7096 AA
OSREDNJA KNJI 'žNICA SREČKA VILHARJA TRG REVOLUCIJE i 600i KOPER
čt K
60090201
") leto LIH.
začel Izhajati v Trstu 13. tdhodnik PARTIZANSKI mbra 1943 v vasi Zakriž n na ciklostil. Od 5. do ) tiskal v tiskarni 'Dober-nji Trebuši, od 18. sep-11945 v tiskarni ‘Slove-, do 7. maja 1945 pa v e izšla zadnja številka, ranski DNEVNIK v za-
ikoi - a Montecchi 6-Tel. 040/7796600________
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. I /50%
\
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
OPČINE-Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA

________________y
TOREK, 7. JANUARJA 1997
Tudi
tokrat
političen
ukrep
Bojan Brezigar
Prazniki so mimo in po krajšem premirju se boj nadaljuje. Očitno se celo zaostruje. Dejstvo, da je Banka Itabje zavrnila prošnjo Nove Ljubljanske banke, da odpre svojo podružnico v Trstu, kaže jasno na to.
Morda je imela osrednja italijanska banka res tehtne razloge za svojo odločitev, vendar gre s političnega vidika za Se eno potezo uperjeno proti slovenski manjšini v Itabji.
Teh potez je bilo v zadnjih letih mnogo. Lahko bi začeli s komisarsko upravo v goriski Kmečki banki in trdim postopkom vračanja kreditov, ki ji je sledil, in končali z likvidacijo Tržaške kreditne banke, ki jo je prejela Banca Antonia-na za smesno nizko ceno. Med te poteze bi tudi lahko navedli čudno ravnanje Banke Italije v odnosih s TKB, ko kljub številnim inšpekcijam »ni odkrila« nepravilnosti vse dokler ni bilo stanje godno za likvidacijo. Tudi o tem bi moralo sodstvo iskati vso resnico.
Toda vrnimo se k prošnji Ljubljanske banke. Njena zavrnitev je namreč predvsem politično dejanje, saj se Se vsi spominjamo stališča slovenske vlade jeseni leta 1995, ko je, istočasno z odklonitvijo vstopa LHB kot manjšinskega partnerja v TKB, napovedala odprtje podružnice ene izmed slovenskih bank v Trstu, da bo lahko tako Slovenija pomagala manjšini, njenim organizacijam in njenim podjetjem. Prošnja Ljubljanske banke je očitno imela ta namen, njena zavrnitev pa je zaradi tega politično dejanje. Banka Italije je torej čedalje izrazitejši politični dejavnik v omejevanju slovenske manjšine in v zaostrovanju odnosov s Slovenijo in zanimivo bi bilo vedeti, kakšno stališče ima o tem italijanska vlada, na primer zakladni minister Ciampi ali zunanji minister Dini, prvi bivši guverner in drugi bivši direktor Banke Italije, sedaj pa oba z izjavami zelo odprta do Slovenije. Če je namreč ta odločitev sad politične volje Prodijeve vlade, bomo pač to vzeli na znanje in bomo vsaj vedeli, pri čem smo; če pa ni tako, naj vlada pokaZe, kdo v tej državi odloča, saj prijazne besede Scalfara, Prodija in Dinija ne bodo preslepile nikogar, se zlasti ne manjšine, ki je iz dneva v dan bolj razočarana nad razvojem dogajanj, ki jo pobliZe zadevajo.
RIM / BANKA ITALIJE ZAVRNILA NJENO PROŠNJO
Ljubljanska banka brez tržaške agencije
Dogodek bo nedvomno pogojeval »Novo TKB«
Izid današnje številke Primorskega dnevnika je omogočilo podjetje
Edilcem
ki se mu vsi, ki ustvarjamo časopis, najtopleje zahvaljujemo.
TRST - »Za odprtje agencije v Trstu je Banco dTtalia zaprosila naša podružnica iz Milana. Kot so nas obvestili iz te podružnice, je Nova Ljubljanska banka 22. decembra lani dobila odgovor, v katerem Banca dTtalia zavrača prošnjo za odprtje agencije podružnice NLB Milan v Trstu«.
Tako se glasi uradna izjava, ki jo je našemu dnevniku posredovala pomočnica izvršnega direktorja divizije za poslovanje s komitenti NLB Maruša Kosovinc Dragonja. Več o tem v Lju-
bljani nam niso povedali.
Zavrnitev prošnje NLB ni formalno vezana na načrtovane poslovalnice, ki jih »Nova Tržaška kreditna banka« namerava odpreti v obmejnem pasu Slovenije. Zadeve pa so hočeš nočeš povezane, zato je pričakovati politična pogojevanja na tej in na oni strani. Slovenska bančna zakonodaja določa, da lahko v Sloveniji odprejo svoje poslovalnice le banke z večinskim slovenskim kapitalom in s sedežem v Sloveniji.
Na 4. strani
Dan emigranta posvečen spominu Izidora Predana
ČEDAD - Slovenci iz videm- vornik na prireditvi, ki je bila ske pokrajine in številni gostje z	posvečena spominu Izidora Pre-
obeh strani meje so se tudi letos	dana - Doriča, je bil tokrat Clau-
množično udeležili Dneva emi- dio Garbaz, mladi župan iz granta, ki ga kulturne organiza- Srednjega, poleg čedajske odbor-cije iz Benečije prirejajo že celih niče za kulturo Elise Sinosich 35 let, da izpričajo navezanost pa je spregovoril tudi predsed-Benečanov na svoj materin rezik nik deželne vlade Giancarlo in na rodno zemljo. Glavni go- Cruder.
Srečanje v Čedadu se je tudi letos zaključil z nastopom Beneškega gledališča, ki je odigral Predanovo komedijo Beneška ojcet.
Dan emigranta je bil tudi priložnost, da so zbranim predstavili Trinkov koledar, ki iz leta v leto postaja vse bolj bogat in zanimiv.
Na 3. strani
Začetek vpisovanj v šole
TRST, GORICA -šolarji se danes po dolgih božičnih in novoletnih počitnicah vračajo v šole, malčki pa v otroške vrtce. Danes se začenjajo tudi vpisovanja v prve razrede osnovnih šol in v prve letnike državnih otroških vrtcev, ki so zelo pomembni za obstoj naše šole.
Na 6. strani
Deseti pohod za mir in proti rasizmu
TRST - Kljub dežju se je včeraj popoldne odvil tradicionalni, tokrat že deseti mestni pohod za mir in tokrat tudi proti rasizmu v skladu s sklepom Evropske unije, ki je leto 1997 poosve-tila ravno boju proti rasizmu.
Na 5. strani
SMUČARSKI SKOKI / PRVI SLOVENEC, KI JE DOBIL TURNEJO INTERSPORT
Slavje Primoža Peterke
BISCHOFSHOFEN -Primož Peterka je prvi slovenski smučarski skakalec, ki mu je uspelo osvojiti skupno prvo mesto na prestižni novoletni skakalni turneji Inter-sport, ki je bila letos že 45. po vrsti. Na zadnji četrti tekmi je Peterka -tudi zaradi dvomljive odločitve tekmovalne žirije - sicer osvojil »samo« tretje mesto za Nemcem Dieterjem Tho-mo in Poljakom Adamom Malyszem, toda njegova prednost s prvih treh tekem je bila dovolj velika, da je zanesljivo slavil. Poleg tega 17-letni slovenski skakalni šampion tudi zanesljivo vodi v tekmovanju za svetovni pokal.
Na 12. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Reforme razdvajajo desnico
Načrtovane institucionalne reforme so predmet ostrih političnih polemik v Kartelu svoboščin.
Stran 2
Varnost na avtocestah
Š širokopotezno preventivno akcijo so prometna policija in karabinjerji prišli na sled metalcem kamenja in snežnih kep.
Stran 2
Novoletna lllyjeva želja
Na tradicionalnem novoletnem koncertu tržaških trgovcev je župan llly dejal, da bi sprejel ponovno kandidaturo, ko bi ga vse sile skupno in odločno zaprosile.
Stran 6
Tiepolo v Benetkah
Tiepolova razstava v Benetkah je - povsem pričakovano - privabila več obiskovalcev kot razstavi, ki sta se konec leta zaključili v Vidmu.
Stran 8
JLA bo ostala nevtralna
Na srečanju med predstavniki študentov in načelnikom generalštaba JLA Perišičem so študentje dobili zagotovila, da bo JLA spoštovala ustavo in tako ostala nevtralna v sporu z Miloševičem.
Strane
MOŠKA IN ŽENSKA MODA
M A S k A IPA™S1IA ®AffiTOLH Batenclaga # Ungaro KIsuperga*	/ \
&	Grifoni	L\) J
Ermenegikio Zegna,	Vdldoglio Norton & Witon
MONDRIAN
NOVICE
Koliko popusta bo pri nakupu novih avtomobilov?
RIM - Ni še jasno, koliko bo pravzaprav znašal popust pri nakupu novih avtomobilov, za katerega se je odločila vlada, da bi spodbudila prodajo zasebnih vozil. Vprašanje se postavlja, ker niso še določili, Ge bodo državni prispevek (milijon 500 tisoč lir za avtomobile do 1.300 kubikov, 2 milijona luža ostala vozila) odšteli pred ali po zaračunanju davka IVA. Pri nakupu novega avtomobila bo verjetno treba najprej odšteti popust proizvajalca, nato prišteti davek in končo odšteti vladni prispevek. Dokončnega odgovora ministrstva za finance še ni, vendar kaže, da ne bodo odšteli državnega prispevka, preden bodo zaračunali davek, s Čemer bi kupci prihranili 285 oz. 380 tisoC lir.
Italijanski davkoplačevalci menijo, da plačujejo preveč davkov
RIM - Vedno veC Italijanov meni, da plačuje preveč davkov. Ugotovitev izhaja iz ankete javnomnenjske družbe Doxa, ki je za dnevnik H Sole 24 ore inter-vjuvala 1.011 davkoplačevalcev. Leta 1985 je bilo tega mnenja 73,3% intervjuvancev, sedaj pa jih je 83,6%. Pred dobrim desetletjem je samo 32,9% Italijanov bilo mnenja, da je treba zmanjšati javne stroške za zdravstvo, šolstvo, pokojnine, tokrat pa je odstotek narasel na 45%. Najbolj ostri proti davčnemu pritisku so na Jugu države (85,4%), medtem ko so na Severu rahlo bolj zmerni (81,8%).
Proces proti finančnemu ministru
PANTELLERIA - Danes bi se moral začeti proces proti finančnemu ministru Vincenzu Viscu, njegovi ženi Antonelli Dugi in gradbeniku Antoniu Romanu: obtoženi so, da so v ministrovi vili na otoku Pantelleria brez dovoljenja spremenih cisterno in skladišče v kopalnici in novo sobo. Procesa pa ne bo, ker so ministru izročili z zamudo poziv na sodno razpravo. Vsekakor Viscov zagovornik odv. Caleca trdi, da je minister predložil vse potrebne prošnje na pristojne urade.
Proces Pecorelli: zasliševanje skesancev
PERUGIA - Od danes do sobote bodo na procesu zaradi umora novinarja Mina Pecorellija zasliševali vrsto prič, med katerimi je tudi nekaj pomembnih skesancev, ki so prispevali k preiskavi, sled katere so obtožili umora sen. Giulia Andreottija.
Še vedno pogrešajo voznika
PORDENON - Do večera še niso zasledili 56-letne-ga Gustava Corazzo, čigar avtomobil so našli s prižganim motorjem na mostu na reki Livenza. Preiskovalci ne izključujejo nobene hipoteze, gasilci pa so zaman preiskali dno reke.
DVODOMNA KOMISIJA / RAZLIČNA GLEDANJA NA DESNICI
Reforme razdvajajo Kartel svoboščin
Intervju D'Aleme doživel različne ocene Tudi referendumi predmet ostrih polemik
RIM - Massimo Dilema je 's svojimi novoletnimi izjavami o institucionalnih reformah in o ustanovitvi dvodomne parlamentarne komisije o teh vprašanjih povzročil spore in razprtije v Kartelu svoboščin. Spori so sicer že obstajali, sedaj pa so vsem pred oCmi, tako da jih liderji desnice ne morejo veC prikrivati.
Medtem ko se Silvio Berlusconi vraCa z dopusta na Karibskih otokih, je v naj večjih težavah li-der Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Slednji po eni strani nasprotuje dvodomni komisiji o reformah (zavzema se za ustavodajno skupščino), po drugi pa se ne more kar tako izogniti soočenju o tem vprašanju, do katerega lahko pride le v parlamentu. Vodja Hrasta je Finiju očital, da je premalo pogumen, kar so nekateri v Nacionalnem zavezništvu (npr. Dome-nico Fisichella) izkoristili za kritične pripombe na račun predsednika.
Medtem ko se Fini ukvarja z notranjimi kritiki, so nekdanji demokristjani CCD in CDU znova predlagali France-sca Cossigo za predsednika dvodomne komi-
PREDNAROCNINE 1997
Primorski dnevnik
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna
Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena
(TUDI LETOS 300.000 lir)
KAKO PLAČATE:
prednaročnina lahko plačate na upravi ^ Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
^ na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznašalcih Primorskega dnevnika
sije o reformah. Pierfer-dinando Casini in njegovi somišljeniki vztrajajo pri tej kandidaturi, ki jo je nekdanji predsednik republike sicer že zavrnil. Zagovornik dvodomne komisije, ki naj bi bila formalno ustanovljena sredi meseca, pa je Berlusconi, ki mu je, kot znano, zelo pri srcu dialog s tajnikom DSL.
V pričakovanju razpleta (ali zapleta) o reformah je sedaj pozornost političnih sil namenjena ustavnemu sodišču, ki bo jutri začelo sklepati o ustavnosti kar tridesetih ljudskih refe-umdov. Za nekatere (teh je večina) so zbirali podpise Pannellovi radikalci, za druge pa so dale pobudo nekatere deželne uprave. Referendumi
zadevajo raznovrstne probleme in področja javnega življenja.
Stranka komunistične prenove je mnenja, da je trideset referendumov preveč (v to je prepričan tudi velik del javnega mnenja), predvsem komponente levosredinske Oljke pa so prepričane, da je po ustavnem sodišču na potezi parlament, ki si v vsakem primeru ne more privoščiti tako visokega števila referendumov. DSL, Nacionalno zavezništvo in Krščansko-demokratski center so mnenja, da je napotil čas za korenito reformo zakonov, ki urejujejo ljudska glasovanja, ter hkrati čas za uvedbo posvetovalnih referendumov, ki jih predvideva ustava.
AVTOCESTE / PO SMRTI BERDINIJEVE
Prve aretacije metalcev kep in kamenja
Širopotezna preventivna akcija prometne policije in karabinjerjev
RIM - Prometna policija in ostali organi javne varnosti so v zadnjih dneh krepko poostrili nadzorstvo na vsem italijanskem avtocestnem omerežju, da bi zaščitili voznike pred metalci kamenja. Potem ko je prejšnji teden na avtocesti blizu Verone izgubila življenje Maria Letizia Bedini, ki jo je ubil kamen, ki ga je še neidentificirana skupina huliganov vrgla z viadukta, se je začela preventivna akcija proti metalcem kamenja.
V mrežo preiskovalcev se je tako v zadnjih dneh ujelo nekaj neodgovornih pobalinov, pa tudi nekateri ljudje, ki bi morali biti vsaj glede na starost dovolj zreli, da bi doumeli doseg svojih dejanj.
Tako so v Cavarii pri
r POGODBE / NADALJEVANJE POGAJANJ ZA KOVINARJE
Pomemben preizkusni kamen
Stališča delavcev in delodajalcev so še krepko narazen
RIM - Jutri se bodo na ministrstvu za delo nadaljevala pogajanja za delovno pogodbo delavcev kovinarske stroke. Minister za delo Tiziano Treu bo nadaljeval s srečanji s predstavniki sindikatov in delodajalcev, da preveri ah je lahko skupno sestajanje uspešno. V pričakovanju srečanj na ministrstvu za delo pa je pozornost komentatorjev namenjena današnjemu sestanku Federmeccani-ce in jutrišnjemu dopoldanskemu srečanju tajništev sindikalnih organizacij. Čeprav ni pricakovah pomembnih novosti, bo pa ton sporočil lahko pokazal, ah je pri obeh straneh dovolj prožnosti za zbhžanje in morebitni dogovor.
Delovna pogodba delavcev kovinarske stroke je postala namreč preizkusni kamen tako za posredovalno sposobnost vlade, predvsem pa za celotno dohodkovno pohtiko, la je z dogovorom o
ceni dela izpred treh let postala eden od temeljev za državno sanacijsko pohtiko.
Izhodišče za pogajanja bo vsekakor predlog, ki ga je oblikoval Treu in ki so ga sindikati sprejeli, Federmeccanica pa zavrnila. Treu je predlagal'200.000 lir mesečnega poviška in skupen strošek 3, 2 milijona lir za delavca v triletju 96-98. Predlog pa naj bi bil vsekakor dovolj prožen, da so možne različne tehnične interpretacije.
Predsednik industrijcev Giorgio Fos-sa je pred nekaj dnevi izjavil, da je treba doseči dogovor v kratkem, toda direktor zveze industrijcev Innocenzo Ci-polletta je dodal, da delodajalci ne spreminjajo svojih stališč. Tajnik CISL Sergio DAntoni pa je posvaril delodajalce, da je velika nevarnost zelo ostrega družbenega spopada, Ce ne bodo pristali na predlog vlade.
Vareseju agenti priprli devet mladoletnikov, ki so metali proti avtomobilom snežne kepe. Po zasliševanju so vse sicer izpush-h, obenem pa prijavili sodišču z obtožbo »atentata na varnost cestnega prometa«. Skupino mladih pobalinov (stari so bili 16 let, med njimi je bilo tudi dekle) so ujeli v nedeljo zvečer okoli 23.30. Nekaj ur prej je snežna kepa zadela v okno citroena bx in ga prebila, voznik pa je ohranil hladno kri in je obdržal avtomobil na cestišču. Moški je prijavil .okoliščino policiji, ki je prišla nekaj ur potem na sled pobalinom. Ni pa jasno, ah so priprti metali kepe tudi nekaj ur prej.
Pri Firencah pa so ujeli 30-letnega Andreo Asca-nija, ki je je s kamnom poškodoval avto na državni cesti Aurelia. Kaže, da je zadel passat nekega voznika iz Follonice, ki je hotel ošteti napadalca, ta pa mu je zagrozil z nožem. Voznik je prijavil okoliščino policiji, ki je nato izsledila Ascanija, pri katerem je odkrila tudi kuhinjski nož, spremenjen v bodalo.
V	Neaplju pa je pohcija priprla Luigija Silvestra in Vincenza Minervina, navijača Napolija, ki sta baje metala kamenje z nekega viadukta v rimski četrti Tiburtino.
V	Markah pa so iz zadnjega filma serije Fan-tozzi črtali sceno, v kateri Villaggio meče kamne z viadukta avtoceste. Prizor je vzbudil veliko kritik, s privoljenjem producenta pa so ga rezali samo v kinodvoranah dežele, kjer je živela pokojna Maria Letizia Berdini.
SLABO VREME / PERUGIA-MILAN
Plazovi v srednji, mraz v severni Italiji
NoseCnica peš ob plazu do rešilca, zaradi mraza umrl klošar v Milanu
PERUGIA - Slabo vreme se še ni poleglo. Po otoplitvi so še največ škode povzročili usadi in plazovi. Včeraj zjutraj se je s severno-vzhodnega dela hriba Foče v kraju Osteria di Valdorchia utrgal plaz, ki je za sabo potegnil zapuščeno kmečko domačijo in oplazil dve naseljeni hiši. Žrtev ni bilo, vendar pa so iz previdnosti izselili štiri družine (foto AP). Plaz pa je poškodoval stari predel ceste »Contessa«, zapolnil pa je tudi hudournik San Donato, zaradi Cesar se je ustvarilo nekakšno jezerce, ki ga gasilci skušajo izprazniti.
Blizu kraja Stazzema (Lucca) pa je nosečnica morala peš po ozki pori ob plazu do rešilca, ki ni mogel privozih bhže. Daniela Intaschi, 30-let, stanuje v vasi, do katere zaradi plazov ni mogoč dohod. Tako je mož nosečo ženo z avtomobilom peljal do plazu, nakar sta peš pre-
hodila ozko pot do rešilca, v bolnišnici je nato včeraj popoldne srečno povila tri kilograme težkega fantka.
Mraz, ki je prizadel predvsem severni predel
Italije, pa so najbolj obču-tili klošarji. Včeraj je v bolnišnici San Carlo di Pademo Dugnano umrl neznan moški, ki so ga zmrznjenega našli v milan-
skem predelu Porta Genova. Pred mrazom pa se klošarji in priseljenci skušajo obvarovah tudi tako, da se zakopljejo med odpadke.
ČEDAD - Slovenci iz videmske pokrajine in številni gostje s te in one strani meje tudi tokrat niso zatajili prizadevanj organizatorjev in se množično udeležili Dneva emigranta, ki ga kulturne organizacije iz Benečije prirejajo že celih 35 let s poglavitnim ciljem: postaviti zahtevo po narodnostnem in družbenem dostojanstvu. Glas beneškega človeka, beneških organizacij, je bil tokrat dan Claudiu Garbazu, mlademu županu iz Srednjega, ki je opozoril na obrobnost teh krajev in zahteval od dežele in države jasne in stvarne odgovore. Dan emigranta pa je tokrat imel še poseben vsebinski naboj. Priredili so ga v spomin na Izidorja Predana - Dorica, ki je pred 35 leti dal pobudo za to srečanje in ki je danes postalo priložnost, da Benečani javno in glasno obljubljajo zvestobo slovenskemu jeziku in potrjujejo navezanost na domačo zemljo.
In kot nalašč so v uvodnem delu z recitalom Predanovih pesmi nastopili učenci dvojezičnega šolskega središča iz Spetra Slovenov ter mlada pevska skupina, ki simbolno nosi ime Beneške korenine. Pomembno je torej, da je zemlja, v katero so vraščene narodnostne korenine, primerno zalita in obdelana. To je zahteva nadiškega Človeka, domačina visoko v Terski dolini, Rezijana in Slovencev na Tromeji.
V dialogu iskati rešitve in energije, da bomo lako brez bojazni ugotavljali, da živimo v deželi, ki je ponosna in vesela svojega jezikovnega bogastva. To je bila ena od misli Cedajske odbornice za kulturo Eli-se Sinosich, ki se je tudi v slovenščini zahvalila kulturnim organizacijam iz Benečije za velik pri-
lenečani množično potrdili zvestobo materinščini in navezanost na lastno zemljo
■
spevek, ki ga dajejo za skupno rast.
Predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder je spomnil na velike birokratske in druge težave, ki onemogočajo dejansko uresničitev tiste avtonomije, ki je po zakonu dana Deželi F-Jk. Tudi glede sredstev, ki so namenjena slovenskim kulturnim ustanovam, je Cruder ugotovil nezaslišano počasnost in večletne zamude pri izplačevanju ter priznal, da je takšno stanje nesprejemljivo. Svoje misli je zaključil takole: »Spoštovati, varovati in braniti to, kar vi (Benečani, op. ur.) predstavljate, mora biti prej interes celotne deželne skupnosti, kot vas samih.«
Srečanje v Čedadu so tudi letos zaključili z nastopom Beneškega gleda-
lišča, ki je že trideset let stalni spremljevalec Dneva emigranta. Leta 1976 so se namreč beneški gledališčniki prvič predstavili na tradicionalnem srečanju in odigrali Predanovo komedijo Beneška oj-cet. DoriCu v spomin so v nedeljo komedijo ponovili in tudi tokrat je dogajanje na odru med številnim občinstvom sprožilo veliko smeha in dobre volje in ga obenem opozorilo k odkrivanju in spoštovanju slovenskih korenin.
