemljo reševati ljudi in premoženje, če pride do nesreče. To znajo in so sposobni. Priložnost, da jamsko reševalno četo predstavimo, se nam je ponudila ob zadnjem, večjem po/aru, ki je zajel severno progo premogovne kadunje jame Preloge, ko so se reševalci spet izkazali, saj so z velikimi napori naredili začasne zaporne zidove, vendar šele, ko so ugotovili, da s klasičnim gašenjem požara, ki je bil velik, tega ne bo mogoče zajeziti. Požar je bil torej povod za obisk reševalne postaje Rudnika lignita Velenje in s tem za predstavitev reševalne čete. Naša sogovornika. ki sta nam pomagala spoznati način, pomen in zahtevnost tega dela. sta bila AVGUST TERGLAV, dipl. ing. rudarstva in vodja jamske reševalne čete RLV. hkrati pa tudi vodja Centralne jamske reševalne čete Slovenije in Hrvatske, ter EDO KRAJŠEK, poslovodja reševalne postaje Rudnika lignita Velenje. polni osnovni pogoj, da je najmanj kopač, mora zadostiti še drugemu, da je popolnoma zdrav. Šele potem lahko prične z izobraževanjem, ki je sestavljeno iz dveh delov teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu spoznajo vse navarnosti, ki prežijo na rudarje v rudnikih, spoznajo aparat, ki jih potem pri vseh akcijah spremlja in je del njih. skratka spoznajo vse, kar bi jim lahko takrat, ko je potrebno, prišlo prav. najvažnejša pravočasna, torej hitra pomoč. V dneh, ko jama normalno obratuje, je za to poskrbljeno tako, da so v rudniku tako imenovane jamske baze, kjer so nameščeni reševalni aparati in na tistem področju je na vsaki izmeni zaposlenih najmanj pet reševalcev. Če pride do česarkoli nepredvidenega, lahko dežurni rudnika ali nadzornik takoj aktivira te reševalce, da lahko nemudoma posredujejo in se odpravijo na mesto nesreče. Nekoliko drugače pa je v dela prostih dneh. Če je prosto recimo tri dni, je na domu dežurna ekipa. Vodja ima doma telefon, da lahko potem tudi takoj obvesti njegove štiri sotovariše iz ekipe. Sporočilo lahko pride iz jame, tako od nadzornika kot od kogar drugega k dežurnemu rudnika telefonsko. Lahko pa to poteka tudi v obratni smeri, tako da dežurni rudnika recimo preko me- rilcev ogljikovega dioksida, ki so nameščeni zunaj in kažejo koncentracijo plina, ugotovi, da je ogljikovega dioksida v izstopnih zračnih progah kažejo povečano koncentracijo tega plina. Dežurni inženir je po presoji situacije na določenem področju nekaj narobe. Potem pa akcija poteka tako: če gre za večjo stvar, dežurni rudnika takoj obvesti glavnega dežurnega. In če je potrebno, reševalce takoj skličejo, lahko s posebnimi alarmnimi zvonci v stanovanjskih objektih, kjer ti stanujejo, lahko pa tudi preko posebnih klicnih naprav, ki jim imenujejo PI PSI. RJI. To je prvi sklic in tako takoj dobijo petnajst ali dvajset reševalcev. ZADNJI PRIMER -POŽAR V JAMI Ce ta postopek sklica reševalcev ponazorimo, z zadnjim primerom, lahko napišemo, da je Avgust Terglav in Edo Krajšek se preizkušata na delomerilcu. V rudniški reševalni postaji imajo delavnice, kjer zaposleni skrbijo, da je vedno vse brezhibno pripravljeno. Tukaj polnijo alkalne patrone.