8i  «  is
Žena s harfo.
9Hfe vem, ka) mi sili v spomin ob tihih večerih ža-^PSf lostna povestca, ki mi jo je pravila stara mamica. Ah, kako je bila dobra ta moja babica I Bil sem še otroček, razposajen in poreden, ko mi je umrla. No, kaj mi je bila, sem spoznal šeie po smrli. Večkral sem jo nadlegovai, da mi je pravila pravljice o kralju Matjažu, o zakleti deklici, o prelesini deveti deželi. ln jaz sem jo posluša! in sem se zatapljal v lepe, zlate .sanje. No, babice ni več, a sanje so mi ostale v srcu in njene povestce so mi ostale v duši. Spominjam se jih natanko, kakor bi mi jih bila pravila danes. Kako se je vselej Iju-beznivo smehljala, kadar je kaj pripovedovala. Nekega večera sem jo spel prosil, naj mi pove kako .storijo".
nPa kaj ti čem?" je rekla. ,,Saj sem ti že vse povedala."
nPa povejte kaj starega. Saj je vse lcpo/ ji od-govorim.
,No, ti bom pa povedala o ženi s hario in o njenem sinčku Tončku. Žalostna povest je. Zgodila se je, ko scm bila jaz še mlada."
,,Povejtc, mamica, povejlel Šc nikdar je niste praviii!" — Začela je.
1.
Lep zimski popoldsn je bil. Jasen in čist, a tudi mrzcl. Ravno so šli otroci iz šole. Veselo in razpo-sajeno so se podili po ccsti, prerivali se in suvali in kepali se, kakor bi bila vojska.
Čez vas je prišla žena s harfo; za roko je pa peljala olroka,- ki je drgetal mraza. Tudi ženo je zeblo. Oiroci so se udrli za njo. da bi jo poslušali. Šla je od hiše do hiše, postavila harfo na pragf, naslonita glavo nanjo in brenkala. Ah, kako je lepo znalat Ždaj so jokale slrune, žaloslno in otožno, zdaj so zapele tlho hrepeneče in koprneče, zdaj so zavriskale veselo in razposajeno, zdaj zopet tlSe in otožneje... Ona pa je brenkala z vajenimi prsli in žalostna je bila, zdaj  je  spet zahrepenela, ogenj se ji je zasvctil
«t   43   PE8
v črnih očeh, pa je spet ugasnil, in liste oči so gle-dale žalostno in sanjavo . ..
Tako je obžla vso vas. Olroci — (udi (az sem bila med njimi — smo šli za njo od hiSe do hiše. Dajali smo sinčku kruha, pogledaval nas je hvaležno in hlaslno jedel kruh. Bil je pač lačen.
Pred vsako hišo je brcnkala žena, dobila par krajcariev in prosila za prenočišče, pa ga ni mogla dobiti. Tu so se izgovarjali, da imajo sami malo pro-stora, tu, da nmiajo mrve in da je skedenj mrzel, da naj gre k sosedu. tam io bodo mogoče vzeli čcz noč; no, pri sosedu je izvedela, da imajo sicer dovolj pro-stora, pa se boje, da ne bi kaj — dobili. Kaj bi bili dobili, saj sama ni nič imela! No, ijudje so žaljivi. Vso vas je žena obredla, a ni dobila prenočišča. Ni se si-lila nikjer. Tiho boječe je prosila, a ko ni bila usliSana, se je pomračilo že bolj njeno oložno lice, prijela je sinčka za roko : ,Pojdi, Tonček" in odšla sta k soscdu. Tam se jima ni godilo nič boljc. Tako sta obšla vso vas.
Mrak je že bil, ko sta bila na koncu vasi.
BKam naj greva, Tonček," je vzdihnila polglasno.
Olrok je zajokal: ,Mama, kruha, lačen sem. Mama, zebe."
»Tiho bodi, Tonček, v onolc vas prideva, tam bova tez not in bova dobila kaj vcčerje."
V daljavi se je vil iz dimnikov tihe vasice dim v tankih vijugah proli nebu, lupafam se je zasvelila luč Teda) je vzela žena olroka v naročje, zavila ga v krilo in šla sla po cesli iz vasi.
Ozrla se je parkrat nazaj, stisnila ustnice, v očeh pa  so ji zablestele solze bridkosti, in lla je dalje .. .
II.
Mrak je že bil, ko je šla žena u vasi, in noč je prihajala In prižigala na nebu zvezdico za zvezdico. )n ncbo je ulripaio z milijoni zlatib očesec.