Pod režisersko taktirko Alda Klo-dic so nastopili Mario Bergnach, Bruna Chiuch, Cri-stina in Roberto Bergnach, Marco Cucovaz, Mirko
Sturma, Matteo Balus, Renza Gariup ter Gra-ziella in Davide Tomma-setig.
Dan emigranta je bil tudi priložnost, da so zbranim predstavili
Trinkov koledar, ki iz leta v leto postaja vse bolj bogat in zanimiv zaradi številnih prispevkov in aktualnih tem. Tudi letos je tako. Koledarju (in Slovencem na Videm-
skem) na pot .sta uvodoma zaželela sreCo Zupana iz Tolmina in Rezije Ivan Božic in Luigi Pa-letti. Oba sta podčrtala vlogo kulture pri povezovanju in ohranjevanju
Na sliki pod naslovom nabito polna dvorana če-dajskega gledališča Ri-stori, na sredi govorniki na Dnevu emigranta, predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder, župan iz Srednjega Claudio Garbaz in čedajska odbornica za kulturo Elisa Sinosich, spodaj prizor iz Predanove komedije Beneška ojcet in nastop učencev špetrskega dvojezičnega šolskega centra (foto KROMA)
slovenske identitete v teh krajih, ki so z narodnostnega vidika najbolj izpostavljeni.
Koledar objavlja prispevke kar nekaj priznanih avtorjev. Ob Emilu Cencicu so še Roberto Dapit, Liliana Spinozzi-Monai, Marino Qualizza, Neva Lukeš, Slavko Ci-gleneCki, Luigia Negro, Andriano Noacco, Luisa Battistig, Rita Masciali-no in Franco Fornasaro.
Knjiga obsega tudi prispevke v spomin na Izidorja Predana - Dorica in Salvatoreja Venosija. V njej je objavljenih tudi nekaj pesmi in krajše proze izpod peresa Giuseppe Floreanciga, Lucije Trusgnach, Micheli-ne Blasutig, Marine Černetič, Viljema Cerna, Luciana Chiabudinija in Franca Rupnika. Zadnje poglavje Trinkovega koledarja pa je namenjejo slovenski bibliografiji videmske pokrajine v obdobju 1990-96. Platnico in notranjost knjige bogatijo ikone Paskvala Zuanelle.
Koledar je izdalo kulturno društvo Ivan Trinko, založila pa ga je zadruga Lipa iz Spetra Slovenov. Za njegovo urejevanje so poskrbeli Živa Gruden, Lucija Trusgnach in Marino Verto-vec.
Rudi Pavšič
ALPE JADRAN
Torek, 7. januarja 1997
RIM / BANKA ITALIJE PRED NOVIM LETOM ZAVRNILA PROŠNJO SLOVENSKE BANKE
Nova Ljubljanska banka za sedaj ne bo odprla poslovalnice v Trstu
Zavrnitev bo morda pogojevalo načrtovano odprtje poslovalnic »Nove TKB« v Sloveniji
TRST - Nova Ljubljanska banka za sedaj ne bo odprla poslovalne agencije v Trstu. Banka Italije je namreč 22. decembra lani zavrnila prošnjo slovenske banke za odprtje tržaške poslovalnice podružnice NLB iz Milana. V imenu slovenskega bančnega zavoda je pomoCnica izvršnega direktorja Divizije za poslovanje s komitenti Maruša Kosovinc Dragonja posredovala našemu dnevniku naslednjo izjavo: Za otvoritev agencije v Trstu je Banco dTtalia zaprosila naša podružnica iz Milana. Kot so nas obvestili iz podružnice Milan, je NLB decembra lani dobila odgovor, v katerem Banca dTtalia zavraCa prošnjo za otvoritev agencije podružnice NLB Milan v Trstu.
VeC o tem v Ljubljani nam niso povedali. Neuradno smo izvedeli, da zavrnitve prošnje osrednje italijanske banke pri NLB ne nameravajo dramatizirati, prošnjo bodo vsekakor v kratkem spet predložili in to na osnovi italijanske bančne zakonodaje. Iz Ljubljane nam niso posredovali utemeljitve, s katero je Banka Italije zavrnila prošnjo NLB, milanska podružnica pa je bila včeraj zaradi praznika zaprta, zato bomo kaj veC o tem morda zvedeb danes.
NLB ima v Trstu že svoje predstavništvo v Ul. Valdirivo 26, ki posluje pod okriljem Milana; reprezentančne urade pa so hoteli spremeniti v ko-
mercialno agencijo, za katero pa, kot reCeno, niso dobili dovoljenja. V Italiji lahko odprejo svoje poslovalnice vse banke iz držav Evropske skupnosti (za to rabijo le formalni konsenz Banke Italije), za banke iz drugih držav pa so potrebna uradna dovoljenja narodne banke.
Zavrnitev prošnje NLB ni formalno vezana na načrtovane poslovalnice, ki jih »Nova Tržaška kreditna banka« namerava odpreti v obmejnem pasu Slovenije. Zadeve pa so hočeš noCeš povezane, zato je'' pričakovati politična pogojevanja na tej in na oni strani. Slovenska bančna zakonodaja določa, da lahko v Sloveniji odprejo svoje poslovalnice le banke z večinskim slovenskim kapitalom in s sedežem v Sloveniji.
Kar zadeva »Nove TKB« so novi lastniki za danes ah jutri napovedah uradno sporočilo, s katerim bodo sporočili javnosh prevzem banke in končno povedah, kdaj bo nova banka sploh pričela poslovati. Novi lastniki iz vrst Bance Antoniane iz Padova so medtem sprejeli vabilo za sestanek, ki jim ga je naslovil Odbor za zaščito varčevalcev TKB. Do srečanja bo prišlo takoj, ko bo nova banka dobila od Banke Italije vsa dovoljenja in pooblastila za začetek poslovanja, to se pravi morda že ta teden. Takoj zatem bo Odbor varčevalcev sklical občni zbor svojih članov.
LJUBLJANA / SKLEP KOLEGIJA PREDSEDSTVA
Jutri v državnem zboru glasovanje o kandidatu za mandatarja
LJUBLJANA - Na včerajšnji tretji seji kolegija predsednika državnega zbora so člani kolegija sklenih, da bo prva izredna seja državnega zbora jutri. Na njej bodo poslanci opravili glasovanje o kandidatu za mandatarja, ki bo sestavil novo vlado, prav tako pa naj bi končno imenovah komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ), ki bo opravila vse postopke v zvezi z oblikovanjem ostalih delovnih teles državnega zbora. Glede oblikovanja delovnih teles pa članom kolegija kljub dolgi in precej polemični razpravi ni uspelo doseži dogovora, zato so odločili, da bodo razpravo nadaljevali danes.
Sicer pa se je ves čas razprava sukala okrog predloga za oblikovanje delovnih teles, ki ga je v skladu z dogovorom in na podlagi pooblastil vodij poslanskih skupin pripravil predsednik državnega zbora Janez Podobnik. V začetku razprave je Podobnik pojasnil, da je omenjeni predlog pripravil na podlagi pisnih in ustnih stališč poslanskih skupin ter predstavnikov narodnostnih skupnosti in ob tem ugotovil, da je večina za to, da naj državni zbor pri oblikovanju delovnih teles upošteva načelo racio-
nalnosti. Njihova številčnost bi omogočala kakovostno delo, posamezni poslanec pa naj ne bi bil član več kot treh delovnih teles. S tem pa se niso strinjah vodje manjših poslanskih skupin. Med drugim je Podobnik tudi pojasnil, da ni nobenega novega predloga za sestavo KVIAZ.
Kot je znano, Liberalna demokracija, Slovenije (LDS) predlaga enako sestavo komisije kot na prvi seji državnega zbora in predsedniško mesto zase, »pomladniki« pa bi na to sicer pristah, vendar pa zahtevajo, da predsedniško mesto zasede poslanec iz vrst Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS). Željam slednjih je predsednik državnega zbora v predlogu za sestavo delovnih teles ugodil in predlagal, da naj bi komisija imela dvajset članov, pri čemer pa bi podpredsedniško mesto pripadlo LDS.
Sicer pa naj bi po Podobnikovem predlogu državni zbor najprej imenoval le pet komisij in pet odborov, odbori pa bi hili imenovani le za potrebe imenovanja nove vlade. Tako naj bi oblikovali mandatno-imunitetno komisijo, komisijo za poslovnik, komisijo za narodnostne skupnosti,
komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo ter KVIAZ.
Za imenovanje nove vlade oziroma za zaslišanje kandidatov za posamezna ministrska mesta pa naj bi imenovah odbor za gospodarske dejavnosh, odbor za negospodarske dejavnosh, odbor za notranjo politiko, odbor za zunanjo pohtiko in odbor za finance. Vsi odbori bi imeli po Podobnikovem predlogu dvajset članov, pri čemer bi odbor za gospodarske dejavnosh vodil poslanec iz vrst LDS, odboru za negospodarske dejavnosh bi predsedoval poslanec iz vrst DeSUS, odbor za notranjo pohtiko bi vodil poslanec iz vrst SNS, odboru za zunanjo pohtiko bi predsedoval poslanec iz vrst ZLSD, medtem ko bi odbor za finance prevzela LDS. SLS naj bi vodila mandatno-imunitetno komisijo, SKD naj bi predsedovala komisiji za poslovnik, predstavnik narodnostnih skupnosh pa komisiji za narodni skupnosti. LDS bi vodila komisijo po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, poslanec iz vrst SDS pa naj bi vodil KVIAZ.
Vesna Vukovič
DESETI POHOD ZA MIR / TRADICIONALNI SPREVOD PO MESTNEM SREDIŠČU NA DAN SV. TREH KRALJEV
Kljub dežju več sto ljudi izpričalo zavzetost za mir in proti rasizmu
Evropska unija proglasila 1997 leto proti rasizmu - Branje odlomkov msgr. Ukmarja in Mirana Košute
Med postankom pred dvorano Tripcovich so prebrali odlomke proti rasizmu in za mir.
Slabo vreme je botrovalo včerajšnjemu desetemu mestnemu pohodu za mir, kljub dežju pa se je nekaj sto premočenih in premraženih manife-stantov udeležilo tradicionalnega sprevoda na dan sv. Treh kraljev, ki je tokrat krenila od železniške do pomorske postaje.
2e s samim neobičajnim zbirnim mestom v preddverju železniške postaje na Trgu Liberta, kamor vsak dan vstopi na stotine tujcev z vsemi svojimi problemi in težavami, so organizatorji -številne verske in laične, kulturne, politične in sindikalne organizacije, med temi tudi Slovenska prosveta, Društvo slovenskih izobražencev in Zveza slovenskih kulturnih društev - hoteli poudariti, da je bil tokratni pohod za mir brez rasizma. Letošnje leto je namreč Evropska unija proglasila za leto proti rasiz-
mu in, kot je uvodoma ugotovil Michele Berti, si pravega miru ni mo-goCe niti misliti, dokler se ne bo uveljavilo spoštovanje do vseh ljudi. Iz rasizma pa izvira najhujše zlo - vojna, pa naj bo v srcu Afrike kot na Balkanu.
V veliki dvorani železniške postaje so zadoneli glasovi mladih iz Afrike, Južne Amerike in Trsta, ki so pod vodstvom Makolleja Bruna iz Kameruna zapeli nekaj afriških motivov, Irene Righi in Nikla Panizon pa sta prebrali veC odlomkov raznih avtorjev o rasizmu in miru. Med temi je tudi pridiga, ki jo je v škedenjski cerkvi 31. maja 1931 prebral msgr. Jakob Ukmar in ki jo objavljamo na drugem mestu na tej strani.
Sprevod se je nato pod dežjem odvil do bližnjega trga pri dvorani Trp-covich, drugem simboličnem kraju prihoda lju-
di iz drugih držav v Trst, kjer so prebrali še vrsto drugih dlomkov, in nato do pomorske postaje, kjer je bila sklepna manifestacija.
Tudi tu je nastopil mladinski zbor in so prebrali še nekaj odlomkov
iz literature vsega sveta. Med drugimi naj omenimo misli pokojnega tržaškega škofa Bellomija in odlomek iz Krpanove soli Mirana Košute o bratstvu med ljudmi na območju nekdanje Jugoslavije, ki ni stvar preteklosti, paC pa prihodnosti, kot je sploh vprašanje mirnega in plodnega sožitja še posebej občuteno v ljudeh, ki živijo na meji in še zlasti med manjšinci.
Manifestacije so se udeležili med drugimi tudi tržaški, devinsko-nabrežinski in zgoniški župan. Shod na pomorski postaji se je zaključil ravno z besedami Riccar-da Illyja, ki se je spomnil lani preminulega tržaškega škofa Bellomija, »graditelja miru«, Cigar sporočila v Trstu ne bomo pozabili, je pripomnil Illy. Župan je tudi naglasil vprašanje revščine in brezposelnosti, s katerimi se mora spo-
prijeti vsa družba in zagotoviti prizadetim svojo solidarnost. Illy je na koncu še pozval vse politične sile in v prvi vrsti opozicijo, naj izrazijo svojo zavzetost do družbenih vprašanj z večjo resnostjo in konstruktivnostjo.
Na koncu naj zabeležimo še informacijo glede lepakov z napovedljo pohoda, ki so jih po mestu nalepili samo v ita-lijaščini, slovenske pa le v predmestju in po okolici.
Pozanimali smo se pri organizatorjih: 200 italijanskih in 100 slovenskih lepakov so izročili podjetju za mestno reklamo, slednje pa je lepake nalepilo po lastni uve-devnosti... Na vsak način, so nam še povedali, bodo prihodnje leto lepaki dvojezični, da bi se izognili podobnim nevšečnostim, ki so res neprimerne za tovrstno manifestacijo.
Na pomorski postaji je spet nastopil zbor Are en ciel, v prvi vrsti pa je sedel Zupan llly.
Msgr. Jakob Ukmar o pravici do jezika
Res, preganjati drug narod, hoteti ga použiti ali, kakor pravimo dandanes, asimilkati ga, to nasprotuje osnovnim načelom krščanske pm-vice. To je lahko dokazati. Vsak Italijan, ki je pošten in dobro vz‘ gojen, ljubi svojo mater, ljubi svojo slovstvo in bi se Čutil hudo prizadetega, če bi se kdo drznil oropati ga teh resnično dragocenih zakladov. Ali mar mislite, da so Slovenci ali Nemci drugače ustvarjeni in da se oni ne čutijo užaljene, kadar jih hoče kdo oropati enakih vrednot? Odprite torej Sv. Pismo in berite: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe; vse, kar hočete, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim, in kar nočeš, da bi drugi tebi štorih, tega tudi ti drugim ne stori. To so osnove načela naravne pravice, ki jih ne narekujem jaz, ampak jih narekuje Duh sveti; slušajte jih in izvršujte jih! Da, slušati in izvrševati jih morate, če hočete biti pametni ljudje in dobri kristjani. Smo mar divje živali, ki se ujedajo in grizejo med seboj, dokler se ne pokončajo? Ali nismo marveč ustvarjeni po božji podobi in sličnosti, vsi odrešeni po isti dragoceni krvi božjega Sina, vsi namenjeni v isto nebeško domovino? Čudežno govorjenje mnogoterih jezikov, ki
je značilno za rojstni dan Cerkve na binkošt-ni praznik, nam priča jasno namen sv. Duha: ne uničiti raznoličnost narodov, temveč družiti jih v enotnosti vere. Vsak narod, ki vstopi v katoliško Cerkve, more in mora ohraniti svojo narodno individualnost (osebnost), more in mora biti postrežen v svojem jeziku tako, da v kraljestvu Kristusovem ni državljanov prve in druge kategorije (vrste), temveč tvorimo vsi eno samo skrivnostno Jezusovo telo.
Morate pa tudi izvrševati ta načela krščanske morale, če hočete biti dobri italijanski državljani. Blagostanje države ne sloni na enotnosti jezika, pač pa na pravici, ki zahteva, naj državljani, ki nosijo ista bremena, uživajo tudi iste pravice. Najboljše poroštvo javnega reda je, če so državljani zadovoljni, če vidijo, da se spoštujejo njih naravne pravice. Kdorkoli v teh dneh tako hude socialne in gospodarske krize, ko so ljudstva že skoro na robu obupa, še oznanja sovraštvo in preganjanje proti sodržavljanom drugega jezika, zagreši hud zločin proti domovini in proti socialnemu redu. Ljudstvo ne potrebuje sovraštva in preganjanja, temveč potrebuje miru, dela in kruha.
OSUMLJENA JE UMORA / SODNIK POTRDIL PRIPOR ZA PATRIZIO VALENTO
Zanikala je vsakršno odgovornost
Pred sodnikom Gian-francom Permom je bila skoraj tri ure, od 9.30 do poldne, vendar ni povedala nic takega, kar bi pojasnilo, kaj se je v petek popoldne dejansko zgodilo v stanovanju Čuvaja osnovne šole »Suvi-ch v Ul. dei Cunicoli: Pa-trizia Valenta, ki je osumljena umora Čuvaja Giorgia Santinija D’Am-brosija, je namreč kot že v petek zvečer pred karabinjerji in drugimi preiskovalci zanikala vsakršno odgovornost, potem ko je po telefonu trdila, da je moškega umorila. Sodnik Perm o je po zaslišanju, katerega se ni udeležil javni tožilep Giorgio Nicoli, ki se ukvarja s tem primerom, potrdil pripor in Valento-vo so spet odpeljali v videmski zapor, kjer je ženski oddelek.
Santinija so karabinjerji našh mrtvega v postelji: neka ženska, ki se je predstavila kot Patrizia
Valenta, jih je dvakrat poklicala po telefonu in jim povedala, da je kriva za njegovo smrt in da jih čaka pri telefonski kabini . na Trgu Garibaldi. Pri kabini so res našh Valento-vo, skupaj so odšli v šolo Suvich, nakar so jo odpeljali v kasarno in zatem v ječo, vendar je vztrajala, da sploh ni telefonirala in še manj zakrivila smrt kogarkoli. Ko so "jo karabinjerji našli, naj bi bila pijana, včeraj pa je sodniku dejala, da je spila eno samo pivo. Odgovorila je na vsa vprašanja, ki so se nanašala na dogodke pred petkom, 3. januarja letos in tudi, kaj je počela v petek zjutraj. S Santinijem je pred časom navezala razmerje, živela je pri njem. Zatem se je moški zaCel zdraviti, bil je alkoholik, vendar je zdravljenje opustil. Pred nekaj meseci naj bi spet zaprosil zdravnike za pomoč, hotel se je rešiti alkohola, ker se je bal, da
mu vzamejo 11-letnega sina in ga v varstvo pre-pustiji kakšni družini (Santini je bil vdovec). Tedaj, junija meseca, je prekinil odnose z Valento vo, ki je dejansko ostala na cesti, brez strehe nad glavo in denarja: lahko je računala na skromnih 300 tisoč lir, ki jih je prejemala od bivšega moža. Usmilila se je je priletna Maria Grazia De Rosmini Felice, ki jo je vzela k sebi. Valentova ni imela urejenega življenja, tudi po več dni je ni bilo na spregled. Tako je bilo tudi konec lanskega decembra: odšla je z doma in ni povedala, kam je namenjena in kdaj se bo vrnila. Sodniku Fermu je povedala, da je skušala spet navezati stik s Santinijem (nekateri pravijo, da si je slednji medtem že našel neko drugo družico), želela mu je pomagati. Priznala je, da je bila tudi v petek pri njem, vendar je moški zadnje
dni veliko pil in se je odločila, da odide: zapustila ga je okrog 15. ure in zatem tavala naokrog do 10. ure, ko so jo našli karabinjerji. Na Drevoredu XX. septembra naj bi popila pivo, to je bilo vse.
k Morda bo obdukcija na Santinijevem truplu pojasnila, kaj se je tistega dne dogajalo v 3. nadstropju šole »Suvich«. Domnevajo, da ga je nekdo zadušil, ni pa izključeno, da ga je zadel infarkt. Ugibali so tudi, da morda Valentova, ki jo zastopa odvetnik Sergio Mameli, res ni telefonirala, da govori resnico, kar bi pomenilo, da jo je kdo hotel spraviti v težave. Taka domneva pa težko zdrži ob ugotovitvi, da je ženska, ki je telefonirala, v drugem pogovoru s karabinjerji povedala, da se nahaja na Trgu Garibaldi, a tam so našli prav osumljenko. Ker imajo’na razpolago magnetofonski trak obeh klicev, bodo iz-
vedenci zlahka preverili, če gre za glas Valento ve. Pravijo, da je nekdo v petek poklical tudi gasilce in dejal, da si njegova sorodnica (navedel je tudi ime, Valenta) hoCe vzeti življenje. Možna je tudi razlaga, zakaj je najprej dejanje priznala, potem pa ga zahikala: morda sta bila oba vinjena in je prišlo do prepira in do najhujšega. Zapustila je stanovanje in tavala po mestu, bila je zbegana, ni bila kos bremenu, ki se je zgrnilo na njene rame, poklicala je karabinjerje. Povratek v šolo Suvich in stik s preiskovalci (dejansko s tem, kaj jo čaka) naj bi jo spet postavil na trdna tla, zavedela se je, kaj jo čaka in tedaj naj bi se odločila, da vse zanika. Vendar so to le hipoteze, kaj več bo jasno po obdukciji, ki naj bi jo opravili že ta teden, in po pregledu magnetofonskih trakov.
NOVICE
Mir v Bosni pa Daytonu
To bo tema današnjega pogovoru v studiu, ki ga aktualnim temam posveča italijanska redakcija koprske televizije. Današnji pogovor iz niza »Govorimo o ...«, ki se bo začel ob 20.45, bo vodil Mauri-zio Bekar. Pogovarjal se bo z univerzitetnim profesorjem Riccardom Lucciom, ki je elan mirovnega gibanja »Beati i costruttori di pace«. Gre za eno od italijanskih organizacij prostovoljcev, ki so se tudi med vojno v Bosni zavzemale za ohranitev oz. ponovno vzpostavitev kulture miru in sožitja. Pogovor se bo vrtel predvsem okoli vprašanja, Ce in kakšne možnosti nudijo sporazumi v Daytonu, da bi v Bosni pripadniki raznih etničnih in yerskih skupnosti spet lahko živeli v sožitju. Oddajo bodo ponovili jutri popoldne ob 16.30.
Popravek v zvezi z napovedjo izletov PD
V nedeljsko napoved izletov Primorskega dnevnika se je žal vrinilo nekaj napak. Glede vpisovanja nam je bil napačno sporočeno, da se bo vpisovanje zaCelo v sredo, namesto v torek, 7. januarja, to je danes. Glede datuma izleta na Nizozemsko pa nam jo je zagodel tiskarski škrat. V nadnaslovu smo napačno napisah, da bo potovanje od 5. do 10. maja, medtem ko je toCen datum od 23. do 26. aprila, kot je pravilno v tekstu. Za napako se opravičujemo.
Predkongresno zborovanje DSL
Jutri ob 18. uri bo na sedežu DSL v Ul. S. Spiridio-ne 7 predkongresno zborovanje stranke o temi »Reforma socialne države: jamstva in možnosti«. Govorila bosta pokrajinski tajnik CGEL Waldi Cata-lano in Maurizio Pessato.
ŠOLSTVO / PO DOLGIH POČITNICAH
NOVOLETNI KONCERT / POBUDA TRGOVCEV
Danes vrnitev v šole in začetek vpisovanj
Vpisovanja v 1. razrede osnovih šol in 1. letnike vrtcev
llly presenetil z napovedjo
Ko bi ga enotno podprl bi kandidiral
Po dolgih božičnih in novoletnih počitnicah odpirajo danes šole in vrtci spet svoja vrata našim uCencem, dijakom in malčkom ter njihovim učiteljem, profesorjem in vzgojiteljem. Vzgojno-izo-braževalno kolesje bo zopet steklo, danes morda v še razumljivo upočasnjenem ritmu, v prihodnjih dneh, ko se bo praznično vzdušje dokončno razblinilo in prepustilo mesto običajnemu šolskemu vsakdanu, pa s polno paro.
