SPLOŠNI ZBOR ZA ČETRTO VARIANTO
91,7",,   UDELEŽENCEV   SPLOŠNEGA   OBClNSKEGA ZBORA ZA IV.  VARIANTO
Občinski odbor SZDL jc povabil odbornike obeh zborov občinske skupščinc, kakor tudi članc občinskih odborov SZDL, Občinskega sindikalncga sveta, Zveze mladine. ZK in ZB na splošni zbor naše občine, ki je razpravljal o bodoči komunalni urcditvi Ljubljane.
Po obsežni, več ur trajajočl razpravi, se je le 1,7 % navzočih izjasnilo za samo eno mestno občino, 6,6% se jih je vzdržalo glasovanja, ker so bili mnenja, da gradivo ni dovolj prepričljivo, mcdtem ko se je kar 91.7",, navzočih izroklo za IV. varianto, kot najboljšo izboljšavo obstojceega stanja.
Na bližnjih zborih volivcev bodo tudi občani pove-dali svojc mncnje in pripombe, nato pa bo o tem odlo-čla tudi seja občinskc skupščinc.
KAKSNI BODO MEDSEBOJNI ODNOSI MED OBClN-SKO IN  MESTNO SKUPŠClNO?
Verjetno bo uresničena IV. varianta, po kateri bo razcn pctih obstoječih skupščin v prihodnje v Ljubljani še mcstna skupščina. Ta popolnoma nova. posebna in originalna politična ureditev večjega mcsta v naši dr-žavi ni vsem dovolj jasna.
Nekateri  se sprašujejo:
(L kakšni bodo medsebojni odnosi občinske in me-stnc  skupščinc,
0 zakaj in čemu bi bila koristna prav taka uredi-Ipv  mrsta  in
Q kako bo z možnostmi uveljavljanja samouprav-nih pravic občanov?
Prcdvsem moramo pojasniti, da mestna skupščina v odnosu do ljubljanskih občinskih skupščin ne bo nekak nadrejeni organ 2. stopnje, kot je bila prej npr. okrajna skupščina.
Mestna skupščina bo enako kot vsch pet že obsto-ječih ljubljanskih občinskih skupščin le temeljna druž-beno politična skupnost (tj. skupnost 1. stopnje). Pri tem grc le za bolj racionalno in bolj smotrno delitev pravic in obveznosti, ki jih imajo temeljne družbeno politične skupnosti.
Mestna skupščina bo kot temeljna družbeno politič-na skupnost in kot skupni organ vseh petih ljubljanskih občin opravljala razen samoupravne predvsem oblast-veno funkcijo uzakonjevanja enakih pravnih pravic za vse občano. Občinsko skupščine v Ljubljani pa bodo na svojom območju razen specifiene oblastvene funkcije opravljale  zlasti  samoupravno  funkcijo.
ZAKA.I IN CEMU BI BILA KORISTNA PRAV TAKA UREDITEV MESTA LJUBLJANE?
Marsikateri občan prcbiva v eni, dela pa v drugi ljubljanski občini. Tako je praviloma občan dveh občin, saj ima v obeh občinah pravico voliti, sodelovati na zborih volivccv itd.
Več kot 20.000 delavcev in uslužbenccv sc vsak dan vozi iz okolicc na dolo v Ljubljano ter tukaj  s svojim
delom povečuje narodni dohodek itd. Vsi ti občani so živo zainteresirani za uspešnejši razvoj mesta, kjer delajo in seveda tudi območja, kjor prcbivajo.
Trgovine na območju občine Ljubljana-Center pro-dajo v maloprodaji skoraj četrtino vseh izdelkov v naši rcpubliki. To pomeni, da predstavlja Ljubljana cnotno tržišče tudi za kupce iz njenega širšega zaledja. Tudi ti povcčujejo s svojimi nakupi v Ljubljani njene dohodke od promctnega davka. Zaradi tcga imajo tudi določene pravice do sodelovanja pri razdeljevanju in uporabi tako ustvarjenih sredstev.
Ljubljana je sedež mnogih srednjih, višjjh in viso-kih strokovnih šol, znanstvenih in kulturnih ustanov. bolniškega (kliničnega) centra, raznih muzejev, knjižnic, tiskarskih, založniških. časopisnih in drugih gospodar-skih podjetij, upravnih, sodnih, telesnovzgojnih in dru-gih organov in ustanov, ki so namenjeni tudi prebival-cem  širšega mestncga zaledja.
Vse to in še marsikaj dokazuje, da je Ljubljana s svojim zalcdjem dejansko ena organska celota in da mora zaradi tega voditi enotno politiko za celotno ob-močje. Zaradi tega je nujno, da mestna skupščina kot temeljna družbeno politična skupnost v imenu vseh ljubljanskih občin združuje zlasti oblastveno funkcijo ter tako zagotavlja za občane na vsem območju mesta in njegovoga zaledja enotno politiko nadaljnjega raz-voja in enotne pravne pravice za vsc občane.
KAKO BO Z MOŽNOSTMI NADALJNJE KREPITVE SAMUPRAVNIH   PRAVIC   OBCANOV?
Razumljivo je. da samo ena mestna občina ne bi mogla imeti res dobrih. neposrednih stikov z vsemi občani na njenem območju. Ena mestna občina ne bi mogla saina neposredno reševati cele vrste posebnih (spccifičnih) problemov, ki se porajajo in so značilni samo za  posamczna območja.
KREPITEV SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN OBVEZ-NOSTI OBCANOV IN NJIHOVIH KRAJEVNIH, DE-LOVNIH IN DRUGIH INTERESNIH SKUPNOSTI LEZI  PREDVSEM NA OBCINSKIH SKUPŠCINAH.
Jasno je, da bo ne samo pri naši občinski skupščini tcžišče dela na nadaljnji krepitvi in poglabljanju sa-moupravljanja. Vsi sklepi in novi normativni predpisi se bodo tudi v naši bodoči mestni skupščini lahko spre-jema\i šele po prejšnjem temeljitcm razpravljanju in dogovarjanju občanov, tako ncposredno na zborih vo-livcev, kakor tudi posrcdno na sejah občinskih skupščin in šelc zatem tudi tudi na sejah mestno skupščine.
Le tako se bodo hitreje odstrarvjevala nasprotja mcd mestnim ccntrom in širšim vaškim zaledjem in s tem hitrejc in uspešnejc razširjale, krepile in uveljav-ljalc tudi krajevnc skupnosti kot oblika neposrednega samoupravnega odločanja prebivalstva določenega ob-močja, ki ima prav zaradi svojih posebnih problemov in težav potrebo po samoupravnem dogovarjanju in reše-vanju teh posebnih razmcr.             Pavle ŠEGULA