Slopala je žena Irudno, opotekajoče; stresal jo je mraz, in bila je lačna. A poli ni bilo konca; vlekla se je, in vasica je bila vedno enako daleč pred njima. Pod nogo je škripal sneg enakomerno. Otrok je jokal v narofju in naposled zaspal; ab, na materinih prsih
se zaspi tako sladko kot nikjer. Ona pa jc stopala trudno in počasi. Kako rada bi biia ma!o počila, kako rada bi sedla v sneg in zaspala! Toda vedela je, ako to stori. bo zaspala in se ne bo zbudila nikdar vcč. Kaj bo poletn s Tončkom ? Slrah pred smtljo jo je slresel in ji pospešil korake. Vroče ji je že postalo od težke urne hoje; vroč pot ji je stopil na čelo, za-Cutila ie slabost.
Zdaj jo je spet slresel mraz, zdaj ji je zopet ši-nila vročina v glavo. Vas pa je ležala vcdno tako daleč kot prcj. Vijuge dima. so polacjoma poslajale redkcje, nazadnje so popolnoma izginile. Tupatam je ugasnila luč, vedno jih je bilo rnanj. vedno manj, samo še ena,  — naposlfd je ugasnila ie ta.
A ona jc Sla dalje s težavo in naporom, v smrtni bridkosti. Še nikdar ni bila tako žalostna kot danes. Vsi spomtni, lepi in lako žalostni, so šli mimo njc; vse življenje je šlo mimo nje, in gledala je pred sabo minule dni. Ah, kje je lam daleC njena domovina, kjer je igrala veselo in brezskrbno kot olrok! Vse jc mi-nulo! Kje je njen mož? Šel je v Ameriko in ni se vrnil vcč ln morala je vzeii harfo in iti, da preživi sebe in otroka. A!i. ta otrok, edina njena tolažba jn nada! Stisnila  ga je krepkeje k sebi in stopala hitreje.
i Z \etttoo \eiavo ie pr^\a ^ončrio v vas.  Toda nVrtjfcr
I luči; vse je že spalo. Kam naj gre čez noč?
i            Zavijc  proti   prvemu  skednju, odpre ga boječe
in stopi notcr. Nekje je zalajal pes. Slopi v skedenj, lipljc, nasloni harfo ob steno in položi otroka na seno. Vleže se poleg njega in ga pritisne k scbi
I            ,Matna, kruha, lačen; mama, zebe," zaplakaTonček.
.Zaspi, Tončck, zaspi, julri bo bolje. Le lepo zaspančkaj!" ga lola/i mati.
Slistie se otrok k materi in ihtl, naposled zaspi. A mati ne more spali. Joka in moli. Velike težave jo obidejo, du^evni in tclesni trud \o čudno slabi. Zbudi Tončka in sopeč reče: nTonček, ti moj otrok dragi, zadnjič me slišiš sedaj, zadnjič. Priden bodi in moli za svojo nesrcčno mater! Le v tebi sem imela upanje;
no, zdaj je ludi to upanje proč; moj Bog-------" bridko
zaihti in se tesneje oklene sinčka.
bi  «  ta
.Marna," zaihli otrok. Ni matere razumel, vendar silno težko niu je bilo in je ihtel. Mati pa je hropla, včasih nerazločno zamrmrala. se stresla in — ni je bilo več. KrČevito se je oklenila sinčka.
..Mama, mama," je zaklical olrok v temi, a mama se ni več oglasila.
»Mama," a ona je molčala. Poljubil jo je olrok, a uslna so bila skoro mrzla. Nepopisen strah je stisnil otroku prsi — ni še poznal skrivnosli smrli, a slutll je. da se je zgodilo nekaj strašnega. Stisnil se je k materi in jokal, bridko jokal do jutra v temi in mrazu.
III.
Zjutraj je prišel gospodar v skedenj in je našel mrtvo ženo in otroka. Prestrašil se je: vzci je otroka v hSo in napravil oder ztt matec. Odredil \e vse po-trebno za pogreb. Tončka pa je vzel za svojcga. Bil je pač listi človek dobcr mož in je Ijubil Tončka kakor svojo hčerko Reziko. Pasel mu je Tonček čredo, in kadar je imel čas, je lekel jokai na materino gomilo. Nikdar ni bil odkrilo vesel, oložen In zamisljen je hodil. Najrajši je brenkal na harfo, edini spooiin na nesrečno maler. Njegovi tovatiši ga niso Ijubili; kjer so mogli, 50 mu nagajati: Tonček — cigantek. Pra-vili so, da je bila njegova mati ciganka. Tonček pa je rastel tiho in samzase in se ni menil za hudobne to-varišc. Ko je bil star dvajset lel jc moral k vojakom. Nerad ga je pustil oče Miklavec. ker ga je Ijubil, kol svojega otroka ga je Ijubil. — — —
,Kje je pa zdaj Tonček," sem vprašal babico.
,Hm, kje je? Kdo ve. Šel je k vojakom in ni se vrnil vel. Morda je padel v vojski."
Molčala je babica, tudi jaz sem molča! in sem bil žalosten.
Zaslutil sem, da je življenje včasih Irdo . ..
Bogumil Gorenjko.