Prvi dan pouka v novem letu postaja zadnja leta pomemben ne le zaradi vrnitve šolske populacije v šole in vrtce, paC pa tudi zaradi začetka vpisovanj v prve razrede osnovnih šol in v prve letnike državnih otroških vrtcev. Zadnja desetletja, odkar je število naših šolarjev padlo na tako nizko raven, da je lahko od enega samega vpisa odvisno, ali bodo na določeni šoli odprli prvi razred, ali ne, predstavljajo vpisovanja v prve razrede in prve letnike za naše šole in vrtce pomembno preizkušnjo. Morda celo najpomembnejšo, saj je obstoj naših šol in vrtcev odvisen prav od števila vpisov. V zadnjih letih smo imeli v tem pogledu nekaj bridkih izkušenj. Število samostojnih razredov se je zmanjšalo, povečalo se je število enorazrednic, nekatere šole so zaradi preskromnega vpisa zaprle svoja vrata, drugim birokratski akti grozijo z »združitvami«, preselitvami ali ukinitvami. Stara zamejska pesem, skratka: namesto, da bi se ob vpisovanjih predvsem razveselili naših prvo-
šolčkov in malčkov, ki bodo poživili vrtce, usmerjamo našo pozornost in skrb predvsem seštevanju in tuhtanju, ali bo na šoli dovolj vpisanih.
Danes se torej vpisovanja začenjajo. Potekala bodo na petih didaktičnih ravnateljstvih, in sicer pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Dolini, na Opčinah in v Nabrežini.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob. V okvir tega mestnega ravnateljstva spadajo osnovne šole Josipa Ribičiča (Sv. Jakob), Karla Široka (Ul. Donado-ni), Ivana Grbca (Skedenj) in Marice Gregoric-Ste-panCiC (Sv. Ana) ter državni otroški vrtci pri Sv. Jakobu, v Skednju in pri Sv. Ani. Vpisovanje bo potekalo v tajništvu ravnateljstva v Ul. Frausin 4, od danes do sobote, 25. januarja, in sicer od 9. do 13. ure. Na ravnateljstvu bodo priredili tudi informativne sestanke za vpisovanje otrok v prve letnike vrtcev: v Četrtek, 9. januarja, ob 16. uri v prostorih osnovne šole v Skednju za vrtca od Sv. Ane in iz Skednja, ter dan kasneje, 10. januarja, ob 16. uri na osnovni šoli J. Ribičiča za vrtec pri Sv. Jakobu.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan. V njegovem okviru delujejo osnovne šole Otona Zupančiča (Sv. Ivan), F.S.Finžgarja (Bar-kovlje), Bazoviških junakov (Rojan) in Frana Milčinskega (Katinara) ter državna otroška vrtca v Barkovljah in v Lonjerju. Prvošolčke in malčke bodo vpisovali v tajništvu v Ul. Caravaggio 4 od danes do 25. januarja.
Didaktično ravnateljstvo
Dolina. Upravlja osnovne šole Prežihovega Voranca (Dolina), Mare Samse (Domjo), Ivana Trinka Zamejskega (Rocmanje), Frana Venturinija (Boljunec), Albina Bubniča (Milje), Mačkolje, Boršt in Pesek ter državne vrtce v Dolini, MaCkoljah, Ricmanjih, Borštu, Boljuncu in Miljah. Vpisovanje bo potekalo od danes do vključno 27. januarja od 9. do 13. ure ter v ponedeljkih in sredah od 9. do 17. ure.
Didaktično ravnateljstvo OpCine. Skrbi za delovanje osnovnih šol Franceta Bevka (OpCine), Primoža Trubarja (Bazovica), K.D. Kajuha (Gropada), Finka Tomažiča (Trebče), Avgusta Černigoja (Prosek), Alberta Sirka (Križ) in Alojza Gradnika (Re-pentabor) ter državne vrt-
ce na Opčinah, v Bazovici, Gropadi, Trebčah, na Proseku, v Križu in na Repen-tabru. Vpisovanje bo od danes do 25. junija v tajništvu ravnateljstva na Opčinah od 9. do 13. ure.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina. V njegovem okviru delujejo osnovne šole Vergila Sceka (Nabrežina), J.JurCiCa-K-Streklja (Devin), Stanka Grudna (Sem-polaj), 1. maja 1945 (Zgonik), Lojzeta Kokoravca-Gorazda (Salež) ter državna občinska vrtca v Nabrežini in Devinu. Starši lahko vpišejo otroke v prve razrede osnovnih šol in v prve letnike vrtcev od danes do 25. januarja, in sicer v tajništvu (Nabrežina, kamnolomi 85) od ponedeljka do sobote od 8. do 14. ure ter ob sredah od 8. ure do 15.30.
Na novoletnem gala koncertu v gledališču Rossetti je tržaški župan Illy poskrbel za majhno presenečenje. V tradicionalnem nagovoru občinstvu, ki se je tudi letos v velikem številu odzvalo vabilu združenja malih trgovcev, je namreč napovedal, da bi se tudi lahko ponovno potegoval za mesto prvega občana, ko bi ga politične sile skupno in odloCno zaprosile.
Sicer pa je tradicionalni novoletni koncert, ki so ga tržaški trgovci v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in banko Cr-Trieste priredili že sedemnajstič, potekal po ustaljenih tirnicah. Orkester gledališča Verdi, ki ga je vodil Stefano Ran-zani, je železnemu novoletnemu repertoarju, se
Župan Riccardo llly
pravi operetnim skladbam, dodal še izbor glasbenih kulis najbolj znanih Disneyevih risank. Walt Disney torej in dunajska opereta, predvsem
KRIŽ / TRADICIONALNA POBUDA DEKLIŠKEGA ZBORA VESNA
Koledovanje pod dežjem
aT1 • -
Dež in muhasto vreme nista preprečila tradicionalnega koledovanja dekliškega pevskega zbora Vesna, ki je pod taktirko Bogdana Kralja tudi letos s pesmijo veselo voščil Križankam in Križanom sreCno novo leto. Dekleta so se, kot vedno, zgodaj popoldne zbrala pred cerkvico sv. Roka (na sliki-Foto KROMA), nakar so se odpravila na običajni »mimohod« po vaških ulicah in trgih; domačini so jih povsod lepo sprejeli in jih v zahvalo za voščila obdarili z denarnimi prispevki in ponekod tudi s kapljico
domačega vina.
Dekleta so skratka včeraj popoldne poživila kriško vaško življenje, ki si seveda želi takih in podobnih dogodkov in pobud, še posebno na kulturnem področju. Križani s tem v zvezi pričakujejo nove pobude nedavno prenovljenega KD Vesna (nedavna razstava domačina Maria Magajne v Sirkovem domu je dobro uspela), lepo pa je uspela tudi božičnica na Kržadi, za katero je dal pobudo krožek Brin. Presenečenja pa se, kot kaže, obetajo za pust...
izpod peres Straussa, Lebarja in Kalmana -operetne arije je z orkestrom odpela sopranistka Regina Renzovva - sta glasbeno zapolnila tradicionalno novoletno prireditev, izkupiček katere je vsakič dan v dobrodelne namene.
V imenu organizatorjev je zbrane pozdravil predsednik pokrajinskega združenja trgovcev Um-berto Dorigo, nakar je beseda pripadla tržaškemu županu. Riccardo Illy je najprej naglasil, da je v komaj minulem letu Trst spet pridobil središčno vlogo v Evropi in to predvsem zato, ker se je zaključila vojna na območju bivše Jugoslavije in ker je Slovenija postala pridružena Članica Evropske unije. Na vprašanje, kaj bo z občinsko upravo novembra letos, ko bo II-lyju potekel mandat, pa je župan odvrnil, da ga sicer v družinskem podjetju potrebujejo, vendar pa bi sprejel ponovno kandidaturo, ko bi ga politične sile zaprosile. Vendar pa bi to morala biti skupna in enotna želja, kajti ne bi hotel povzročiti razkolov.
Na novoletnem koncertu podeljujejo tudi priznanja, tokratne »srebrne vrtnice« sta dobila modni kreator Ottavio Missoni in germanist in pisatelj Claudio Magris. V znamenju prekinitve tradicije pa je bil zaključek koncerta, saj je orkester namesto priljubljenega Radetzkyjevega marša zaigral Straussovo polko. Izkupiček prireditve so letos namenili skladu za preučevanje bolezni jetr.
PRAZNIK / V BRISCIKIH IN PRI POLICIJI
DOMJO / ZA STAREJŠE DOLINSKE OBČANE
Darovi starke »betone«
Letošnji božični in novoletni prazniki so se zaceli in tudi končali v znamenju slabega vremena. Spokojni dež je metaforično požegnal prihod svetih treh kraljev, poleg cerkvenih praznovanj pa so se vCe-
raj zvrstile tudi številne posvetne prireditve, katerih protagonistka je bila tudi tokrat starka, ki ji Italijani pravijo preprosto »befana«.
V jami pri BrišCikih se je starka spustila po skoraj sto metrov dolgi vrvi
na dno, skupno z dedkom mrazom in nekaterimi angeli. S sabo sta prinesla polni vreCi daril za otroke, ki so ju pričakali s starši v res velikem številu. Po atraktivnem spustu (vlogo »befane« in drugih so
odigrali izkušeni speleologi društva Alpina delle Giulie) je, seveda, največ zanimanja veljalo za delitev daril, ki je osrečilo otroke.
Starka »befana« se je prikazala tudi na dvorišču policijske šole pri Sv. Ivanu. Ob policistih in njihovih otrocih so ji zaploskali predstavniki oblasti, med katerimi je bil tudi kvestor Cernetig. Aplavz je požel tudi čarodej, ki je .pozabaval prisotne s svojimi vragolijami. Osrednji »dogodek« srečanja je bilo razdeljevanje daril otrokom. Ob velikem veselju pa je bilo opaziti tudi nekaj skremženih obrazkov, saj so se nekateri malčki zbali »befane«. Ustrašili so se njenega grdega videza in starih ponošenih cap. Na otroke, ki so vajeni televizijsko lepih obrazkov in uglajenih oblačil, je delovala, skratka, kot pravcat šok... _
Starka »befana« prinesla otrokom velika darila (foto Balbi/KROMA)
Veselo srečanje
Tokratno novoletno srečanje starejših občanov je dolinska občinska uprava priredila v nedeljo popoldne pri Domju v sodelovanju s KD Fran Venturini (foto KROMA). S tem pa ni prišlo samo do spremembe kraja, temveč je bila tudi prireditev drugače zasnovana, saj se je občinstvo že od vsega začetka zbralo ob mizah, najprej sicer še ne povsem pogrnjenih. V kulturnem programu, ki ga je pripravilo domače društvo, so nastopili elani domačega pevskega zbora, mlada godca na diato-
nično harmoniko Denis Novato in Igor Spetič in pa Vikj z asistentko Tanjo v priljubljenem shovvu. Zbranim sta ob novem letu voščila predsednik gostiteljskega društva Marjan Spetič in dolinski župan Boris Pangerc, ki je v prikazu sedanjih težav slovenske manjšine v Italiji govoril tudi o Primorskem dnevniku in naglasil, da je treba zagotoviti obstoj dnevnika. V imenu odbora, ki sta ga zastopala še Aldo Stefančič in Darij Brajnik, pa je napovedal posege v korist starostnikov.
SILVESTROV VEČER MED KLOŠARJI
Med ljudmi, ki ne poznajo praznikov
Tudi v Trstu vedno več ljudi živi tokorekoč na cesti
Za ene so prazniki resnično prazniki - za druge pa ne. In prav tistim, ki preživljajo praznike drugače, kot mi navadni smrtniki, namenjamo to reportažo, ki smo jo pripravili na predvečer slovesa od starega leta.
Morda ni v našem mestu toliko klošarjev, kot jih kažejo druga velika mesta. Pa jih vendarle imamo tudi v svoji sredi in jim posvečamo pozornost, ali pa tudi ne, samo ob tako velikih praznikih, kot sta božic in novo leto.
Tisti silvestrski večer smo se sprehodili po glavnih tržaških ulicah in trgih. Od Garibaldijevega trga do Trga Ober-dan smo našteli kakih petnajst revežev. Nekateri so samo molili roko, drugi so imeli na posebnih kartonih napisano, da so bolni, da ne morejo preživljati svoje družine, da so brez stanovanja,. Emigranti iz afriških držav pa so, kot vedno, ponujali v prodajo razne predmete, pa tudi svoje glasilo.
Nekaj tisočakov smo razdelili, a še zdaleka ne vsem tstim, ki so na to Čakali.
Prišli smo do železniške postaje. Tam je promet vlakov tudi v nočnih urah velik in tako se lahko klošarji pomešajo tudi med potnike. A kadar vlak odpelje, ostane tam tisti revež, ki bo preživel še nic koliko noCi na klopcah, v najboljšem primeru v čakalnici, ali pa v bližnjem parku in še kje drugje.
Prav v tem parku na trgu pred železniško po-
Prizor iz podzemeljskega prehoda pred železniško postajo (foto Balbi/KROMA)
stajo smo naleteli na dva klošarja. Kartonski ovitki so bili njune odeje, stare cunje in drugi zavitki pa vzglavja. Mar nimate kakega sorodnika, smo ju vprašah.
Najprej nam je odgovorila starejša ženska, oblečena v nic koliko starih oblačil, s pravtako staro kapo na glavi. »2e toliko let živim na cesti, da sploh ne vem, Ce imam na svetu še koga od svojih. Nikogar ne išCem, od nobenega nic ne zahtevam in sem že srečna, Ce dobro preživim noC in Ce dobim v dnevu topel obrok.«
»Meni ni tako lahko, nam je odgovoril drugi. Izgubil sem službo, ko je zbolela zena in sem ostal sam z dvema otrokoma . Najprej so mi sorodniki pomagali, potem pa nič več. Odločitev, da se znebim vseh svojih bremen
V RESTAVRACIJI KRAS
Čez teden dni tradicionalni gostinski večer na Colu
Gostinska sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu prireja za primeren začetek novega leta že tradicionalni gostinski veCer, ki bo v ponedeljek, 13. januarja, ob 20. uri, v restavraciji Kras na Colu. Letos je na vrsti pokušnja specialitet mojstrov Boža JejCiCa in Stane Calzi, ki vodita znano postojanko kraške in italijanske kuhinje na Repentabru pri Trstu.
Pri prireditvi sodeluje Konzorcij za zaščito vin s kontroliranim poreklom KRAS, saj bo glavna atrakcija večera, ob hrani, degustacija krajevnega vina, in sicer zadnjih letnikov malvazije, ki jo pridelujejo in stekleničijo vinogradniki, elani Konzorcija. Izbranim vinom, ki jih bodo servirali s omel j er ji tržaškega oddelka AIS, bosta Stana in Božo prilagodila ustrezni kraški jedilnik.
Poskrbljeno bo seveda kot vedno za prijetno gla-
sbeno in plesno počutje vseh udeležencev. Vsi gostinci, odborniki drugih sekcij SDGZ in zainteresirani vinogradniki Konzorcija Kras so vabljeni, da se udeležijo gostinskega večera. Vpišejo se lahko pri organizacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040-362949) ah v restavraciji Kras (040-327113). Zaradi omejenih prostorov prosimo interesente, da se Cimprej prijavijo in vsekakor najkasneje do petka, 10. januarja 1997.
Nov umik Šolskega urada
Deželni šolski urad Furlanije-Julijske krajine je s 1. januarjem letos desno spremenil urnik poslovanja svojih uradov. Od ponedeljka do petka bodo odprti od 11. do 13. ure, v popoldanskih urah pa od ponedeljka do Četrtka od 15.30 do 16.30.
in se usmerim v takšno življenje, ni bila lahka. Sedaj živim tu, daleC od svojega rodnega mesta. Ne javljam se družini in ne vem, kako je z njimi. Navadil sem se na tak naCin životarjenja. Tu sem našel prijatelje, sotrpine in ne vem, Ce bi še sprejel tako imenovano normalno življenje«.
Kaj pa otroka, smo ga vprašali. »Nic ne vem o njiju. Upam in želim, da sta zdrava, da sta si ustvarila svoje življenje, pozabila na očeta in da živita kolikor mogoCe srečno.«
Pogledali smo še v podzemsko galerijo pred železniško postajo. Mlad fant je bil tam s svojo violino. Na tla je položil kos lepenke, ki mu je služila za sedenje, pa tudi za ležišče. Odkod prihajate, smo ga vprašali. »Iz Juga Italije sem. VeC let sem čakal na službo, potem sem obupal. Sedaj se preživljam tako, da spim nekje na prostem, igram mimoidočim in se hranim v raznih menzah za reveže. Nisem še izgubil vere, da se mi bo sreča le nasmehnila. Vendar sem zelo žalosten, da preživljam praznike v tem predoru, kjer mi izkazujejo še največ usmiljenja in dobrote le tisti, ki so tako, ali malo manj, nesrečni od mene. Ne bi si želel preživeti tudi prihodnjega leta tako kot sem preživel prejšnje.«
Pod oboki trgovin ob Šentjakobskem trgu smo naleteli na mlad par, ki je spal, pravtako na kosu debele lepenke, ovit v nekaj odej in oblačil. Nehote smo ju prebudili. Spoznali smo, da sta pod vplivom mamil. Spravili smo ju do bližnjega bara in jima postregli z vroCo kavo. Nobene usluge nista želela, le za denar sta nas vprašala, seveda Ce zmoremo, sta se nama opravičila. Ugotovili smo, da je fant Slovenec, nekje iz bližine Ilirske Bistrice, ona pa nekje z Goriškega. Bila sta študenta, sta nam povedala, pa sta se vdala drogi. Sedaj bi
rada iz nje, pa nimata moči. Vprašali smo ju, Ce naj pokličemo zdravniško pomoč, pa je nista hotela sprejeti.
Tudi z duševno prizadetimi smo se sreCali. Mnoge že poznamo od Sv. Jakoba, kjer je kar precej Časa delala zdravstvena ambulanta in so imeli v Ul. San Zenone tudi svojo menzo, kjer so se zbirali in kjer so bili deležni kakšne prijazne besede.
Vsega tega ni več. Te bolnike srečujemo po ulicah. Nekateri imajo domačo oskrbo, drugi pa ne in se preživljajo tako kot vejo in znajo.
Takšen je bil naš predvečer sv. Silvestra, ki so ga drugi, bolj sreCni, preživljali v krogu svojih dragih, v restavracijah in gostiščih, na potovanjih,
zimovanjih in še kje.
Neva Lukeš
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
7.	januarja 1997
RAJMUND
Sonce vzide ob 7.50 in zatone ob 16.31 - Dolžina dneva 8.51 - Luna vzide ob 4.08 in zatone ob 15.31.
Jutri, SREDA,
8.	januarja 1997
SEVERIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1015,3 mb raste, veter 9,7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,7 stopinje.
□
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 6„ do SOBOTE, 11. JANUARJA 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
UL Baiamonti 50 (tel. 812325), Trg Gioberti 8 -Sv.Ivan (tel. 54393), Mazzinijev drevored 1 -Milje (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Iz, IPmmmmm eT| IBmmuim
Vpisovanja: danes, 7. januarja od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure in jutri, 8. januarja od 9. do
13. ure v uredništvu Primorskega dnevnika v Ulici Montecchi 6 (II. nadstropje)
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR
Ansambel TPPZ »Pinko Tomažič« sporoCa, da bo jutri, 8. t. m., v partizanskem domu, ob 19. uri vaja orkestra. Isti dan ob 20.30 bo seja novoizvoljenega odbora.
V petek, 10. t. m., pa bo ob 20.30 vaja za celotni ansambel, zbor, orkester in recitatorje.
Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 (Sv.Ivan), Trg Oberdan 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLjAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 (tel. 364928).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -16.15,19.00, 21.45 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Bande-ras, Madonna.
EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »H ciclo-ne«, r.-i. Leonardo Pierac-cioni, i. Natalia Estrada.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shine« r. Scott Hicks, i. Geoffrey Rush, Sir John Gielgud.
AMBASCIATORI
16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »II gobbo dl Notre Dame«, prod. VValt Disney
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Spiliti nelle tenebre«, i. Michael Douglas, Val Kilmer.
NAZIONALE 2 -16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Dayli-ght - Trappola nel turmel«, i. Sylvester Stallone.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05. 22.15 »Solu-zioni estreme«, i. Hugh Grant, Gene Hackman.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fantoz-zi -11 ritomo«, i. Paolo Vil-laggio.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Corpo grosso«, pom, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.15,
20.20	»A spasso nel tempo«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi.
ALCIONE - 17.00, 19.30,
22.00	»Michael Collins«, r. Neli Jordan, i Liam Neeson, Juha Roberts.
LUMIERE - 17.00, 19.30,
22.00	»Segreti e bugie«, r. Mike Leigh.
K PRIREDITVE
KD S. ŠKAMPERLE pri-reja v januarju tečaj latin-sko-ameriških plesov (salsa in merenge), ki bo potekal v dmštvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 572595 (Tatjana).
SKD VIGRED vabi na ogled razstave Crnobelih slik iz preteklega življenja okoliških vasi (Praprot, PreCnik, Sempolaj, Slivno in Trnovca) v društvenem prostoru v Sempolaju. Razstava bo odprta od 17. do 19. ure, v nedeljo 12. t. m. tudi od 11. do 12. ure. Toplo vabljeni.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - v nedeljo, 12. t. m., ob 17. uri bo na Opčinah gostovala godba na pihala iz Ricmanj. Pod vodstvom Marina Marsica bo predvajala izbran spored skladb iz modernejše zakladnice. Toplo vabljeni.
□ OBVESTILA
GLASBENA MATICA
vabi, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 18. januarja 1997, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah, UL Ricreatorio 1. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE, krožek Kras, celica Devin-Nabreži-na vabi člane in simpatizerje na aktiv, ki bo danes, 7. t. m., ob 18. uri v gostilni Gmden (Klop) v Nabrežini.
H ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH
obvešCa, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1997/98 od danes 7. t. m. do vključno 25. t. m. Starši se lahko oglasite v tajništvu, Nanoški trg 2, vsak dan od 9. do 13. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na št. 211119 (gospa Marina).
NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU PRI SV. JAKOBU vpisujejo v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1997/98 od danes 7. t. m. do vključno 25. t. m.Vpiso-vanja se vršijo v tajništvu, ul. Frausin 12, vsak dan od
9.	do 13. ure. Starši dobijo vse dodatne informacije na št. 773411 (gospa Francka).
V zvezi z zapadlostjo vpisov za Šolsko leto 1997/98 bodo informativni sestanki za 1. razred osnovne šole 9.januarja ob 16. uri na OS v Skednju za vrtec Sv.Ana in Skedenj ter
10.	januarja ob 16. uri na OS J.Ribičič za vrtec sv.Jakob.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. raz-
red OS za šolsko leto 1997/98 od danes 7. t. m. do vključno 27. t. m.. Starši se lahko zglasijo v tajništvu v Dolini vsak dan od 9. do 13. ure ter ob ponedeljkih in sredah do 17. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na št. 228282 (gospa Bruna).
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa svoje elane, da bo urad spet posloval od danes 7. t. m. dalje vsak torek in Četrtek od 16. do 17.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU (Ul. Caravaggio 4 - tel. 567459) obvešCa, da bo vpisovanje v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik državnih otroških vrtcev od danes 7. t. m. do vključno 25. t. m. Omenjeno didaktično ravnateljstvo je pristojno za vpise v osnovne šole na Katinari, v Barkovljah, v Rojanu in pri sv. Ivanu ter za vrtca v Lonjerju in v Barkovljah.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se bodo vršila vpisovanja v 1. letnik otroškega vrtca in 1. razred osnovne šole od danes 7. t. m. do vključno 25. t. m. Starši se lahko zglasijo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85 (tel. 200136) -vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 14. ure ter ob sredah od 8. do 15.30.
ČS____________IZLETI
KD V. VODNIK prireja izlet na Kanzel v nedeljo, 19. januarja 1997: vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri v Dolini. Vljudno vabljeni smučarji in tudi ne!
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
AGRO - ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca ima vedno za Vas kanadske losose in salmerine. Odprta je ob petkih in sobotah od 8. do 13. ure. Tel. št. 228297.
TELETA stara dva meseca (teža približno 100 kg) prodajamo. Cena po dogovoru. Tel. na št. (040) 228932 - Draga 31.
PRODAM pekarno in slaščičarno v mestu z dobrim poslovanjem. Tel. št. 040/308682.
PRODAM licenco trgovine jestvin (kategorija I, VI, XIV) v devinsko-na-brežinski občini. Tel. na št. 0338-7419219.
PRODAM polžasto stopnišče visoko 3,30 m, železna vrtna vrata 3 m x
2,20	m, macesnova vrata
2,20	m x 0,81. Tel. na št. 040/422836.
PRODAM po ugodni ceni zaradi končanega poslovanja dvometrski hladilnik z izložbo za trgovinsko dejavnost, tehtnico do 150 kg, tehtnico avtomatično “geet“ 15 kg in elektronsko blagajno. Tel. št. 410357.
PRODAM Goldoni 33, Zgonik. Tel. št. 229219 ob uri obedov.
IŠČEMO osebo za dnevno pomoč in oskrbo starejše osebe. Plačilo po dogovoru, eventuelno nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. št. 0481/882215 v večernih urah.
OSMICO je v Borštu odprl Danjel Glavina. Vabljeni !
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku 3/B.
OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 7. januarja 1997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796600 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure

VIDEM / T1EPOLOVI RAZSTAVI
PLISKOVICA / CERKEV S. TOMA2A
/f|i
F wl
M predvsem za tuje obiskovalce
Večji uspeh beneške Tiepolove razstave
Jaslice - kraški muzej v malem
Domačin Dušan Žerjal je že desetič postavil jaslice
Približno 33.000 ljudi si je ogledalo dve Tiepolov! razstavi v Vidmu, ena je bila posvečena Giambattistu, druga sinu Giandomenicu, v času od 14. septembra do konca lanskega leta. V Vidmu so si sicer nadejali nekaj več, saj je na otvoritvi razstav lani septembra videmski župan Barazza rekel, da pričakujejo 50.000 obiskovalcev. Trgovci, Se zlasti gostinci in hotelirji so sicer zadovoljni, saj je v Videm prišlo kar precej tujih gostov. V upravi videmskih mestnih muzejev so namreč ugotovili, da so med obiskovalci razstav prevladovali predvsem ljudje od drugod. Manjkali so, seveda z odličnimi izjemami, Furlani. Domačine razstavi v grajskih dvoranah in v nekdanji cerkvi sv. Frančiška očitno nista kdovekaj zanimali. Večje bi bilo najbrž zanimanje, če bi bila na ogled dela kakšnega domačega umetnika, pa čeprav je še zlasti starejši od Tiepolov, Giambattista, katerega 300-letnico so slavili lani, tesno povezan s Furlanijo. Zelo zanimiva je bila razstava na gradu, kjer so bile na ogled predvsem risbe sina Giandomenica, ki so prišle predvsem iz ameriških muzejev.
Kljub temu so v Vidmu zelo zadovoljni, saj dobro vedo, da so daleč od velikih centrov, v katerih prirejajo uspešne razstave. Brez dvoma bi imeli veliko več obiskovalcev, ko bi razstavi odprli dva meseca prej, v polni poletni sezoni. V Videm bi namreč prišli
turisti, ki so letovali v Gradežu ter Lignanu, saj so tam letos imeli veliko deževnih dni. Za prodane vstopnice so dobili
300.000	lir. Za prireditev pa so, seveda s pomočjo sponzorjev, porabili 1.400.000.000 lir. Zadovoljni so predvsem zaradi tega, ker so presegli številke obiskovalcev zabeležene na prejšnjih razstavah. Največ, 25 tisoč, so jih imeli leta 1987, ko so priredili razstavo domačih umetnikov, bratov Basaldella.
Tiepolu na čast je bilo prirejenih več razstav širom po Italiji. Največja, v Benetkah, je doživela
250.000	obiskovalcev (na sliki ena od razstavljenih Tiepolovih umetnin v Benetkah). Sicer ima v Benetkah skoraj vsaka razstava že vnaprej zagotovljen uspeh. Vendar so z obiskom razstav zadovoljni tudi drugod. Največ
uspeha so lani imeli v Turinu z razstavo egiptovske umetnosti z naslovom »Nefertari«:
650.000	ljudi. V Benetkah so na razstavi o Grkih na Zahodu v palači Grassi imeli 550.000 obiskovalcev. Razstava o Moneju in Picassu v Milanu je privabila 530.000 obiskovalcev, tista o krščanstvu v Riminiju 130.000, tista o Pompejih v Ferrari (odprta je še do 19. januarja letos)
115.000	in tista o Pisa-nellu, ki so jo priredili v Veroni, 103.000.
V Vidmu bodo letos priredili razstavi del slikarja d’Avanza in del Giuseppeja Bernardina Bisona, enega zadnjih beneških vedutistov. V Vidmu in v vili Manin v Pas-sarianu pa bodo priredili razstave ob 200-letnici podpisa mirovne pogodbe med Francijo in Avstrijo v Campoformidu.
Marko VValtritsch
V osrčju Krasa, v Pliskovici, kjer pridelujejo žlahtno kraško kapljico kraški teran in praški pršut, stoji na hribu tega s približno 300 prebivalci naseljenega kraja cerkev sv. Tomaža, v kateri je že deseto leto zapored za božič postavil jaslice domačin Dušan Žerjal. Prizorišče premikajočih se jaslic je postavljeno v kraško pokrajino, je pa tudi bogat prikaz etnološke dediščine Krasa. Poleg jaslic, ki se jih je lani ogledalo preko 4 tisoč obiskovalcev, zadnjo božično nedeljo v lanskem letu pa kar dva tisoč radovednežev, in bodo na ogled vse do 2. februarja, je avtor Žerjal izdal še tri različne razglednice domačega kraja z osrednjimi značilnostnimi motivi Pliskovice.
Stalca je skedenj s škr-lami krit, v katerem sveti figuri Jožef in Marija zibata dete, zraven sta seveda krava in osel. V mesto pa prihajajo sveti trije kralji. To je znan in razširjen motiv jaslic vsepovsod. Toda Dušan Žerjal iz Pliskovice že deset let ustvarja prijetno praznično razpoloženje in vsako leto dodaja nove figure in tako širi kraške jaslice. Figure kraškega človeka so izdelane v miniaturi, toda v originalnih kraških oblačilih, za katere je poskrbela hčerka Damijana. Značilnost je tudi ta, da so te figure premikajoče in na Krasu piha tudi burja. Tudi to je Dušan upodobil poleg tipične kraške arhitekture in poslikanega ozadja okolice, ki se jo vidi iz Pliskovice.
Osrednji motiv je kra-ška hiša, krita s korci in
obložena s kamni proti burji. Kar nekaj časa je potreboval, da je izdelal in spekel približno dva tisoč korcev. Hiša ima značilen »ganjk« in kamnite stopnice ter jerte, okna z železnimi križi, luč v hiši naznanja življenje Kraševca. Zraven pa je lopa z gnojnim košem ali »gratuna-mi«, kot Kraševci pravijo, in vso volovsko oz. konjsko vprego in orodjem.
»Pred hišo pa stoji kamniti vodnjak ali Štirna v originalnem kraškem kamnu s skovanim vretenom za vleči vedro oz. »štenjak« iz vodnjaka oz. Štirne. Vodnjak, v katerega je vklesan grb z motivom Adama in Eve, je vzet iz pravega vodnjaka, ki se sedaj nahaja nekje v muzeju v Ljubljani in sliko tega izvirnika hranimo pri nas doma. Pred hišo pa perica pere žehto ali perilo,« pripoveduje Dušan Žerjal, ki je letošnje jaslice ob pomoči domačinov postavljal kar pet dni.
Dušan pa je tudi slikar in prav ozadje jaslic je narisal okolico z vasmi, ki se jih vidi iz Pliskovice. Pri arhitekturi velja omeniti še znamenito kraško hišo iz Pliskovice št. 11, kjer imajo črno kuhinjo oz. Ognjišče. Zal pa je ta znamenitost za obiskovalce nedostopna oz. ni odprta za ogled.
Večina figur na jaslicah je premikajočih. Tako ženica pod skalo kuha polento v kotlu, kosec klepa koso, zopet drugi kosi, Zenica pa v plenirju ali košu nosi koscem kosilo oz. južino. Nekoč so domačinke nosile suhljad (drva) na glavi, pastirji pa so se ob slabem vremenu zatekali v kraške hiške na gmajni, kjer so kurili ogenj in pekli krompir. Živina pa se napaja pri koritu, kakršno je bilo včasih v Pliskovici.
»Kmečki voz z leseno konstrukcijo, na njem pa rfaloženi listni koši, na vozu se pelje otrok, z volovsko vprego in gon-
jačem. Da, tako je bilo včasih, ko nismo poznali traktorjev. Otroci so nam nosili senene vile in pijačo v flaški oz. »kjanta-rici«, pleteni z »bekami«. Bolj revni kmetje, ki niso imeli vola, pa so morali listje nositi kar na glavi,« pravi Dušan, ki je za listnati koš prejel blagovno znamko domače obrti pred devetimi leti pri Gospodarski zbornici Slovenije. Prav listnati koš izpod njegovih rok pa je tudi osrednji motiv na 11-tolarski poštni znamki.
Dušan, ki je že več let zaposlen kot šofer tovornjaka v tovarni lepil Mitol v Sežani, pa najde čas še za tovrstno udejstvovanje.
Ze lanskoletne jaslice je Dušan pospremil z razglednico tega motiva. Letos pa se je odločil, da bo izdal kar tri razglednice, za katere je hčerka Damijana pofotografirala motive iz Pliskovice.
Olga Knez (foto in besedilo)
KNJIŽEVNOST / PRODUKCIJA IN PRODAJA V SLOVENIJI V LETU '96
Povečano zanimanje za ezoterično literaturo
Ob prehodu v novo se od starega leta ponavadi poslovimo tudi tako, da potegnemo črto in naredimo pregled komaj minulega leta. Tako želimo narediti tudi na področju literature. »Knjiga je orožje, vzemite jo v roke«, je zapisal Brecht. Vendar, ali poleg vseh medijev in hitrega tempa življenja .sploh še ostane čas za knjigo?
V	Sloveniji obstaja več kot 600 založb, nekaj večjih in mnogo majhnih, ki vsako leto izdajo ogromno knjig. Vendar so le nekatere med njimi razprodane in ponatisnjene, mnoge pa obležijo pozabljene na knjižnih policah. Vzrokov za to je več, eden izmed njih so tudi zelo visoke cene.
Ezoterika na pohodu
V	Sloveniji je v zadnjem letu precej naraslo zanimanje za ezoterično literaturo. Ob pregledu knjižnih lestvic, ki smo jih pripravljali v tem letu za objavo v Republiki, so se na njih najpogosteje pojavljali naslednji naslovi: Celestinska prerokba, Vodnik po Celestinski prerokbi avtorja Jamesa Redfielda, dela
avtorice Luise L. Hay (Življenje je tvoje, Meditacije, Moč je v tebi...) Ponudba podobnih knjig z nasveti za izboljšanje medosebnih odnosov, pridobivanje samozavesti, skratka nasvetov za življenje, je pestra v vseh knjigarnah. V novembru smo v Ljubljani pridobili novo knjigarno -knjigarno nove dobe - Esperan-zo založbe Gnosis-Quatro, ki je namenjena prodaji samo takšne literature. Vse to kaže na povečano zanimanje ljudi za duhovnost.
Slovensko izvirno leposlovje
Vzporedno s tem je opazno upadanje zanimanja za izvirno slovensko leposlovje. Ne glede na to nekateri založniki, ki sicer izdajajo prevedeno literaturo, vztrajajo pri izdajanju izvirne slovenske proze in poezije, zlasti največ v zadnjem mesecu leta, saj je v tem času tudi največje povpraševanje po njih. Vsekakor je največ pozornosti usmerjeno k že uveljavljenim avtorjem, njihova dela izhajajo z veliko medijske publicitete in pri večjih založbah. Pomemben dejavnik pa so tudi nagrade, saj
le-te vzbudijo večje zanimanje bralcev za ta dela. Najpomembnejše so Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Med letošnjimi Prešernovimi nagrajenci so bili trije literati: pesnik Veno Taufer (za literarni opus), pisatelj Vlado Žabot (za roman Pastorala) in pesnik Uroš Zupan (za pesniško zbirko Odpiranje delte). Posebej so nagrajene tudi posamezne zvrsti literature. Tako je Ptičja hiša Berte Bojetu najboljši roman leta, Ujetniki bolečine Toma Virka najboljša zbirka esejev, Klesani kamni Iztoka Osojnika in Južno dekle Alojza Ihana pa sta najboljši pesniški zbirki letošnjega leta.
Med pomembnejše dogodke literatov in literature spada mednarodno srečanje srednjeevropskih pesnikov, pisateljev in publicistov Vilenica. Letos je stopila v drugo desetletje, dala pa je novega nagrajenca, in sicer je to poljski pesmik Adam Za-gajevvski. Skozi vse leto smo lahko spremljali številne literarne večere in srečanja domačih pesnikov in pisateljev, nekatera med njimi so imela tudi med-
narodno udeležbo. V Medani v Goriških Brdih so se prvič srečali poeti mlajše generacije iz vse Evrope. Srečanje je nastalo pod okriljem Študentske organizacije v Ljubljani in umetniškim vodstvom pesnika Aleša Stegra. Dnevi poezije in vina so prinesli izmenjavo idej ljudi, ki so v vzponu umetniškega ustvarjanja.
Precej odmeven, in seveda tudi vreden omembe, je bil obisk avstrijskega pisatelja Petra Handkeja. Drugič zapored pa je v Slovenijo prišel brazilski pisatelj Paulo Coelho. Založba Vale-Novak je namreč izdala prevod njegovega dela Ob reki Piedri sem sedela in jokala, v letu 1995 je bil prav tako na obisku v Sloveniji ob izidu Alkimista. Obe knjigi sta med slovenskimi bralci zelo brani, saj se skozi vso leto pojavljata na naših knjižnih lestvicah.
Prvi slovenski
in svetovni dan knjige
V letošnjem letu smo tako lahko 23. aprila svojim prijateljem podarili knjigo in rožo (po vzgledu Kataloncev). Knjige
so na ta dan dosegle zelo nizke cene, tudi do 50 odstotkov nižje od normalnih. Živahno dogajanje na različnih prizoriščih Ljubljane je vzbudilo precejšnje zanimanje obiskovalcev. Tako se je prvi Slovenski in svetovni dan knjige približal svojemu namenu, vzpostaviti odnos do knjige in branja. S primemo vzpostavitvijo odnosa do knjige je potrebno začeti že pri najmlajših bralcih. Založbe so tudi za njih poskrbele. Mladinska knjiga, DZS, Epta, Karantanija in druge so v letošnjem letu izdale precejšnje število otroškega in mladinskega leposlovja. Med temi avtorji bi izpostavili mladinsko pisateljico Deso Muck, saj so bila njena dela pogosto na naših lestvicah najbolj brane mladinske in otroške literature. V delih Blazno resno o seksu, Blazno resno zadeti, Hči lune, Pod milim nebom se Desa Muck loteva problematike spolnosti, drog, ljubezni, skratka vprašanj, s katerimi se srečujejo mladostniki. Glede na odziv, ji to zelo dobro uspeva.
Založba Nove revije in Mladinska knjiga sta se lotili dveh
velikih projektov. Nova revija je izdala drugo knjigo Slovenske kronike XX. stoletja 1941-1995, Mladinska knjiga pa je izdala 10. zvezek Enciklopedije Slovenije. V tem letu pa smo dobili tudi nov prevod Biblije, ki jo je spremljal simpozij in razstava v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Številne knjige, nagrade, srečanja, literarni večeri so nam v letošnjem letu prinesU nekaj nove pisane besede, novih idej in spoznanj.
Aleksandra Zorko
V letu ’96 je bila med izvirnimi leposlovnimi deli najbolj prodana knjiga Berte Bojetu Ptičja hiša (VVieser, ’96), sledi ji knjiga Dese Muck za mladoletnike Blazno resno zadeti (Mladinska knjiga, ’96). Za omenjenima avtoricama so se uvrstili Tone Partljič, Marjan Kordaš in Drago Jančar s svojimi zadnjimi deli.
SRBIJA / NA SREČANJU Z NAČELNIKOM GENERALŠTABA MOMCILOM PERIŠICIM
RUSIJA / ODGOVOR
JLA študentom zagotovila, da bo spoštovala ustavo
Ob novih pritiskih sveta se protest v Beogradu še stopnjuje
BEOGRAD - Srbska opozicija, ki že sedem tednov v večini večjih mest po republiki prireja vsakodnevne demonstracije, na katerih deset-, včasih celo stotisoči nezadovoljnih državljanov protestirajo proti poneverbi izidov lokalnih volitev, ne popušča. Protesti so se kljub policijski prepovedi shodov nadaljevali tudi včeraj. Tiskovni predstavnik gibanja Študentski protest 96 pa je po srečanju delegacije Študentskega iniciativnega odbora z vrhovnim poveljnikom jugoslovanske vojske Momčilom PeriSičem v Beogradu povedal, da je general Perišič zagotovil, da bodo oborožene sile dosledno spoštovale vlogo, ki jim jo določa ustava. »Z izidi pogovorov smo zelo zadovoljni, saj so nam zagotovili, da bo vojska spoštovala vlogo, ki jo ima po ustavi,« je dejal predstavnik Študentov Dušan Vasiljevič v pogovoru za neodvisni Radio Index. Študentje so med srečanjem z vrhovnim poveljnikom poudarili, da nameravajo nadaljevati od novembra trajajoči mirovni protest, s katerim pozivajo Miloševičevo vlado k spoštovanju demokratične ustave ter zakonodaje. Pri tem so dodali, da bodo vztrajali vse dotlej, dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene.
Za včeraj popoldne je bil napovedan tudi pogovor študentov s srbskim notranjim ministrom Zoranom Sokolovičem, vendar izid srečanja Se ni znan. »Sokolovič kot notranji minister nosi glavno odgovornost za stanje v državi. Zahtevali bomo odpravo
policijskih blokad v Beogradu,« je pred sestankom povedal Vasiljevič.
Eden od vodilnih predstavnikov srbske opozicije Zoran Dindič, predsednik Demokratske stranke, je medtem v pogovoru za nemško državno televizijo ARD opozoril na nevarnost državljanske vojne v ZRJ. »Obstaja bojazen, da se bo Miloševič poslužil nasilja in tako sprožil državljansko vojno,« je dejal Dindič. »Nas namen je, da bi Miloševičev režim razpustili na miroljuben način,« je poudaril opozicijski vodja in dodal, da je to »morda zadnja priložnost za spremembo političnih razmer v državi«. V pogovoru je Dindič med drugim zatrdil še, da socialistično oblast podpirajo samo še uradni mediji in nekatere policijske enote, da pa ne more več računati na podporo vojske.
Beograjsko socialistično vodstvo pa očitno kljub vsemu ni pripravljeno sprejeti zahteve Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi po priznanju zmage opozicije na lokalnih volitvah. Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Zivadin Jovanovič je v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo izjavil, da je bil odgovor Beograda na zahtevo OVSE »zelo jasen«. Jovanovič je namreč v petek OVSE na Dunaju predal pismo, ki ga je podpisal jugoslovanski zunanji minister Milan Milutinoč in s katerim je uradni Beograd priznal zmago koalicije Skupaj v devetih beograjskih okrajih in Se treh mestih, medtem ko je OVSE zahtevala tako priz-
nanje še za deset drugih mest.
Številnim pozivom in opozorilom beograjskemu režimu se je včeraj pridružil tudi nemški zunanji minister Klaus Kinkel, ki je pozval srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, naj prizna volilne zmage opozicije, »in sicer vse in takoj«. »Kdor goljufa državljane glede volilnih izidov, ne bo našel poti v Evropo,« je dejal Kinkel na tradicionalnem srečanju liberalcev v Stuttgartu. »Več stotisočglava množica, ki že več kot 40 dni protestira zaradi volilnih poneverb, si zasluži demokratičen odziv,« je menil Kinkel in izrazil željo, da bi tudi Srbi kmalu našli svoj prostor v novi, svobodni Evropi.
Proti Miloševiču so tudi upokojenci (telefoto AP)
ČEČENIJA / KOT JE BILO DOGOVORJENO
Odšel še zadnji ruski vojak
Sedaj ni več ovir za čečenske predsedniške volitve 27. januarja
GROZNI - V nedeljo je Čečenijo zapustil Se zadnji vojak ruskega notranjega in obrambnega ministrstva. Moskva je torej izpolnila najpomembnejše določilo mirovnega sporazuma, ki sta ga avgusta podpisala poveljnik čečenske vojske Aslan Mashadov in tedanji seketar ruskega sveta za varnost Aleksander Lebed. Sedaj ni več zadrškov za nemoten potek predsedniških vohtev 27. januarja.
Poveljniki čečenske uporniške gverile so že zamenjali svoje maskirne uniforme za obleke, v katerih se bodo spoprijeli na pohtičnem bojnem polju. Od devetnajstih predsedniških kandidatov je le štirim uspelo zbrati deset tisoč podpisov podpore, ki je pogoj za kandidiranje.
Na papirju imajo največ izgledov za zmago Samil Basajev, za Čečene narodni heroj, za Ruse pa nevaren terorist; minister za informiranje Movladi Udugov in vrši-
lec dolžnosti predsednika republike Ze-limhan Jandarbijev. V resnici pa med poznavalci čečenskih razmer prevladuje prepričanje, da bo zmagal Aslan Mashadov, Dudajev vrhovni poveljnik, ki ni le vodil upornikov k neverjetnim zmagam, temveč prevzel in uspešno vodil pogajanja o umiku ruskih sil.
Po besedah profesorja Aslana Dakajeva s čečenske državne univerze je Mashadov zelo racionalen, miren in daje ljudem upanje, da bo naslednjih pet let vneslo vsaj nekaj stabilnosti v njihova življenja. Za razliko od pokojnega predsednika Du-dajeva in ostalih predsedniških kandidatov je ta 45-letni nekdanji polkovnik rdeče armade zadržan pragmatik, ki jasno ve, kaj lahko doseže. Prav takega predsednika potrebujejo Čečeni, ki se dobro zavedajo, da bo Sele po volitvah začel pravi boj za neodvisnost Čečenije.
Nespremenjeno stališče Rusije do širitve Nata proti Vzhodu
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin, ki se je ta konec tedna sešel z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom, je včeraj sklical sestanek s premieram Cer-nomirdinom, zunanjim ministrom Primakovom in šefom svoje admin-stracije Cubajsom, ki so se dogovorili o nadaljnjem ostrem nasprotovanju širitvi Nata, Jelcin pa je svojemu zunanjem ministru naročil izdelavo akcijskega načrta za odgovor Moskve na ta proces. »Potrjeno je : bilo nedvoumno negativno stališče Rusije v zvezi z Natovimi načrti širitve na vzhod, je po srečanju sporočil Jelcinov tiskovni predstavnik 2 Sergej Jastržembski
Čeprav so se ruski vo-
1	ditelji pogovarjali tudi o načinih sodelovanja z
2	Natom, pa so največ po-; zornosti namenili prav ' vprašanju odgovora na j napovedano Natovo Siri-i tev, ki po njihovem ’ mnenju ogroža varnost
Rusije. »V skladu z ru-: skim negativnim sta-! liščem bo izdelan akcij-'< ski načrt, ki bo uporaben za različne okoliščine.
; Širitev Nata je lahko večstranska in lahko vključuje različne odločitve, tako da mora rusko stališče vključevati verjetne primerne ko-; rake za različne scenarije,« je izjavil Jastržembski.
Kohl je po srečanju z Jelcinom izrazil upanje, v da bi že letos lahko našli 1 »racionalno rešitev«, ki . bi pomirile varnostne ; skrbi vseh vpleteni stra-; ni. Jastržembski pa je s dejal, da sta se obe strani strinjali le v tem, da so ; odnosi med Rusijo in Na-
tom »vprašanje številka ena« na mednarodnem prizorišču v letu 1997, hkrati pa je dal jasno vedeti, da je bil napredek zanemarljiv.
Včerajšnje srečanje, ki ni bilo napovedano, je bil zadnji znak, da bo Jelcin zaostril svoje stališče po vrnitvi iz bolnišnice. Zahodni diplomatski viri so sporočili, da je Jelcin od Kohla zahteval zakonsko obvezujoča zagotovila Nata, da bo Rusija sodelovala na posvetovanjih o vseh vprašanji, vključno s širitivijo Nata. Po trditvah zahodnih virov, je Jelcin Kohlu tudi povedal, da ne more priti od nobene širitve Natovih vojaških struktur na j nove članice.
V Moskvi je pred kratkim imenovani Jelcinov svetovalec Sergej Sahraj dal jasno vedeti, da Rusija pripravlja oster j odgovor, če njene zahte- ; ve ne bodo upoštevane, g Sahraj je še izjavil, da bi moral Rusija v primeru Natove širitve vnovič razmisliti o svojih obveznosti do mednarodnih po-godob o nadzoru orožja , in ustanoviti unije z Be- -lomsijo.
Jastržembski je kasneje « skušal ublažiti grožnjo o jj združitvi z Belorusijo, j kar bi ustvarilo neposred- j no mejo med območjem ? pod ruskim in Natovim j vplivom, seveda če bo . slednji sprejel Poljsko v svoje vrste. Znani | obrambni analitik Pavel ; Felgengauer iz dnevnega časnika Sevodnja trdi, da Jelcin želi sporazum, ki bi določil pravila vojaškega obanšanja v Evropi in pravico do veta na vsakršno krepitev zahodnih vojaških zmogljivosti.
VREME / ZIMSKO NEURJE JE NA STARI CELINI DO SEDAJ TERJALO SKORAJ 270 MRTVIH
Po vsej Evropi se je vreme nekoliko izboljšalo, a meteorologi napovedujejo novo poslabšanje
PARIZ - Nedeljska otoplitev v Franciji je bila kratkotrajna, saj je temperatura začela sinoči ponovno padati. Cestarjem in železničarjem pa je včeraj v glavnem uspelo vsaj za silo očistiti najpomembnejše prometnice in proge. Marsikje pa je promet še vedno nemogoč (na sliki AP). Francoske oblasti pa so skrajno zaskrbljene, ker se Evropi približuje nova atlantska motnja, ki se z zelo globokim ciklonom nahaja pred Biskajskim zalivom. Danes ah najkasneje jutri, naj bi dosegla Francijo. Oblasti upajo, da bo takrat temperatura nad lediščem, ker se bodo v nasprotnem primeru ponovno spoprijemati z ledenim dežjem. Žled in poledica sta bila navsezadnje značilna za letošnje zimsko neurje v Franciji, kjer je odpovedala vsa najsodob-
nejša tehnologija. Nič čudnega torej, da so se oblasti znašle na udaru kritik in polemik. Zaman poskušajo ljudem dopovedati, da je bil pojav ledenega dežja tako izreden in nepredviden, da je državni stroj v bistvu odpovedal. Ljudi pa bolj kot v blokiranih avtomobilih prebite ure moti, da jih niso sproti obveščati o situaciji in o reševalnih ekipah, tako da niso vedeti, kaj jih še čaka.
Z izjemo Španije in delno Italije pa včeraj v Evropi ni bilo večjih težav z vremenom. Severno od Alp še vedno vlada strupen mraz, a brez padavin. Te pa so zajele Iberijski polotok. Sneg in ledeni dež sta od sveta odrezala številne vasi v Galiciji in v Asturiji, položaj pa naj bi se danes Se poslabšal.
Povsem razumljivo se v Evropi marsikdo upraviče-
no sprašuje, kako je mogoče, da je sedanji val zimskega neurja terjal skoraj 270 človeških življenj. Žrtve niso bile namreč samo v nerazvitem Vzhodu temveč tudi na Zahodu.
Klimatologi pa so zaprepadeni, ker kaj takega niso zabeležili že dolga desetletja. Poleg Evrope pesti namreč zimsko neurje tudi Severno Ameriko, kjer je sneg dobesedno pokopal ameriški Midvvest in Sever, Kalifornijo in Idaho pa pestijo katastrofalne poplave. Da bi bila mera polna, so ob začetju poletja na južni poluti katastrofalne poplave po štirih dneh neprestanih nalivov v brazilski zvezni državi Minas Gerais terjale več kot sto življenj. Kaj takega brazilski meteorologi ne pomnijo vsaj 40 let, napovedi pa so slabe, temperature pa vse prej kot poletne.
ŠTANDREŽ / SODELOVALO JE 250 DOMAČINOV
Množična baklada za lačne otroke
Priredili so jo na pobudo rajonskega sveta in Unicefa - Udeleženci zbrali poldrugi milijon lir
Nekateri med udeleženci nedeljskega pohoda v štandrežu (foto Bumbaca)
NOVICE
Težave zaradi epidemije gripe
Toplješe in vlažno vreme zadnjih dni je najbrž Se bolj kot novoletni mraz prispevalo k širjenju gripe, za katero je v minulem koncu tedna na Goriškem obolelo na stotine ljudi. Dežurni zdravniki v goriški splošni bolnišnici so od sobote do včeraj noč in dan skoraj neprekinjeno hiteb na obiske bolnikov.
V	treh dneh so prejeh več kot sto klicev. Stanje naj bi se normaliziralo danes, ko se bo delo, ki se je v prazničnih dneh nagrmadilo dežurni zdravniški službi, porazdeblo med vse družinske zdravnike. Pričakovati pa je, da bo v prihodnjih dneh v šolah in na delovnih mestih kar precej odsotnosti.
S klicem na 117 ovadili tatico
Telefonska številka finančne straže 117, ki naj bi bila namenjena zatiranju davčnih utaj, postaja že sredstvo za vsakovrstne ovadbe. V Gradežu so tako te dni prijeli mlajšo žensko, kijev blagovnici Coop v Ul. Dante izmaknila nekaj jestvin. Nekdo jo je opazil in takoj zavrtel številko financarjev. Slednji so informacijo posredovali karabinjerjem, ki so izsledili žensko in jo prijavili sodstvu.
Nogomet: Štandrež 2. med rajoni
V	Ločniku je bil včeraj finalni del nogometnega turnirja med mestnimi rajoni. Ekipa Standreža, ki se je po izločilnem delu uvrstila med trojico najboljših, je zasedla drugo mesto za Ločnikom in pred Rojca-mi. Standreški igralci so včeraj z 2:1 izgubiti proti Ločniku, z enakim izidom so premagali Rojce, tekma Rojce-Ločnik pa se je končala brez zadetka.
Skoraj 250 ljudi se je v nedeljo zvečer udeležilo dobrodelne bakla-de v Štandrežu. Namen je bil zbirati sredstva za pomoč lačnim otrokom v svetu. Udeleženci pohoda in drugi darovalci so tako zbrali več kot poldrugi milijon lir, ki ga je predsednik rajonskega sveta Božidar Tabaj izročil pokrajinski predstavnici Unicefa Se-reni Agazzi. Baklado so v dogovoru s pokrajinskim odborom Unicef priredili rajonski svet, župnija ter štandreška kulturna in športna društva.
Organizatorjem je nekoliko nagajalo vreme, tako da so se morali odpovedati sprehodu po blatnih poteh ob Soči in pohod omejiti na asfaltirane ulice. Množični odziv krajanov, ki se jim organizatorji toplo zahvaljujejo, pa je kljub vsemu prispeval k uspehu pohoda, ki se je sklenil z družabnim srečanjem ob kozarcu kuhanega vina v domu Andreja Budala.
TRADICIJE / KRESOVI
Dim napovedal slabo letino
Obrnil se je proti zahodu Dež ponekod preprečil prižig
Kresovi ob prazniku treh kraljev so marsikje na Goriškem dolgoletna tradicija. Ljudsko izročilo pravi, da je mogoče po smeri, ki jo ubere dim, napovedati dobro ali slabo letino. No, če naj sodimo po kresovih, ki so jih v nedeljo zvečer prižigali zlasti na Tržiškem in jim pravijo “seime”, napovedi za leto 1997 niso nič kaj spodbudne. Dim največje “seime”, ki so jo prostovoljni gasilci postavili na obronkih Krasa nad Romjanom, se je usmeril odločno proti zahodu, kar napoveduje slabo letino. O enaki smeri in enako slabih izgle-dih poročajo tudi iz Ro-mansa, kjer je prav tako v
TRŽIČ / PONOČI
S kamenjem proti vlakom
Kljub poostrenemu nadzorstvu se zdi, da so se tudi na Goriškem pojavili kriminalno neodgovorni bedaki, ki se izživljajo z bičanjem kamnov. Izognili so se sicer avtocestnim nadvozom, pač pa so si za tarčo izbrali vlak. Tako je 1. in 3. januarja ponoči pri Tržiču kamenje priletelo na vlaka, ki sta peljala proti Trstu. Neznanci so bili v zasedi v bližini mesta, kjer se odcepita progi proti Gorici in Vidmu oz. proti Benetkam. V prvem primeru je obmetavanje povzročilo samo hrup na pločevini, v drugem pa je kamen razbil okno. Na srečo ni bil nihče ranjen. Železničarji so zadevo javili policiji, ki je menda že na sledi dveh osumljenih mladeničev.
nedeljo zagorel kres poimenovan “pan e vin”.
Nekaj kresov je bilo napovedanih tudi sinoči, zlasti v furlanskih občinah na desnem bregu Soče. Se bolj kot veter z vzhoda pa je včeraj po-stavljalcem kresov ponagajal dež, tako da so morali odpovedati marsikateri “pignarul”.
Staro tradicijo so obudili tudi v Gradežu, kjer so s pravim spektaklom zabeleželi prihod “var-vuel”, čarovnic z morja, ki prihajajo iskat poredne otroke. Njihovemu prihodu je sredi umetne megle v pristanu sledilo kakih bi tisoč ljudi, pri čemer so se preplašeni oboci tesno tiščali staršev.
RADIO TRST A / NIZ ODDAJ
0 železnicah po Primorski
Ob 90-letnici Bohinjske proge bo spomladi tudi razstava
Z današnjim dnem ob 14.30 bo Radio Trst A pričel oddajati niz 13 oddaj (poslušati jih bomo vsak torek do konca marca) o železnicah na Primorskem. Pripravil jih je novinar Marko VValbitsch v počastitev 90-letnice Bohinjske železnice in vsega, kar je s tem v zvezi. Bohinjska proga je na začetku stoletja povezala številne slovenske kraje ter tudi s Slovenci naseljene kraje na Primorskem, od Podbrda do Gorice pa tja do Sežane in Trsta in je bila v pomoč gospodarskemu dvigu teh krajev. V lanskem letu, ko smo počastili 90-let-
nico te proge, sta izšli tudi dve knjigi. V Novi Gorici je izšla knjiga inž. Gorazda Humarja o Solkanskem mostu, v Gorici pa knjiga o celotni Bohinjski progi, v katero je svoje spise prispevalo 18 avtorjev.
Letos v marcu in aprilu bodo na go-riškem gospodarskem razstavišču prirediti tudi razstavo o tej progi. Ker nameravajo pobudniki povabiti tudi šolarje z obeh shani meje na sodelovanje s svojimi spisi, bo poslušanje teh radijskih oddaj koristno za pridobivanje znanja o tej in drugih progah na Primorskem.
LETALIŠČE / ODPOVEDANA DIRKA
Razjarjeni kolesarji so se maščevali organizatorju
Organizator dirke ga je polomil, zato so mu (tekmovalci?) preluknjati prednji gumi avtomobila. Zgodilo se je v nedeljo na goriškem letališču, kjer je bila napovedana ctirka v ciklokrosu v organizaciji društva “Pedale Gorizia”, ki mu predseduje Elvio Ferigo. Dirka je v Gorico privabila dvesto tekmovalcev iz FJk in Veneta.
2e po poskusnih vožnjah pred startom so se nekateri pritožiti, da proga ni jasno označena. Zbija je pregledala dirkališče in ugotovila, da res manjkajo oznake, kakršne predvideva pravilnik, in bi zato kak kolesar lahko ubral napačno smer ati “bližnjico”. Ugotoviti so tudi, da proga meri 4.500 mebov in ne največ 3.200, kot določajo predpisi. Dbko so zato odpovedati ob velikem negodovanju tekmovalcev in spremljevalcev.
Elvio Ferigo, ki je v Gorici zelo znan kot dolgoletni športni organizator (bil je tudi pokrajinski predsednik olimpijskega komiteja), je postal glavna tarča jeze pa tudi smole: najprej je namreč med ogledom proge na terenskem vozilu obtičal v blatu, kasneje pa je ugotovil, da so mu preluknjali gume na osebnem avtomobilu. Dokaj potrt se je izgovarjal, da so dirko odpovedali zaradi blata. Toda tekmovalci in voditelji sodelujočih društev odvračajo, da blato ni problem, saj je značilno za to športno panogo. Resnica je, pravijo, da je bila organizacija skrajno pomanjkljiva in da bi morala federacija skrbno preveriti, komu zaupa tako zahtevno nalogo.
'ZL
E j

Vpisovanja: danes, 7. januarja od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure in jutri, 8. januarja od 9. do
13. ure v uredništvu Primorskega dnevnika v Drevoredu 24 maja 1

Do 15. februarja
POPUSTI
PRI ORIENTALSKIH IN MODERNIH PREPROGAH TER PREŠITIH ODEJAH
Posebne cene
tudi na vseh drugih artiklih GORICA - UL MORELLI19/B - 23/B ■ TEL. (0481) 533432
GORICA / 80 DOBITKOV ZA MILIJON 600 TISOČ SREČK
Zmagovite srečke na loteriji trgovcev
V prostorih UGG so predsinoči izžrebati zmagovite srečke božične loterije goriških figovcev. Letos je bil nagradni sklad obilnejši, saj je pri akciji sodelovalo približno 200 trgovin, kjer so v decembru za vsakih 10 tisoč potrošenih lir izročili kupcu tudi loterijski listek. Vsega skupaj je izročenih srečk bilo več kot milijon 600 tisoč, kar pomeni, da so trgovci zagotovo že zmagali svojo “loterijo”. Za kupce pa ostaja Se kanček upanja, da v svojem kupčku srečk hranijo eno od osemdesetih, ki dajejo pravico do nagrade.
Preden navedemo vse izžrebane številke, še nekaj informacij za srečne dobitnike. Poleg izžrebanih srečk za vsako nagrado so žrebati še rezervne številke za primer, da se prvi dobitnik ne oglasi. Dobitniki se morajo javiti do 5. februarja v baru Forum na Verdijevem korzu. Po tem datumu pridejo na vrsto rezervne številke (do 5. marca).
Nadalje se zmagovalci lahko javijo še do 14. aprila, po tem datumu pa bodo neizkoriščene nagrade šle v dobrodelne namene občini.
Izžrebane srečke so sledeče (v oklepaju navajamo rezervne številke za vsako posamezno nagrado):
1. nagrada: avto fiat brava 1, 4 SX -U 31764 (L 18035); 2., skuter honda
bati 100 - P 50025 (N 54795); 3., teden na Rdečem morju za 2 osebi - F 15205 (M 62888); 4., skuter honda SFX 50 -R 34132 (D 51642); 5., križarjenje za 1 osebo po Sredozemlju - H 21459 (P 16087); 6., vikend v Parizu za 2 osebi -R 71580 (B 47024); 7., teden v Palmi de Mallorca za 1 osebo - B 15276 (U 27851); 8., hi-fi - F 53927 (U 67522); 9., zlata zapestnica - D 58434 (B 36140); 10., tv color 20” - C 20553 (L 24951); 11.-13. mobitel - C 21657 (N 07029), H11136 (T 13082), F 75911 (E 01041); 14.-15., mini hi-fi - V 34512 (B 31232), F 76569 (Q 22712); 16., šivalni stroj - C 38486 (O 54398); 17.-19., mobitel - P 31103 (F 51804), A 29463 (R 45941), V 23307 (A 18941); 20. videorekorder - E 76615 (T 43033); 21., tv color 14” - E 79325 (O 12274); 22., ra-dio-CD - H 24053 (P 03964); 23., mikrovalovna pečica - U 06522 (P 55077); 24.-25., avtoradio - V 36898 (C 24016), U 70988 (V 68033); 26.-29., gorsko kolo - G 75273 (B 66209), H 38598 (G 24931), O 76160 (D 22259), E 76722 (T 12511); 30., sesalec za prah - D 08653 (N 55769); 31.-33., očala za sonce - O 37610 (G 29180), F 34515 (B 55987), P 41125 (E 57009); 34.-35., ri-bežen - U 17925 (M 13475), H 75668 (G 49133); 36.-37., fotoaparat - L
21513 (R 62650), V 68029 (C 63689); 38., pribor za začimbe - C 24410 (P 32154); 39.-40., likalnik - E 44214 (B 73246), T 07677 (F 19063); 41.-43., brivnik - E 69440 (R 39236), P 11260 (T 55623), H 52509 (O 11878); 44.-47., ura swatch - S 61171 (V 41672), S 70025 (I 44681), M 34246 (C 46150), F 50466 (R 36600); 48.-60., zapestna ura - G 30052 (R 69846), P 33097 (I 33884), H 13675 (O 55467), N 39981 (S 47416), C 10968 (B 29146), T 13830 (A 57019), P 77330 (M 13313), O 27209 (U 63708), D 41305 (H 56092), I 01734 (B 25700), F 09949 (B 18424), B 18361 (N 23397), F 41983 (M 33430); 61.-63., tehtnica - Q 23618 (Q 65447), B 02833 (S 33929), D 49111 (O 29578); 64., steklenička za olje - M 41105 (T 27571); 65.-66., lončnica za cvetje - E 04514 (I 15509), P 21325 (T 43782); 67.-68., električna krtača - G 77063 (A 67703), O 56870 (L 24055); 69.-71., sušilec za lase - B 37896 (R 07344), M 72459 (Q 37783), I 51331 (O 29230); 72.-73., pepelnik -1 64348 (O 12261), C 63225 (R 38493); 74.-75., tehtnica - H 71027 (D 57097), G 40536 (M 46074); 76.-77., ribežen - V 58713 (P 20392), G 63008 (I 37504); 78.-80., vžigalnik - F 54712 (P 64872), A 70758 (U 58071), B 56576 (A 24442).
KINO
GORICA
VITTORIA 1 16.50-18.40-20.30-22.15 »B gobbo di Notre Dame«. Walt Di-sney.
VITTORIA 3 18.00-
20.00-	22.00 »Spiriti nelle tenebre«. I. Michael Douglas in Val Kilmer.
CORSO 17.30-19.45-
22.00	»Fantozzi, U ritomo«. I. Paolo Villaggio.
□3 OBVESTILA
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA
obvešča, da bo februarja v Podkloštru tradicionalni tečaj smučanja (alpsko smučanje, tek, deskanje). Prijave sprejemajo ob sredah od 11. do 12. in četrtkih od 19. do 20. na sedežu v ul. Malta 2, tel. 33029.
FEIGLOVA KNJIŽNICA v Križni ulici je do 8. januarja zaprta.
OBČINSKA KNJIŽNICA
V	DOBERDOBU posluje s sledečim urnikom: ponedeljek, sreda, četrtek 15.00-
18.00	in v četrtek tudi
10.00-	13.00.
OBČINSKA KNJIŽNICA
V	RONKAH posluje ob ponedeljkih in četrtkih od
16.30	do 19.30; ob torkih, sredah in petkih od 9.30 do
12.00	in od 16.30 do 19.30. Slovenski odsek pa je odprt ob torkih in petkih od 16.30 do 19.30 in ob sredah od
9.30	do 12.00.
S!
IZLETI
SPDG - SMUČARSKI ODSEK priredi 19. januarja avtobusni smučarski izlet na Zoncolan. Prijave na sedežu društva do 9. januarja.
DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA priredi 19. januarja izlet v Bad Kleinkfichheim. Prijave pri Brunotu.
□
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
Nojvečje skrbi so zaradi Tudjmana, ki je bil doslej glavni adut vladajoče stranke
To leto bo za Hrvaško leto volitev. Najprej bodo v marcu lokalne in pa volitve v Županijski dom Sabora RS, september pa je zadnji rok za volitve predsednika republike. Tako se bodo politične stranke Se enkrat postavile na Start, da bodo izmerile moči na vseh ravneh oblasti. In Ce se bodo nadaljevali dosedanji (precej ustaljeni) trendi, lahko realno pričakujemo nadaljnji zmerni padec HDZ-ja na državni ravni, njegov strm padec na lokalni ravni in trden, stabilen položaj predsednika Tudmana.
Hrvaški predsednik Franjo Tudjman
Vrsta novih okoliščin, predvsem bolezen Franje Tudmana, pa tudi drugo (v primerjavi z letom 1992, ko so bile zadnjic volitve na vseh treh ravneh) lahko seveda ta trend spremeni. Morda predvsem tako, da se bo prevlada HDZ-ja, ki je na lokalni ravni ni vec, začela zmanjševati tudi na višjih ravneh. Čeprav je to najbolj verjetna možnost, se jo v HDZ-ju zavedajo in bodo zanesljivo storili vse, kar znajo in zmorejo, da bodo to preprečili ali vsaj ublažili. To, da bo volilni vrtiljak stekel v zgodnji pomladi, je pred mesecem dni na Glavnem odboru HDZ-ja prvi napovedal tajnik vladajoče stranke Ivan Valent, Četudi prav gotovo ni najbolj primerna oseba za to (ker je HDZ samo udeleženka volitev, ni pa tudi njihova organizatorica). Sicer pa je Valent kmalu po tistem razglasil se zamenjavo policijskega ministra Jarnjaka (kar smo zaman pričakovali od premiera Zlatka Mate-Se, ki mu je nadrejen), kar pomeni, da izbira oznanjevalca najpomembnejših državnih sklepov nikakor ni slučajna.
Na omenjenem strankarskem zboru HDZ-ja je Tudman bolj ali manj odkrito zagovarjal mnenje, da je njegova stranka edina, ki zagotavlja nadaljnji obstoj Hrvaške ter razgrnil podatke iz ankete, ki so je naročila HDZ, po kateri ima ta stranka tudi v prihodnje veC možnosti na volitvah kot jih ima seštevek vseh drugih strank (pri Čemer je obrambni minister Gojko Sušak za istim govorniškim pultom praktično ukazal članstvu in vodstvu vladajoče stranke, da morata verjeti v novo volilno zmago).
HDZ ne more
mimo čakati
Priprave na volitve so že zaCele, in sicer veliko pred to strankarsko sejo. V vladi in saboru že nekaj mesecev brez velikega hrupa vpeljujejo in glasujejo o spremembah v volilnih zakonih (z večjim deležem proporcional-
ne zastopanosti v lokalnih organih oblasti), zaradi Cesar je zmanjšano tveganje za stranko, ki je izgubila večino, določajo olajšave za socialno najbolj ranljive sloje, posebno upokojence, uvajajo brezplačne učbenike... Ob tem se je skuSala HDZ z veliko manj sre-Ce predstaviti kot stranka, ki obračunava z nezakonitim bogatenjem v svojih vrstah, njen najbolj radikalen korak pa je bil nedavni suspenz predsednika vrhovnega sodiSCa Krunislava OlujiCa, ki je bil po funkciji tudi predsednik volilne komisije. Tako je že nadzoroval volitve za Predstavniški dom Sabora RH ob koncu leta 1995 in Čeprav je imela opozicija številne pripombe nanj, da ima Tudman očitno za premalo zaupanja vrednega, kadar gre za najve-Cje volilne bitke, v kakršnih se bo po petih letih pojavil tudi sam, ko bo HDZ najverjetneje hotela veliko bolj kot doslej muCkati z volilnimi listki. HDZ pa ne more mirno Čakati na volitve ob vseh teh pripravljalnih opravilih, priložnostno dopolnjenih tudi dobesedno z vsakodnevno kampanjo proti namišljenim željam glavnih zahodnih držav, da bi obnovile še eno, »globalno-regionalno« različico Jugoslavije.
NajveCje so skrbi zaradi Tudmana, ki je bil doslej glavni volilni adut vladajoče stranke, ki mu ni bilo para. Gle-
de na to, da je hudo zbolel, dobiva njegova monumentalnost dvomljive pomene, ki doslej niso bili znani. Vsem je namreč jasno, da ogromnih pristojnosti, ki jih ima kot državni poglavar, ne bo mogoče mehanično prenesti na katerega koli smrtnika iz njegove stranke, Se manj pa iz drugih. O tem v
HDZ-ju uradno molčijo, prav tako pa tudi ne govori o tem, kakšno je Tudmanovo zdravje. Toda zdi se, da vsaj v krogu somišljenikov proučujejo možnost re-definiranja ustavnih pooblastil predsednika, Ce bi Tudman ocenil, da zaradi zdravja ne bi mogel sprejeti izziva Se enega mandata (pri čemer je malo verjetno,
da bi se mu upal to kdo namigniti). Doslej je prišlo do kuloarjev teh nekaj kombinacij tihega in nebolečega prenosa oblasti z močnega »suverena« na njegovega manj močnega »naslednika« - uvedba institucije podpredsednika republike (Cesar zdajšnja ustava ne pozna, kar je spremenilo »polpredsedniski« si-
stem v izrazit predsedniški sistem); brepitev pooblastil vlade, ki bi bila neke vrste »kolektivni naslednik« pod nadzorom HDZ-ja; obrat od predsedniškega v parlamentarno obliko oblasti, kar bi navsezadnje pomenilo, da bi predsednika republike v prihodnje volili v saboru.
Za kaj je opozicija
Opozicija je v glavnem za zmanjšanje predsednikovih pooblastil, vendar so le nekatere stranke (HNS) izrecno pristale tudi na to, da naj bi volili predsednika v parlamentu, medtem ko drugi zahtevajo, da je potrebno tudi njega - podobno kot v nekaterih drugih parlamentarnih demokracijah (Avstrija) - voliti neposredno. Povrhu menijo, da bi morali pred obratom v parlamentarni model oblasti razpisati nove izredne parlamentarne volitve (ki bi bile po voznem redu sicer šele leta 1999). Očitno ocenjujejo, da HDZ z obolelim Tudmanom naglo izgublja možnosti za volilno zmago, brez novih volitev pa bi bilo mogoče - četudi bi se Tudman umaknil iz volilne tekme - zdajšnja razmerja v državnem vrhu zamrzniti v naslednjih treh letih. Opozicija ima dobre razloge, da previdno opazuje in spremlja predvolilne manevre HDZ-ja, ker je sama zamudila priložnost, da bi se zbrala ob skupnem kandidatu. Pobude, da naj bi bil to kdo iz opozicijskih vrst (Gotovac), ali zunaj strankarska osebnost (Supek), so potihnile že prej, predno so jih sploh skrbno proučili. Prevladalo pa je tudi mnenje, da bi volilci v prvem volilnem krogu selekcionirali najmočnejšega opozicijskega pretendenta, potem pa bi se v drugem krogu opozicijske stranke postavile za njim. To dozdevno honoriranje volilne volje državljanov in prav tako dozdevno pozabljanje, da je stvar opozicijskih strank, da pravočasno profilirajo svojega tekmovalca v »dirki dveh konjev«, je samo poskus, da bi prikrili notorično, Četudi povsem legitimno voljo večine velikih in srednjih strank, da gredo na volitve same, ali pa samo v omejenih koalicijah.
Neučinkovita
aliansa
Strah, da bodo razglašene za razbijalke enotnosti opozicije,
Razne kombinacije
Zanimivo pa je, da se med kombinacijami ni znašla tudi edina, ki jo izrecno predvideva ustava, se pravi ugotovitev »trajne zadržanosti« zdajšnjega predsednika (kar naj bi storilo ustavno sodišče na pobudo vlade), potem pa bi v šestdesetih dneh izvolili novega (medtem pa bi bil predsednik sabora v. d. predsednika). Zapisali smo že, da v vladajoči stranki zanikajo pogovore o tem, »ustavotvorec«
Smiljko Sokol, v katerega so uprti vprašujoči pogledi, pa izrecno zavrača, da bi moglo priti v poštev inkorporiranje podpredsedniške funkcije, še posebej pa statusna promocija vlade. Zadnje možnosti, obrata v parlamentarni tip oblasti, ni komentiral, vendar je videti, da bi lahko imela prav to največ možnosti, še posebej zato, ker ne postavlja pod vprašaj Tudmanovih predsedniških ambicij. Celo več -
lahko bi jih poenostavil in olajšal. Novi predsedniški kandidati se namreč ne bi pojavili na neposrednih volitvah -kar je vselej, tudi v Tu-dmanovem primeru, določen riziko - temveč bi predsednika volil parlament. Stališče opozicije o tem - to pa je pomembno predvsem zaradi dvotretjinske večine, s katero mora sabor izglasovati ustavno redefini-ranje oblasti šefa države - ni istopomensko.
O 1
5 z
prav gotovo izhaja iz dejstva, da so opozicijske stranke na zadnjih volitvah ob koncu preteklega leta (za Predstavniški dom Sabora RH in za mestno ter županijsko skupščino Zagreba) dosegle izjemno dobre rezultate prav z ustvaritvijo koalicijskih zvez in združenj. V Zagrebu je združenje sedmih (potlej šestih) opozicijskih strank doseglo tudi prepričljivo zmago, po kateri je živelo še leto dni in poskušalo uresničiti volilno zmago, ki sta jim jo oporekala Tudman in njegova administracija. No, od začetka je bilo jasno, da gre za opozicijsko alianso, ki se je zbrala okrog ad hoc izbranega cilja, da bi obvarovali demokratični inštitut oblasti, ne more pa obstajati v nedogled s ciljem, ki je vendarle omejen. Zato ga mora v Cim krajšem Času uresničiti, ker bodo naslednje volitve nujno odnesle pisane stranke po različnih poteh. In res: svojevrstna »začasna uprava« združenja (katerega neformalno vodilno funkcijo je opravljal predsednik zagrebške skupščine Zdravko Tomoac) je pred tedni slednjič sklenila, da razpusti skupščino, s tem pa bi se odgovornost za zagrebško krizo slednjič prenesla na državne oblasti, ki so jo sprožile. Medtem so se vrste združenja tolikanj razredčile, da se je s skoraj dvotretjinske zmanjšala na negotovo nadpoloviCno večino, tako da odstopi opozicijskih svetnikov niso vec dovolj veliko zagotovilo za samorazpusti-tev skupščine, temveč se je bilo treba zateci v abstinenco, ko je šlo za sprejemanje mestnega proračuna, kar bi - tako menijo - prepričalo vlado, da ona razpusti skupščino. Kakor so stvari videti zdaj, je ta možnost realna, Čeprav ni povsem mogoCe izključiti tudi drugih, skupaj z najslabšo, da HDZ z novačenjem opozicijskih svetnikov pridobi večino v skupščini. To se je sicer že zgodilo v vrsti drugih mest, pri Čemer ne bo vec potrebno razpisovati novih volitev v glavnem mestu. Opozicija je v Zagrebu prav gotovo izgubila pobudo, ker pa bodo spomladanske lokalne volitve morda privedle do tesnega izida na državni ravni, HDZ stopa vanje vendarle z večjimi možnostmi, kot si to objektivno zasluži.
Marinko Culic/ATM
SMUČARSKI SKOKI / PO TRETJEM MESTU NA ZADNJI TEKMI 45. NOVOLETNE TURNEJE V BISCHOFSHOFNU
ROKOMET
Primož Peterica prvi slovenski zmagovalec turneje Intersport
Poskus režije ni uspel - Peterka štirikrat na zaletišče - Prvi tudi za svetovni pokal
Principe
nima
več
možnosti
Po porazu s Pickom
BISCHOFSHOFEN -Kljub poskusom, da bi zrežirali zmago domačega ljubljenca Andreasa Goldbergerja, pa se je na 45. novoletni skakalni turnreji Intersport vse razpletlo po pričakovanjih in komaj 17-letni slovenski skakalni as Primož Peterka (na sliki AP) je postal prvi Slovenec, ki je osvojil skupno zmago na Intersportu. V Bischofshofnu, na zadnji tekmi turneje, je bil Primož sicer »Sele« tretji za Nemcem Dieterjem Tho-mo in Poljakom Adamom Malyszem, toda to je bilo dovolj, da je ubranil prednost s prejšnjih treh tekem in osvojil laskavo lovoriko, ki mu je poleg denarne nagade za tretje mesto navrgla še 40 tisoC nemških mark za
skupno zmago. Poleg tega pa Peterka še naprej prepričljivo vodi tudi v točkovanju za svetovni pokal. Primož je bil tudi tokrat edina svetla toCka v slovenskem taboru, saj se Samo Gostiša, Gregor Lang in Peter Zonta niso uvrstili med trideseterico.
Za sedemnajstletnika iz Morave je bila včerajšnja tekma pravi maraton, saj je moral kar štirikrat na vrh zaletišCa. Po 125, 5 metra dolgem poskusnem skoku je že kazalo, da je Peterka v izjemni formi. Ko pa je šlo zares, je bil še daljši. Pristal je pri 129 metrih in takrat je posegla vmes žirija. Nihče se ni mogel znebiti vtisa, da je s tem hotela škodovati Peterki in pomagati Goldber-
NOVICE
Po zamenjavi trenerja Triestina kupilana padalca Spillija
TRST - Triestina je v nedeljo dopoldne nekoliko nepričakovano odstavila trenerja Giorgia Roselhja in moštvo poverila 51-letnemu Adrianu Lombar-diju. Tržaški tretjeligaš doslej ni dosegel pričakovanih rezultatov, toda zamenjava trenerja vseeno preseneča, saj so odborniki tudi po zadnjem medlem nastopu proti Masseseju trdno zagotavljali, da ostaja Rosellijev položaj nespremenjen. Vodstvo Triestine je včeraj hkrati potrdilo najem 26-letnega napadalca Marca Spillija (Massese), najboljšega strelca (devet golov) skupine.
Včerajšnji izid zaostale tekme: Tolentino - Macera-te 1-1. Vrstni red: Temana 30, Livorno 28, Macera-tese 27, Piša in Arezzo 23, Triestina 22, Giorione in Baracca Lugo 21, Rimini 20, Iperzola 19, Tolentino, Ponsacco in Pesaro 18, San Dona in Massese 17, Pontedera 16, Fano in Forli 14. Preostale zaostale tekme: Arezzo - Gioigione, Fano - San Dona, Forli -Temana, Rimini-Pisa.
D‘Antoni ob Messini?
BOLOGNA - V svoji najnovejši številki, ki je izšla danes zjutraj, košarkarski tednik Superbasket piše, da se bo Benettonov trener Mike D'Antoni pridružil Ettoreju Messini na klopi »azzurrov« na evropskem prvenstvu junija v Španiji. Vodja eksperimentalne reprezentance, ki bo nastopila na Sredozemskih igrah, pa bo zdajšnji trener rimskega Telemarketa Antonio Gaja. V nekem drugem članku generalni sekretar mednarodne košarkarske zveze Boris Stankovič opozarja na pojav lažnih potnih listov Članic evropske skupnosti v rokah ameriških košarkarjev.
Ettore Messina pa je včeraj že komentral pisanje Superbasketa in dejal, da bo odločitev o tem, kdo bo ob njem sedel na klopi »azzurrov« na evbro-pskem prvenstvu v Španiji padla konec januarja.
Šesti Pontonijev uspeh
SOLBIATE OLONA - Daniele Pontoni je zmagovalec 46. velike nagrade svetih treh kraljev v gorskem kolesarstvu. Državni prvak je premočno zmagal pred lanskim zmagovalcem Belgijcem Paulom He-rijgersom. Za Pontonija je bila to že šesta zmaga v letošnji sezoni.
Potrjen sporni rekord
LAUSANNE - Mednarodna plavalna zveza je priznala svetovni rekord 58, 29 na 100 m metuljček v 25-metrskem bazenu Američanke Misty Hyman. Hymanova je rekord dosegla 1. decembra v Kanadi, sporen pa je bil zato, ker je tri četrt razdalje preplavala pod vodo in obrnjena na boku.
Paul Tergat osvojil Campaccio
SAN GIORGIO SU LEGNANO - Kenijec Paul Tergat je v svojem tretjem nastopu prvič zmagal na tradicionalnem krosu Campaccio. Sedemindvajsetletni dvakrattni svetovni prvak v krosu in dobitnik srebrne medalje na OI v Atlanti v teku na 10.000 m, je bil v mrazu in blatu boljši od rojakov Chele-leja in Koecha. Najboljši od Italijanov je bil Stefano Baldini s petim mestom.
gerju. Tehnični delegat Norvežan Torgeir Nordby je bil proti skrajšanju zaletišCa, medtem ko sta njegov pomočnik Italijan Sandro Perti-le in vodja tekmovanja Peter Eberhardt vztrajala pri skrajšanju.Tehničnega delegata sta preglasovala in po štartni številki 3, ki jo je imel Primož, se je tekma znova začela. Toda kdor je dobro pripravljen, je tudi z nižjega zaletišCa znal skotiti zelo daleC. Thoma je s 124, 5 metra v neposrednem dvoboju premagal Andreasa Goldbergerja, ki je skočil le 116, 5 metra, vendar pa se je v finale uvrstil tudi Avstrijec, ki je imel deveto oceno. Thomovo daljavo je ponovil tudi Poljak Adam Malysz, Peterka pa je dodal še pol metra. Po prvem nastopu je imel Malysz desetinko točke prednosti pred Peterko, Thoma pa je za vodilnim zaostajal za točko. Tako je bilo jasno, da bo o zmagi odločala ta trojica.
Pred odločilno serijo ni bilo veC dvomov o tem, da je Peterka skupni zmagovalec turneje, saj bi se kdo od njegovih tekmecev veselil samo, če bi se Primožu nastop popolnoma ponesrečil. Goldberger je v drugo skotil 118, 5 metra, Thoma 126 metrov in prevzel vodstvo, Primož je s 121 metri zaostal za 7, 6 točke, vendar je bilo že jasno, da bo znova stal na stopničkah, saj je bil na zaletišCu le še Malysz. Toda tudi Poljak ni vzdržal pritiska in je ostal brez zmage, vendar pa je za 0, 6 točke premagal Primoža.
»Ne vem, zakaj so morali skrajšati zaletišCe. Goldberger je dovolj dober skakalec, da ne potrebuje pomoči vodstva tekmovanja. To bi moralo vedeti, da Goldi za dolge skoke potrebuje večjo hitrost in ne bi smelo skrajšati naleta. Tako sem moral skočiti enkrat več kot tekmeci in sem popolnoma izčrpan. Ne psihično, temveč fizično, kajti na vseh tekmah turneje smo morali peš na Start,« je na novinarski konferenci pripovedoval Primož. »Če bi kdo drug skočil 1Ž9 metrov, serije
gotovo ne bi razveljavili. Odločitev žirije je smešna tudi zato, ker smo v drugi seriji skakali s prav tistega zaletišCa, s katerega sem skočil 129 metrov,« je še pristavil Primož.
Naslednja postaja skakalcev je švicarski En-gelberg, kjer bosta v soboto in nedeljo 11. in 12. tekma za svetovni pokal. V Švici bo Primož še nastopil, nato pa bo izpustil štiri tedne na Japonskem, kar bodo njegovi tekmeci seveda skušali izkoristiti in mu odvzeti vodstvo v svetovnem pokalu. Gold-
berger bo zanesljivo nastopil na vseh tekmah, saj želi preizkusiti tudi skakalnici v Hakubi, kjer bodo prihodnje leto olimpijske igre, Thoma pa bo morda izpustil tekmi za svetovni pokal v poletih na Kulmu, ker se želi Cim bolje pripraviti na svetovno prvenstvo v Trondheimu.
Izidi: 1. Thoma (Nem) 205, 4 (124, 5, 126), 2. Malysz (Pol) 143, 4 (124, 5, 121), 3. Peterka (Slo) 242, 8 (125, 121), 4. Saito (Jap) 233, 5 (121, 119), 5. Ahonen 231, 2 (116, 123), 6. Soininen (Fin) 223, 8 (121, 115), 7. VVidholzl (Avt) 223, 7 (112, 5, 121, 5), 8. Goldberger (Avt) 223, 5 (116, 5, 118, 5), 9. Hollvvarth (Avt) 222, 3 (119, 5, 114), 10. Ljokelsov (Nor) 219, 5 (112, 120, 5),... 39. Gostiša 82, 9 (103),... 44. Lang 78, 6 (102),... 49. Zonta (vsi Slo) 51, 5 (90).
Končni vrstni red turneje Intersport: 1. Peterka 971, 5, 2. Goldberger 943,
2,	3. Thoma 943, 1, 4. Okabe (Jap) 924, 3,-5. Saito (Jap) 921, 0, 6. Nikkola (Fin) 899, 0, 7. Laitinen (Fin) 895, 3, 8. Malysz 891, 5, 9. Soininen (Fin) 885, 3, 10. Fu-naki (Jap) 880, 1.
Svetovni pokal: 1. Peterka 632, 2. Thoma 540,
3.	Goldberger 514, 4. Brenden (Nor) 447, 5. Okabe 441, 6. Funaki 411, 7. Saito 399, 8. Nikkola 325, 9. Ottesen (Nor) 265, 10. Malysz 236.
Pokal narodov: 1. Japonska 1621, 2. Norveška 1179, 3. Finska 1048, 4. Avstrija 883, 5. Nemčija 802, 6. Slovenija 650.	T.H.
Principe - Pick Szeged 25:29 (15:10)
PRINCIPE: Mestriner, Barberini, Schina 1, Ove-glia, Kavrecic, Milosavljevič, Schmidt 5, Massotti 5, Pastorelh 2, Guerrazzi 3, Ta-rafino 5, M. Lo Duca 2, trener G. Lo Duca.
PICK: Arvai, Nagy, Bajus
6,	Bartok 8, Sandor, Mezei 2, Radovič 3, Avar 6, Borso-di 2, Csavar 1, Tjetiak, Pe-1mševsky 1, trener Skalicki
S porazom proti madžarskemu prvaku Picku iz Szegeda je tržaški Principe zapravil. še zadnje možnosti, da osvoji vsaj drugo mesto v skupini in se uvrsti v nadaljnje tekmovanje v Ligi prvakov. Principe je namreč po štirih kolih še brez točk. V nedeljo proti Picku so Tržačani zaigrali izvrstno v prvem delu in povedli s 15:10, toda v prvih dvanajstih minutah nadaljevanja so gostje z delnim izidom 9:2 spreobrnili potek srečanja in zasluženo zmagah. Principe bo igral še doma s hrvaškim prvakom Badlom in v gosteh pri norveškem predstavniku Ru-narju iz Sandefjorda.
OSTALI IZID 4. KOLA V B SKUPINI: Runar - Badel Zagreb 24:29.
VRSTNI RED: Badel Zagreb 7, Pick Szeged 5, Runar Sanfjord 4, Principe Trst 0.
STANJE V OSTALIH SKUPINAH PO 4. KOLU:
Skupina A
Izida: Sahtojor - Braga 28:27, Granitas - Barcelona 23:23; vrstni red: Bracelona
7,	Braga in Sahtjor 4, Granitas 0.
Skupina C
Izida: SKA Minsk - Pfadi VVinthertur 18:21, Crvena zvezda - Kiel 25:26; vrstni red: Pfadi 8, Kiel 6, Crvena zvezda 2, SKA 0.
Skupina D
Izida: Pivovarna Laško -Čaja Cantabria 24:20, Gud-me - PSG Asniers 31:22; vrstni red: Pivovarna Laško in Čaja 6, Gudme in PSG 2.
ALPSKO SMUČANJE / SLALOM ZA SVETOVNI POKAL V KRANJSKI GORI
Thomas Sykora potrdil premoč
Alberto Tomba nezadovoljen - Slovenski smučarji precej razočarali
KRANJSKA GORA- Avstrijec Thomas
Sykora je v skoraj nemogočih razmerah včeraj na podkorenski strtmini še enkrat dokazal, da je trenutno najboljši slalomist sveta. V četrtem slalomu te sezone je že tretjič zmagal (enkrat je bil drugi), za njim pa sta se včeraj uvrstila lanski zmagovalec svetovnega pokala v slalomu Francoz Se-bastien Amiez in olimpijski zmagovalec iz Lillehamerja Avstrijec Thomas Stan-gassinger. Ta trojica je bila najboljša tudi po prvem teku, s tem da je Stangassinger vodil, Sykora pa je bil drugi.
Zato se zdi pritoževanje Alberta Tom-be, da je bila tekma neregularna, pretirano in prej opravičevanje (povsem nepotrebno zaradi dolgotrajnega mirovanja zaradi poškodbe) slabše forme, ki mu je včeraj prinesla komaj osmo mesto, kar je njegov najslabši rezultat v zadnjih letih, Ce upoštevamo tekme, v katerih je prišel do cilja. Dejstvo je pač, da je v tem trenutku v.teh-niCnih disciplinah kar nekaj smučarjev, ki so bolje pripravljeni kot Tomba. Ta ima še slab mesec dni Časa, da izboljša formo do svetovnega prvenstva v Sestrieresu. V slalomu mu sicer ne grozi nevarnost, da bi izpadel iz skupine najboljših, zato pa bo moral v veleslalomu skušati 14. januarja v Adelbodnu popraviti položaj.
Naslednja tekma bo 11. in 12. januarja v Chamonbcu, kjer bosta na vrsti smuk in
slalom, ki bosta veljala tudi za kombinacijo.
Razočarali so tudi slovenski smučarji, saj je njihov glavni adut Jure Košir izpadel že v prvi vožnji, tako da je bil najboljši Mitja Kunc na 22. mestu.
Rezultati: 1. Thomas Sykora (Avt) 1:41.93 (50.91/51.02); 2. Sebastien Amiez (Fra) 1:42.29 (51.20/51.09); 3. Thomas Stangassinger (Avt) 1:42.34 (50.81/51.53); 4. Matthevv Grosjean (ZDA) 1:42.49 (52.01/50.48); 5. Siegfried Voglreiter (Avt) 1:42.50 (51.74/50.76); 6. Mario Reiter (Avt) 1:42.68 (51.21/51.47); 7. Christian Mayer (Avt) 1:42.79 (51.30/51.49); 8. Alberto Tomba (Ita) 1:42.99 (51.44/51.55); 9. Pierre Bourgeat (Fra) 1:43.03 (52.56/50.47); 10. Ki-minobu Kimura (Jap) 1:43.06 (52.02/51.04);...22. Mitja Kunc 1:44.16;...25. Matjaž Vrhovnik (oba Slo) 1:44.21.
Svetovni pokal, slalom: 1. Thomas Sykora (Avt) 380; 2. Thomas Stangassinger (Avt) 200 3. Sebastien Amiez (Fra) 176; 4. Kjetil An dre Aamodt (Nor) 147; 5. Tom Stiansen (Nor) 146; 6. Siegfried Voglreiter (Avt) 126; 7. Alberto Tomba (Ita) 112; 8. Jure KoSir (Slo) 111, 9 itd.; svetovni pokal, skupno: 1. Hans Knauss (Avt) 461; 2. Michael von Gruenigen (Svi) 447; 3. Thomas Sykora (Avt) 382; 4. Kjetil An-dre Aamodt (Nor) 355; 5. Luc Alphand (Fra) 352 itd.
Veleslalom dobil Micael von Griinigen
Nedeljski veleslalom je v nedeljo prepričljivo osvojil Švicar Michael von Grii-nigen, ki je bil najhitrejši v obeh vožnjah. Alberto Tomba je odstopil, Jure Košir pa je bil z 9. mestom kar zadovoljen.
Rezultati: 1. Michael von Griinigen (Svi) 2:13.42; 2. Siegfried Voglreiter (Avt) +1, 64; 3. Kjetil Andre Aamodt (Nor) +2.36; 4. Gerhard Ktinigsrainer (Ita) +2.51; 5. lan Piccard (Fra) +2.54; 6. Hans Knauss (Avt) +2.55; 7. Schilhegger (Avt) +2.58; 8. Thomas Grandi (Kan) +2.84; 9. Jure Košir (Slo) +2.85; 10. Matteo Nana (Ita) +2.87 itd.
Svetovni pokal, veleslalom: 1. Von Griinigen 380; 2. Knauss 280; 3. Locher 247, 4. Nyberg (Sve) 207; 5. Aamodt 201 itd.
KOŠARKARSKA B LIGA / PO ZMAGI NAD VODILNIM SCAMEJEM
M. Ban: S kolektivno igro lahko premagamo vse
Zelo dobra obramba - Lucio Tomasini izvrsten - Pri Jadranu zdaj vsi čakajo na drugi del, ko se bo odločalo o obstanku
»Ko igramo kolektivno, lahko premagamo tudi najboljše ekipe v tem prvenstvu. To smo jasno dokazali v soboto proti vodilnemu Scame Bergamo. In strinjam se s trenerjem Čehovinom, da smo še bolje igrali kolo prej v gosteh proti Rivi del Garda, Čeprav smo izgubili po dveh po- • daljških,« je po sobotni lepi zmagi dejal Jadranov športni direktor Marko Ban.
KljuC sobotne Jadcano-ve zmage je bila gotovo dobra obramba...
»To sodi v glavne elemente skupinske igre vsake ekipe. Igrali smo zelo zbrano v obrambi, nasprotnikom nismo dopuščali lahkih metov. Le s tako obrambo smo lahko upali na zmago, saj so košarkarji iz Bergama imeli zelo dober odstotek in vsakič, ko so imeli le pol metra prostora za met, so ga takoj izkoristili z doseženim košem.«
Kaj pa meniš o sijajni igri Lucia Tomasinija?
»Ko vsa ekipa igra dobro, predvsem v obrambi, skoraj vedno kdo izstopa v napadu. Tokrat je bil na vrsti Lucio Tomasini (na slikifoto Kroma), ki je zelo dobro igral že v prvem
polčasu, in si nato prislužil zaupanje trenerja in soigralcev. V enakem slogu je Tomasini nato nadaljeval in tako dosegel kar 30 točk.«
Skoda, da je ekipa začela »zares« igrati sedaj, ko ni več možnosti, da bi se neposredno rešila že po prvem delu prvenstva ...
»Te možnosti ni, a sobotna zmaga je bila za vso ekipo izredno dragocena za samozavest in predvsem za spoznanje, da je na vsaki tekmi izredno pomembna skupinska igra in pravilen pristop do posamezne tekme.«
Sobotno kolo je bilo usodno tudi za drugo vodilno moštvo, čedajski Gesteco, ki je prav tako zanesljivo izgubil v Oder-zu proti Legnoflexu. Na vrhu lestvice so sedaj tri ekipe z enakim številom točk (poleg Gesteca in Scameja še Caffex Pavia). Sicer pa je boj za končnico prvenstva še'st kol pred koncem prvega dela zelo izenačen, saj prvih sedem ekip na lestvici ločijo le štiri točke.
Ostalih pet ekip, med katerimi je tudi Jadran, pa so odrezane od tega boja in se verjetno že pripravljajo na drugi, od-
ločilni del te lige, ko bodo točke odločale o obstanku v ligi.
In že na sobotni Jadra-novi tekmi je bilo jasno, da trener Čehovin že razmišlja o drugi fazi. Na srečanju proti Bergamu si
je sicer močno želel zmago, vseeno pa je poskusil tudi nekaj taktičnih variant (»pressing« po vsem igrišču, razne igre v napadu), ki bodo lahko zelo koristne, ko bo za Jadran šlo zares, (bi)
Trenutno stanje v B ligi
IZIDI 16. KOLA: Cassano - Riva del Garda 85:73, Caffex - Afirico 103:81, Forti Liberi - Sanfilippo 68:73, Legno-flex - Gesteco 93:81, Credito Coop - Cimberio 85:83, Jadran - Scame 81:72.
VRSTNI RED: Caffex Pavia, Gesteco Čedad, Scame Bergamo 22; Cimberio Borgomanero. Legnoflex Oderzo 20; Riva del Garda, San Giovanni 18; Bcci Cassano 14; Af-frico Firenze 12; Jadran 10; Sanfilippo Collegno; Forti e Liberi Monza 6.
PRIHODNJE KOLO (14.1.): Scame - Legnoflex; Cimberio - Forti Liberi: Gesteco - Jadran; Sanfilippo - Cassano; Afirico - Credito Coop; Riva del Garda - Caffex.
Trenutno stanje v D ligi
IZIDI 11. KOLA: Bor Radenska - Isonzo 68:54: Grado - Adi Ts odlož.; Cicibona Preff. Marsich - Infoter 61:60; Arte -Santos 73:69; Momo G. - Inter 95:86; L. Nazionale - Chiar-bola 69:71; Dom - Kontovel jutri; Ronchi - Libertas 67:64. VRSTNI RED: Bor Radenska, Santos 18; Ronchi, Arte 16; Dom Agorest, Infoter 14; Grado, Kontovel 12; Inter 1904 10; Cicibona Preff. Marsich 8; L. Nazionale, Momo Gib, Chiarbola, Acli Ts in Libertas 6; Largo Isonzo 4. PRIHODNJE KOLO: Bor Radenska - Grado; Libertas - Arte; Inter 1904 - Lega Nazionale; Laigo Isonzo - Cicibona Preff. Marscih; Kontovel - Santos; Acli Ts - Ronchi; Dom Agorest - Chiarbola; Infoter - Momo Gid.
ODBOJKA / NOVOLETNI TURNIR V TRSTU
Imsa Kmečka banka prepričljivo prva
Koimpex 2. - Potrjen zaton videmskega VBU - Matej Černič najboljši igralec
Odbojkarji goriške hnse Kmečke banke so zmagovalci »1. novoletnega turnirja«, ki ga je v nedeljo v telovadnici Monte Cengio v Trstu priredilo društvo Pal-lavolo Trieste, na njem pa se je gbrala skoraj vsa smetana deželne moške odbojke. Dober rezultat je zato z drugim mestom dosegel tudi De VValdersteinov Koimpex, tretji je bil videmski VBU, zadnje mesto pa je pripadlo ekipi gostiteljev.
Čeprav je šlo za izrazito »delovno srečanje«, na katerem so se moštva pomerila vsako z vsakim na dva zmagana seta, je bil turnir vendarle zanimiv, če ne zaradi dragega pa zato, ker je potrdil zaton (dokončen?) videmske vrhunske odbojke. Moštvo VBU, ki je po propadu tržaških prvohga-šev Alture in CUS-a ob koncu sedemdesetih let vedril in oblačil v naši dežeh, je v tej sezoni bržkone prispel do svoje končne postaje. Nič čudnega ni, da pomlajeno moštvo VBU v letošnji Bi figi doslej ni doseglo niti ene zmage in je osvojilo vsega skupaj en set. Po tem, kar so pokazali v nedeljo, bi Videmčanom namreč precej trda predla tudi v B2 figi. Oba dragoli-gaša slovenskih društev sta VBU prepričljivo premagala, čeprav je pri slogaših manjkal najboljši tolkač De Cecco, Goričani pa so nastopili brez kapetana Ferija in Marchesinija. Koimpex je moštvu VBU prepustil vsega petnajst točk, za razred boljši pa so bili proti Videmčanom tudi Goričani in delna izida 15:13, 15:13 nudita povsem varljivo sliko. Zamojevi igralci so večji del tega dvoboja zaigrali lagodno, ko pa so se nekoliko bolj zbrali, so ekipo trenerja Svvidereka povsem nadigrali. Zadnja tekma (foto Kroma) med Imso Kmečko banko in
Koimpexom je v bistvu odločala o zmagovalcu turnirja, srečanje pa je bilo enosmerno v korist Goričanov, ki so tako povsem zasluženo pristali na prvem mestu in vnovič potrdili, da so trenutno najboljša ekipa v naši deželi. Uspeh moštva je dopolnil Se mladi reprezentant Matej Černič, ki je bil na koncu imenovan za najboljšega igralca turnirja in je priznanje prejel iz rok nekdanjega dolgoletnega predsednika deželnega odbora FIFA V prof. Silvana Pipana. Matej, ki po atletskih sposobnostih na tej ravni daleč pre-
sega vse ostale, je še posebej v zadnjem srečanju z nekaterimi spektakularnimi udarci iz druge linije (cone šest) navdušil tržaško občinstvo, ki ga v bistvu doslej ni poznalo.
Izidi: Pallavolo Trieste -Koimpex 1:2 (11:15,15:13, 7:15); Imsa Kmečka banka -VBU Videm 2:0 (15:13, 15:13); Pallavolo Trieste -Imsa Kmečka banka 1:2 (11:15, 15:11, 14:16); Koimpex - VBU Videm 2:0 (15:7, 15:6); VBU Videm -Pallavolo Trieste 2:0 (16:14, 15:9); Koimpex - Imsa Kmečka banka 0:2 (8:15, 12:15).
Imsa 14. januarja za pokal z VBU
V šestnajstini finala zveznega odbojkarskega pokala za moške se bo Imsa Kmečka banka srečala z videmskim VBU-jem. Prva tekma bo v torek, 14. januarja v Vidmu, povratna pa 27. istega meseca v Standrežu. Goričanom se ponuja lepa možnost, da prvič odkar sodelujejo v pokalu, prodfrejo do osmine finala, kjer bi se pomerili z zmagovalcem dvoboja med Mezzolombardom in Boo-merangom iz Verone, ki oba nastopata v Bi ligi.
NOGOMET / DEŽELNI POKAL
Okrnjeni Brežani izločeni
Proti Edile Adriaticu je bil usoden začetek drugega polčasa
Breg - Edile Adriatica 1:2 (0:0)
STRELCI: Schiraldi v 47. min, Sain v 50. min., Naldi v 89. min.
BREG: Bolcato, Braico, Maiorano, Laurica, Scibiha, Sancin (Vuk), Botteri (Babu-dri), Cannelli, Granieri, Doz, Naldi.
Brežani niso ponovili uspeha izpred dveh let, ko so se uvrstili v osmino finala deželnega pokala, saj so v nedeljo na domačih tleh izgubili proti Edile Adriatica, ki nastopa v prvi amaterski ligi. Poraz je zaslužen, saj je Edile pokazal boljšo organizacijo igre in izkoristil trenutek nepazljivosti domačinov v uvodnih minutah
drugega polčasa, ko je dosegel oba zadetka in zadel tudi prečko. Domačini so reagirali Sele v zadnjih petnaj-
stih minutah. Sprva je Granieri iz dobrega položaja poslal žogo za las mimo vrat. V 89. minuti je Naldi po podaji Vuka dosegel lep zadetek. Ko se je regularni čas že iztekel pa je Canelli dosegel za Breg še drugi zadetek, ki pa ga je sodnik razveljavil zaradi dvomljivega nedovoljenega položaja. Naj omenimo še, da je trener Podgornik poslal na igrišče precej okrnjeno ekipo (nastopili so štirje igralci Brega B) in je tako oskusil nekatere variante, i bi mu lahko prišle prav med prvenstvom. (E.B.)
Obvestila
ZSSDI
obvešča, da bo v četrtek, 9. januarja, ob 20.30 v domu A. Sirk v Križu seja smučarske komisije.
SK BRD IN A
organizira v nedeljo, 19. januarja avtobusni izlet v Trbiž. Informacije na tel. St. 213905 - 212859. Vpisovanje na sedežu v sredo, 8. januarja in v ponedeljek, 13. januarja od 19. do 21.30.
NEDELJSKI IZIDI
Prednost Juventusa kopni
IZIDI 15. KOLA V NOGOMETNI A LIGI: Atalanta - Verona 1:0, Cagliari - Piacenza 1:0, Fiorentina - Napoli 3:0, Inter - Roma 3:1, Lazio - Milan 3:0, Parma - Juventus 1:0, Perugia - Reggiana 1:3, Udinese - Sampdoria 4:5, Vicenza - Bologna 2:0.
VRSTNI RED: Juventus 29, Vicenza 26, Sampdoria in Inter 25, Fiorentina 24, Napoli 23, Lazio in Bologna 22, Milan in Parma 21, Roma in Atalanta 20, Udinese 18, Perugia in Piacenza 17, Cagliari 14, Verona 10, Reggiana 9.
PRIHODNJE KOLO: Bologna - Parma, Juventus - Atalanta, Milan - Vicenza, Napoli - Inter, Piacenza - Udinese, Reggiana - Fiorentina, Roma - Perugia, Sampdoria - Cagliari, Verona - Lazio.
V B ligi poraz Lecceja
IZIDI 16. KOLA: Bari - Palermo 1:1, Brescia - Empoh 0:0, Ca-stelsangro - Lecce 2:1, Cesena - Lucchese 1:1, Chievo - Padova 1:1, Cosenza - Ravenna 1:2, Cremonese - Venezia 1:1, Genoa -Foggia 0:1, Salemitana - Pescara 1:0, Torino - Reggina 4:2. VRSTNI RED: Lecce 32, Pescara 27, Bari, Brescia in Torino 25, Ravenna 24, Empoli 23, Padova 22, Genoa, Lucchese in Chievo 21, Foggia 20, Palermo in Salemitana 18, Venezia 17, Cosenza 15, Cesena^Reggina, Cremonese in Castelsangro 14 , (Ravenna je bila kaznovana z odvzemom 3 točk, Genoa in Castelsangro imata tekmo manj).
Totocalcio
PRAVILNA NAPOVED: 111111 221 XXX2; DOBITKI: 13 (15 dobitnikov) 631.634.000 lir; 12 (817 dobitnikov) 11.596.000
Totogoi
PRAVILNA KOMBINACIJA: 7-14-19-20-21-25-28-29; DOBITKI: 8 (13 dobitnikov) 372.202.000 lir; 7 (1453 dobitnikov) 2.494.500 lir; 6 (29.833 dobitnikov) 120.800 lir.
Totip
PRAVILNA NAPOVED: 12 X2 21 21 XI X2; dodatna dirka: 10-12; DOBITKI: 14 (1 dobitnik) 467.257.000 lir; 12 (129 dobitnikov) 3.622.000 lir; 11 (1233 dobitnikov) 378.000 lir; 10 (9178 dobitnikov) 50.000 lir
Košarka: polom Genertela z Montano
Montana - Genertel 93:79 (42:43)
Montana: Berdini, Ragazzi 7, Monti 16, Semprini 16, Mašlari-nos 17, Dreliozis 5, VVilliams 8, Grant 22, Focardi 2, Ferroni. Genertel: Guerra 20, Harriman, Vianini 11, Robinson 5, Burtt 21, Biganzoli, Laezza 2, Tonut 18, Gianolla 2, Pol Bodetto.
PM: Montana 12:14, Genertel 14:23; 3T: Montana 3:13 (Ragazzi 1:4, Maslarinos 1:3, •Dreliozis 0:2, Grant 1:3, VVilliams 0:1); Genertel 7:17 (Guerra 4:7, Herriman 0:1, Robinson 0:1, Burtt 1:5, Tonut 2:3)
IZIDI 16. KOLA: Scavolini Pesaro - Stefenel Milan 86:80, Fon-tanafredda Siena - Mash Verona 90:75, Cagiva Varese - Team-system Bologna 98:93, Benetton Treviso - Telemarket Rim 82:65, Kinder Bologna - Rolly Pistoia 107:76, Montana Forti -Genertel Trst 93:79, Viola Reggio Calabria - Polti Cantii 84:88. VRSTNI RED: Benetton 28, Kinder in Stefenel 24, Teamsystem 20, Cagiva 18, Telemarket 16, Mash, Polti in Rolly 14, Fontana-fredda in Viola 12, Scavolini in Genertel 10, Montana 8. PRIHODNJE KOLO: Genertel - Fontanafredda
V A2 ligi zmaga Pail. Go
JuveCaserta - Pall. GO 88:91 (80:80; 44:51)
Juve: Fazzi C. 12, Falco 1, Chui 9, Battie 14, Tovmes 30, Johnson 10, Faggiano 10, Saccardo 2, Salvatore, Fotino.
■Pall. Go: Fazzi R. 9, Stokes 15, Beason 7, Cambridge 15, Riva 12, Mian 11, Foschini 18, Gilardi 4, Fumagalli, Bellina.
PM: Juve 23:30; Gorizia 20:35; 3T: Juve 7:21 (Fazzi 1:2, Falco 0:1, Chui 1:3, Tovmes 1:9, Johnson 2:3, Faggiano 2:3); Gorizia 7:14 (Fazzi 3:4; Cambridge 0:1; Riva 3:3; Foschini 1:6).
IZIDI 17. KOLA: Bancosardegna Sassari - Koncret Rimini 92:87, Casetti Imola - Jcoplastic Battipaglia 86:78, Juve Caserta - Pallacanestro Gorica 88:91, Montecatini - Faber Fabriano 85:77, Serapide Pozzuoli - Bini Livorno 83:85, Cfm Reggio Emilia - Floor Padova preložena na 9.1.
VRSTNI RED: Koncret 26, Ciin, Pall. GO, Casetti in Bini 20, Juve, Montecatini in Serapide 18, Bancosardegna 16, Faber 14, Jcoplastic 12, Floor 0.
PRIHODNJE KOLO: Pall. GO - Bancosardegna.
Torek, 7. januarja 1996
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
(
Horoskop
zapisal
B. R. K.

OVEN 21.3.-20.4: Zazrti v negotovo prihodnost boste nadvse neučakani in nepredvidljivi. Definirajte najprej svoje cilje, nato pa ujemite pravi ritem in zaplešite v prazno.
BIK 21. 4-20. 5.: Uživali boste dr mislih na lepšo prihodnost, vse dokler se ne boste zavedli, da bo treba pljuniti v dlani in poprijeti za delo. Poskrbite še za užitek ob delu.
DVOJČKA 21.5.-21.6.; Za las se boste izognili usodnemu trku. Nikar ne raziskujte, kako se vam je to posrečilo, kajti tega ne boste nikdar odkrili. Pomagajo vam namreč nevidni dobrotniki
RAK 22. 6. - 22. 7.: Jadikovali boste zaradi neljubih dogodkov, ki vam kvarijo postavljene naCrte. Po samokritičnem premisleku si boste priznati, da ste si večino bremeemeemen naložili sami.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Robantili boste čez nesposobnost sodelavcev, nato pa se boste zazrli vase ter zarobantili Se Cez svojo nestrpnosti Pravi začetek se zmeraj nahaja na vašem koncu.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Končno boste odkrili boste vzrok, zaradi katerega vam izmika uspeh za uspehom. Ne tratite časa s samoobtoževanjem, sicer se vam bo izmuznil se eden.
TEHTNICA 23,9. - 22.10.: Partner bo vas predlog za izboljšanje vajinega odnosa sprejel z negodovanjem. saj vam je prav isto brez uspeha predlagal že zdavnaj. Ko eden ne sliši, drugi ne vidi.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Dobre volje, ki ga boste sevali naokoli, se bodo nalezli vsi - razen nekoga, Id potrebuje veliko več. Prisluhnite mu, Čeprav se bo vaša volja za trenutek poslabšala.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Le malokdo se bo pripravljen vživeti v vaš nezavidljiv položaj, zato boste na trenutke še mraCnejši - vse do noči, ko se vam bo posvetila odrešilna ideja.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Uživali boste v svoji ponosni drži, vse dokler vam nekdo ne bo pokazal ogledala. Ne natikajte si novih očal, dovolite si raje iskren pogled, pa boste še ponosnejsi.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: (Motili se boste za spremembo življenjskih navad. Najbolje je, da začnete tam, kjer se najlepse počutite, namreč za polno mizo. Prazna je trenutno najbolj zdrava.
RIBI 20,2. - IH). 3.: V iskanju stikov z bodočimi sodelavca boste nadvse uspesni, zato boste lahko že kmalu startali s svojim projektom. A ne bodite preveč radodarni s praznimi obljubami.
GLASBA
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG - Otroška matineja: V nedeljo 12. t.m., ob 11.00 - gostovanje KD Španski borci -Ljubljana: Bogomir Veras »Miha, Minka in gledališka šminka«.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1996/97 Blagajna dvorane Tripcovich bo zaprta do 6. januarja 1997. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 7. t.m., ob 20.30 (red premiere) bd na sporedu L. Pi-randello »II giuoco delle parti« z Umbertom Orsinijem, režija Gabriele Lavia.V abonmaju: odrezek št.14 (modri).
V	petek, 31. januarja 1997, ob 21.00 - KONCERT kantavtorja Paola Conte. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic se prične 2. januarja.
V	soboto, 15. marca, ,bo nastopil Lucio Dalla in 26. marca pa
KOROŠKA
ŽITABA VAS
Kulturni dom:
V soboto, 11. januarja 1997, ob 20.00 - Koncert Ljubljanskega okteta.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Kulturni dom:
V	petek, 10. t.m., ob 20.00 - Maturantski ples Višje sole za gospodarske poklice. Igrajo »Die Pitschgauer« in »D.J.Oknaj«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center:
V	soboto, 11. t.m., ob 19.30 -Novoletni koncert.
LOČILO
Posojilnica-Bank:
V	soboto, 11. t.m., ob 20.00 -Da-rio Fo »Burkaški misterij-Miste-ro buffo. Režija Sergej VerC.«
Francesco De Gregori.
Gledališče Cristallo Od 10. do 19. januarja 1997 bo na sporedu delo J. Joyceja »Esu-li« v izvedbi Centra Teatrale Bresciano, režija Nanni Garella, nastopajo Sabrina Capucci, Sara D’Angelo, Nanni Garella in Gra-ziano Piazza.
Povem ti pravljico: V nedeljo, 12. januarja 1997, ob 11.00 : Predstavila se bo gledališka skupina Cartastorie iz Firenc.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 23. in v petek, 24. januarja 1997, ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.L, režija Elio De Capitani.
GORICA
Kulturni dom
V	četrtek, 9. januarja 1997: »II racconto del Vajont«. Nastopa' Marco Paolini. (Nagrada UBU 1995).
RAZSTAVE
TRST
Miramarski park:
v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praski zaklad«. Urnik: 9-18.
Miramar - Skulptura v parku:
v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Stac-cioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Galerija Lipanjepuntin
(Ul. Diaz 4) Od 9.t.m. do 15.februarja bodo razstavljali Trista-no di Robilant, Tullio De Gen-naro in Marzia Gandini.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Galerija Rettori Tribbio:
Do 10. januarja 1997 so na ogled dela slikarja in kiparja Li-via Scattareggie po običajnem urniku.
TRST
Glasbena matica
Abonmajska koncertna sezona 1996/97
Dne, 28. januarja 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc (na sliki). Na sporedu Schubertove skladbe.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 13. januarja 1997, ob 20.30 nastop ansambla Fiati della Scala, solist Pietro Borgo-novo (oboa). Na sporedu Mozart, Strauss, Sciarrino, Pessina in Corghi.
GORICA
Kulturni center L.Bratuž
V	sredo, 15. januarja 1997, ob 20.30 - Koncert Tria Lorenz. Na programu Škerjanc, Brahms in Šostakovič.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 17. januarja 1997, ob 20.30 - Koncert Neues Miinch-ner Klaviertrio s sopranistko Ju-
Obcinski Muzej Sartorio:
do 12.1.1997 je na ogled razstava o Tiepolu.
Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Torbandena: na ogled je razstava slikarja Cveta Marsiča z naslovom »Fertilidadess. Komercialni center II Giulia:
Do 12.1.1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delLamore e deH’awento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk.
Galerija Bassanese:
Do 10.1.1997 od torka do petka od 17.00 do 20.00 je na ogled razstava slikarja, kiparja in grafika Bruna Munarija.
Turistična ustanova (Ul. S. Nicold 20): na ogled je razstava Annamarie Ducaton »Sensualita tropicali«.
NABREŽINA
Župnijska dvorana sv. Roka - SKD Igo Gruden: na ogled je razstava kamnitih izdelkov »Kamen...«.
GORICA
Kulturni dom
lie Kaufmann. Na programu Beethoven in Šostakovič.
Do IS.januarja 1997 je na ogled skupinska razstava goriskih fotografov članov Fotokluba »Skupina 75«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah ob prireditvah.
Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Klavdija Tutte.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija pri Joklnu
Na ogled je razstava akvarelov dr. Petra Gstettnerja.
Koroška deželna galerija:
Do 2. februarja je na ogled razstava najnovejsin del koroškega slikarja Petra Kravvagna.
Bank Austria -(Lidmanskygasse):
Na ogled je razstava mozaikov Franza Kapleniga.
LIBUČE
Galerija Falke:
na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava Gnamuša.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	HRUSC, TRUSC	STROJ ZA KOPANJE IN PRENOS ZEMLJE	KUP ZEMLJE, KI GA IZRIJE KRT	SVEDSKI AVTO	IVAN SUBASIC	KESANJE	SORTA BOLJŠEGA KROMPIRJA	REKA LOIRE	LASTNOST OSNO- VANEGA	GEORG TRAKL	AVTOR: MARKO DRESCEK	RIMA VERZOV	CIMA, POGANJEK	HERCEGO- VEC	ZIMSKO VOZILO	ANTON TROST	PRITOK DONAVE V NEMČIJI	JUNAK SOFOKLE- JEVE TRAGEDIJE	VEČJA KAMINTA GMOTA	LITERAR. JUNAK BUUBA
STROKOVNJAK ZA LEKSIKO-LOGIJO											LASTNOST SKESANEGA ČLOVEKA									
LASTNOST OKRAŠENEGA											RUSKI POTOVAL. VOZ STAVČNO LOČILO									
REKA V EVROPSKEM DELU RUSIJE					IGRALEC COONERV					VRATA V TEMPELJ						ZIDOVSKI MESEC				
					JANEZ (LAT.)					HR. IGRAL. ER2ISNIK						SLAVILNA PESEM				
JUDOVSKI RABIN (BEN)						IRONIČEN ČLOVEK							SLOV. IGRALKA (ITA)	SAMICA KONJA						
						CASGRKOV IN RIMLJANOV								PREBIV. IHANA						
DESNI PRITOK VISLE NA POLJSKEM				DODATEK, NAMEČEK BOŽJI POPOTNIK								VRH V VALAISKIH ALPAH FIŽOLOVKA					USNJEN JERMEN VLEČENJE (STAR.)			
SNOV, MATERIJA								KRALJ ZAH. GOTOV							ALOJZIJ VANDAL			EGIPT. IGRALEC SHARIF	KONČNI DEL SKLADBE	OTOČJE NA ZAH. OBALI IRSKE
								OPERNI SPEV (ORIG.)							DRUŽBENA PLAST					
EMIL ADAMIČ			PRIOSTRENI DEL ČESA				JUNAKINJA KARENINA				ANTIČNA REKA (GVADIONA) GERM. OREL					KRAJ OB VODI				
			PISATELJICA PEROCI				OZEK MOSTIČEK													
REKA NA JUGU KAMERUNA					MUSI MOŠKO IME (IBRAHIMI					OKRAS KORINT. STEBROV TANTAL						RIM. BOG LJUBEZNI SLOVAŠKA				
VRSTA ŠPORTNE JADRNICE					HOMOGENO TELO PRAVILNE OBLIKE								STOPNI- ČASTI SLAP							
DRŽAVNA BLAGAJNA					UTLESČE- NJE BOGA VIŠNUJA								SLOVENSKI OBMORSKI KRAJ							
NVtlV)INV
‘VHVJLVAV
‘HVH3
Vav>[sv>[
"Tvism
‘viol
‘tOMV
‘JNVNV
‘Otiffl
‘INRLN
‘V)101
‘SVNV
‘VNV
‘ISO
‘V3
‘AV
‘HMVTV
‘VNMVAT
‘SVd
‘OHM
bmAVOVN
‘NVS
‘VTMM
‘mon
‘varav
‘wov
‘NOTM
‘NV3S
‘VISIM
“ralvivtivi
'ISONHSVtBiO
‘ISONVSSDIS
‘0010)08)131
lOUABJOpOA
•A3XISJa
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
6.30
6.45
10.15
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
15.00
15.45
16.10
17.55
18.00
19.00
19.35
20.00
20.35
20.45
20.50
23.00
23.05
0.00
0.30
1.00
Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Maria Teresa Ruta, Ludovico Di Meo), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: 3 uomini in fuga (kom., Fr. '65, i. Louis De Funds, Bourvil)
Dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta -Spletke v VVashingtonu (i. Jane Seymour, J. Lan-do, 1. del)
Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Nan.: Ma che ti passa per la testa?
Dok.: Kvarkov svet -Življenje na ledu Mladinski variete Solleti-co (vodita Elisabetta Fer-racini in Mario Serio), vmes risanke Johnny Quest, Gargoyles, itd. Nan.: Zorro Dnevnik
Koncert ob 200-letnici italijanske trobojnice (dir. Claudio Abbado) Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualne teme v oddaji: H fatto (v odi Enzo Biagi) Variete: La zingara Aktualne teme: Pinoc-chio (vodi Gad Lemer) Dnevnik
Koncert ob 200-letnici italijanske trobojnice Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Dok.: M. Soldati Aktualno: Potihoma
RAI 2
gg RETE 4
	Variete za najmlajše		Nan.: Ko jak
	Nan.: Schwarzwaldska		TV film: Un grido d’ aiu-
	klinika		to (dram., ZDA '79)
	Nad.: Quando si ama,		Nad.: Kassandra
	10.00 Santa Barbara		Aktualno: Peste e corna
	Perchš? - Zakaj?		Nad.: Zingara, 10.30 Aro-
	Rubrika o zdravstvu Tg		ma de cafe, 11.45 Ali del
	33,11.15 dnevnik		destino, 11.30 dnevnik
	Variete: I fatti vostri -		Variete: La ruota della
	Vaše zadeve		fortuna - Kolo sreče
	Dnevnik, 13.30 Zdravje		Dnevnik
	Variete: Ci vediamo in		Nan.: Časa doke časa
	TV - leri, oggi e...domani		Nad.: Sentieri - Steze
	17.15 Dnevnik		Film: Per soldi o per
	Aktualno: La cronaca in		amore (kom., ZDA ’63)
	diretta-Kronika v živo		Kviz: OK, il prezzo e giu-
	Dnevnik in šport		sto (vodi I. Zanicchi)
	Rubrika o izletih in po-	ras	Dnevnik in vreme
	tovanjih Sereno variabile	HRtj	Variete: Game Boat
	Nan.: Wolff, policaj v		Kviz; Telemania
	Berlinu - Skinheads		Ciak- Filmske novosti
	Variete: Go-Cart	$88	Film: Chi uccidera Char-
	Dnevnik		ley Varrick? (dram., ZDA
	Film: Una bionda tutta d’ oro (krim., ZDA ’92, i. K. Basinger, Val Kilmer)		'73, i. W. Matthau), 1.45 Night Line FilrmStrega in amore
	Aktualno: Kronika v živo - Novi reveži		
			
	Dnevnik, Neon-Kino, vreme, 0.25 Danes v par-	® CANALE5	
	lamentu, 0.35 šport		
	Film: Colpo di fulmine (kom.. It. '85)		Na prvi strani, vreme
			Nan.: družina Addams
			TV film: Un medico sen-
M, RAI 3			za seru poli (dram., ZDA '94, i. Joan Van Ark)
			Aktualno: Forum (vodi
■			Rita Dalla Chiesa)
WuJ	Jutranji dnevnik, vreme		Dnevnik TG 5
	Nan.: Vita da strega		Aktualno: Sgarbi quoti-
Rnn	Film: Addio Jeff! (krim.,		diani
	Fr. '69, i. A. Delon)		Nad.: Beautiful (i. Ron
	Videosapere: Vstop pro-		Moss, K. Kelly Lang)
	st, Islam, Mondo 3, Foto-		Aktualne teme: Uomini e
	vanje po Italiji, itd.		donne - Moški in Zenske
	Dnevnik		Nan.: Robinsonovi (i.
	Aktualno: Telesogni		Bill Cosby, M.-J. Warner)
	Kljub vsemu, moja Italija		Variete za najmlajSe Bim
	DeZelne vesti,dnevnik		Bum Bam in risanke
	Dok.: Tgr Leonardo,		Nan.: SuperVicky (Dick
	15.00 Bellitalia		Christie, J. Supiran)
	Nan.: Blue Jeans		Aktualna kronika: Veris-
	Športno popoldne		simo - Tutti i colori della
	Dok.: Geo & Geo		cronaca
	Nad.: Un pošto al sole		Variete: Tira & molla (vo-
	Dnevnik, deželne vesti		di Paolo Bonolis)
	Variete: Blob		Dnevnik TG 5
	Aktualno: Chi 1’ ha vi-		Variete: Striscia la noti-
	sto? (vodi G. Milella)		zia (vodita Ezio Greggio,
	Dnevnik, deželne vesti		Enzo lacchetti)
	Aktualno: Storie male-		Film: Piccola peste - Pro-
	dette		blem Chi Id (kom., ZDA
	Aktualno: Pred premiero		'90, i. M. Oliver, John
	Dnevnik, pregled tiska		Ritter, A. Vasbeck)
	Variete: Fuori orario		Dnevnik
	Film v originalu: 11 pia-		Variete: Maurizio Costan-
	cere (kom., Fr. '55, r. M.		zo Show, vmes (0.00)
	Ophuls, i. M. Renaud)		noCni dnevnik
ITALIA1
fr* Slovenija 1 {r Slovenija 2
6.10
9.15
10.15
12.25
13.00
14.25
15.00
16.00
16.30
18.30 19.00
20.30
23.15
1.15
1.25
2.25 2.55
Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke
Nan.: Highlander, 10.20 Magnum P.L, 11.30 Mc Gyver - Zlati trikotnik Aktualno: Planet Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio
Otroški variete, risanke in Ciao Ciao Parade Varieteja: Niente panico, 14.30 Colpo di fulmine Nan.: Mr. Cooper, 15.30 VVishbone Aktualno: Planet Nan.: Tre ragazze al col-lege
Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Star Trek, 20.00 Happy Days - Kdo pride na ples?
Film: Carlito’s Way (dram., ZDA ’93, r. B. De Palma, i. Al Pacino, S. Penn, P. Ann Miller) Film: L’ arciere di ghiac-cio (fant, Nor. '87, i. M. Gaup, A,M. Been) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Planet Nan.: Nightmare cafe
# TELE 4
19.30
14.45
17.00
19.00
20.30
21.30 0.00
22.35, 23.50 Dogodki in odmevi
Nad.: La ribelle Košarka lige Al Aktualne teme: Zoom Nan.: Štirinožni policaj. 21.00 Pripovedi iz VVesta Košarka lige A2 Film: Cercasi časa...
	Vremenska panorama		2.20 Teletekstk TV Slo-
	Včeraj, danes, jutri		venija
	Otroški program: Bilo		Tedenski izbor: Sobotna
	nas je pet (češka nad., 3.		noC, 10.40 Dlan v dlani
	del)		Kaj je novega o meni (1.
	Tedenski izbor: nan. Viper		del)
	(ZDA, 1. epizoda), 11.10		Nedeljska reportaža
	Po domače		Sedma steza
	Poročila		Osmi dan
	TV igrica: Lingo (ponovi-		Dokumentarna serija: 20.
	tev)		stoletje (VB, 1. del)
	Videostrani		Slovenski magazin
	Tedenski izbor: Pro et		Potrošnikov kažipot
	contra, 16.05 Oddaja o		Ameriška nanizanka: An-
	turizmu: Homo turisticus		gel, varuh moj (6. epizo-
	Mostovi		da, ponovitev)
	Videostrani		Dokumentarna serija: Pu-
	TV Dnevnik 1		stolovščine in odkritja
	Otroški program: Tabor-		(Italija, 23. del)
	niki D.N. (r. Brane Bi-		Ameriška nanizanka: Da-
	tenc, 1. oddaja), 17.25Sk-		vov svet (24. epizoda)
	rivnost sedme poti (5. del		Ameriška nanizanka:
	nizozemske nadalje-		Simpsonovi (61. epizoda)
	vanke)		Ameriška nanizanka: Ve-
	Po Sloveniji		soljska policijska postaja
	Risanka		(r. Coli Bucksey, i. Ted
	TV igrica: Kolo sreCe		Shackleford, Rob Voung-
	Včeraj, danes, jutri		blood, Nancy Paul)
	Risanka		Oddaja za mlade
	TV Dnevnik 2, vreme		Nemška dokumentarna
	Šport		serija: Zgodba o aspirinu
	Umetniški večer: doku-		Avstralska nanizanka: V
	mentarna oddaja - Polj-		slogi je moC (23. del)
	ska po zmagi		Napovedniki
	Napovedniki		Včeraj, danes, jutri
	Studio City		Ciklus filmov Aki Kauri-
	Napovedniki		smaki: Crime and Puni-
	Včeraj, danes, jutri		shment - ZloCin in kazen
	Odmevi, vreme, šport		(Finska 1993, i. Markku
	Ameriška nadaljevanka:		Toikka, Aino Seppo,
	Umor 1. stopnje (12. epi-		Esko Nukkari)
	zoda)		Včeraj, danes, jutri
	Svet poroča		Obiski
	Včeraj, danes, jutri		Francoski film: Otroci par-
	Studio City (ponovitev)		radiža (’45, r. M. Game, i.
	TV jutri, videostrani		Arletty, J.L. Barrault) Obiski (ponovitev)
			Poslovna oddaja (pon.)
IB Koper
® MONTECARLO
		
	19,30, 22.30, 1.40 Dnev-	
M	nik, 13.00,19.50 Šport	
nTui	Nan.: Ironside, 12.30	
H	Quincy	
mm	Film: Matrimoni a sopre-	
	sa (kom., ZDA ’52)	
	Variete: Tappeto volante	
	Variete: Zap zap, risanke	
SMjSj	Aktualno: Gheck Point	
EjgS	Film: L’ oro dei Blake	
	(pust., ZDA ’91) Film: Alba rossa (pust.,	
| ZDA ’84, i. P. Swayze)
Euronevvs
Evropski kulturni magazin: Aliča, 17.30 TV Sola Program v slovenskem jeziku: Milje in vozli TV stičišče, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nanizanka: NoCni sodnik Slovenia Magazine
Dokumentarna oddaja: Tiri skozi čas, 20.45 Pogovoruno se o... Rhvthm & News (vodi Andrea F.)
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Potovanje z Internetom (avtor Srgij Premru)
Film: Prvaki za vselej (ZDA ’89, r. D. Logothetis, i. Mihammad Ali, Ken Norton, Mike Tyson)
Vsedanes - Tv Dnevnik
r
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta - v živo; 10,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Obvestila;
17.05	Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški PZ RTV Slovenija; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica;
23.05	Literarni nokturno: Pesmi,
Slovenija 2
5.30,	6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 14.00 Drobtinice;
15.30	DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika;
19.30	Torkarije; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba;
10.05	Operne melodije; 11.05 človek in
zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Kronika; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Pesmi E. Elgarja;
17.45	Izšlo je; 18,00 Koncerti na tujem;
19.40	Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solistčnih in komornih koncertov; 22.05 VeCerni logos; 22.55 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 NoC in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav;
8.45	Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9,40 Hit dneva; 9.45 Razvozlani paragrafi; 10.40 Power play; 10.45 Horoskop;
12.30	©poldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Pr. z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine;
8.40	Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo
o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d’ ltaly; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport,
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Po sledeh jadranskih gusarjev; 8.35 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (r. M. Kravos, 26.); 10.30 In-termezzo; 11.50 V središču pozornosti: Gripa (gostja dr. Eva Zaghi Vecchiet); 12.40 Cecilijanka '96: PS Vlšarski kvintet; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.30	Z železnico po Primorski, nato Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; Simf. orkester Slov. filharmonije; 18.00 Veseloigra: Kdaj pojdete domu? ; 18.40 Orkestri; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak;
20.30	Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i.
Radio Koroška
18.10-19.00 Otroška oddaja.
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
^REE
VETER
MEGLA
SREDIŠČE
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
Slovenija: OblaCno bo, predvsem v južnih in vzhodnih krajih bo občasno rahlo snežilo. Po nekaterih nižinah bo zjutraj in dopoldne megla Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, najvisje dnevne malo nad 0 stopinj C.
Sosednje pokrajine: Pretežno oblačno bo. V krajih južno in vzhodno od nas bo občasno rahlo snežilo.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.50 in zatone ob 16.31 -Dolžina dneva 8.51
Luna vzide ob 4.08 in zatone ob 15.31.
Mmorje skoraj mirno, temperatura morja 8,7 stopinje.
v,„
J
s#
| PLIMOVANJE
7
j
Vremensko občutljivi ljudje bodo čutili zmerno vremensko obremenitev, ki se bo kazala predvsem kot nerazpoloženost, težave s koncentracijo in zmanjšana delovna storilnost.
OVIDEM 5/8
CELOVEC O -2/1
O
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ -2/1	(
O KRANJ
-N. GORICA
GRADEC
-3/1
9 GRADEC -2/1
M. SOBOTA O -3/1
MARIBOR O -3/1
CEUE
o -3/1
mfszmssim, Cv-1 ^

Danes: ob 1.47 najnižje -15 cm, ob 7.45 najvisje 51
| cm, ob 14.42 najnižje -63 cm, ob 21.15 najvišje 33
cm.
\ utri: ob 2.32 najnižje -18 cm, ob 8.25 najvisje 53 cm, j ob 15.16 najnižje -68 cm, ob 21.50 najvisje 39 cm.
TEMPERATURE V GORAH

	°C		°C
500 m			0	2000 m			-5
1000 m			-2	2500 m 			-7
1500 m			-3	2864 m			-9
'LJUBLJANA
-1/2	N. MESTO
-2/1
POSTOJNA	Q
O ",/1 KOČEVJE	•*
ČRNOMELJ
O
ZAGREB -2/1 O
J
Slovenija’ V sredo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, po nižinah pa večinoma oblačno. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
švicarske banke so se zbale židovskih qi rožen j
ŽENEVA - Združenje švicarskih bankirjev (ASB) je včeraj zelo resno vzelo na znanje nedeljsko grožnjo Židovske agencije in Svetovnega židovskega kongresa (WJC) o bojkotu švicarskih bank zaradi premoženja v holokavstu ubitih Židov, ki se nahaja v bankah konfederacije. »Resno jemljemo na znanje te grožnje, ki bi ■e lahko uresničile, če ne bomo v stanju pojasniti, kaj namerava storiti in kaj dela švicarska vlada,« je včeraj povedal predsednik združenja ASB Georg Krayer po radiu romanske Švice. Morebitne škode mu ni uspelo kvantificirati, a je prepričan, da bodo izgube »precejšnje«.
V nedeljo sta namreč v Jeruzalemu predsednik Židovske agencije Avraham Burg in podpredsednik Svetovnega židovskega kongresa Israel Singer napovedala, da bosta predlagala mednarodnim Zidovskim organizacijam paket gospodarskih in političnih ukrepov, ki naj švicarsko vlado, banke in Švicarje prepriča, da je za njih edina sprejemljiva rešitev sodelovanje s predstavniki židovskih organizacij. Paket predvideva delni bojkot švicarskih bank, z umikom židovskih kapitalov, državnih in drugih skladov za pokojnine: revizijo pooblastil za poslovanje švicarskih bank v
ZDA in stopnjevanje pobud za zbiranje dokaznega gradiva o židovskih vlogah in o Švicarski odgovornosti pri celotni zadevi. Od švicarskih bank pričakujemo »moralno in gmotno odškodnino«, je povedal Singer in dodal, da ne sme ostati v posesti Švicarskih bankirjev niti cent, ki je last žrtev holokavsta.
Za tako skrajno potezo bojkota so se odločili po izjavi švicarskega predsednika Jeana Pascala Delamu-raza, ki je zahtevo zidovskih organizacij za ustanovitev sklada za odškodnino žrtev holokavsta Se pred ugotovitvijo švicarske krivde ocenil kot grobo »izsiljevanje«.
Tudi letošnje odprtje tokijske blagovne borze je potekalo v znamenju tradicije
Tudi letos so se ob prvem odprtju tokijske blagovne borze po novem letu uslužbenke predstavile v tradicionalnih oblačilih, ker tudi sodobna borza noče prekiniti vezi s tradicijo, kar je na Japonskem povsem normalno (Telefoto AP)
Dvojna odpoved zakoncev Havel
PRAGA - Gledališka igralka Dagmar Veskr-nova, ki je v soboto postala druga žena Češkega predsednika Vaclava Havla (na sliki AP), je sklenila, da bo za nedoločen Cas prekinila s svojo umetniško dejavnostjo, tako da bo lahko stala ob strani svojemu možu, ki je prestal težko operacijo na pljučih.
Kot je sporočila ravnateljica praškega gledališča »Na Vinohra-dech« Jirina Jiraskova, bo Daša, kot pravijo Veskrnovi, do konca izpeljala vse reprize Strindbergove »Kraljice Kristine«, honorar pa bo namenila v dobrodelne namene. Dagmar Veskmova, 4 3-let-
na ločenka in mati enega otroka, se je kot rečeno v soboto poročila z Vaclavom Havlom, 60-letnim vdovcem brez otrok. Havlova prva žena je umrla lanskega januarja zaradi raka. Havel in Veskrvnova sta bila dolga leta prijatelja. Ko je predsedniku umrla prva žena, sta se Se bolj zbližala, tako da je bilo le vprašanje Časa, kdaj se bosta poročila. Njuna vez se je Se bolj utrdila, ko je Havel izvedel, da ima raka na pljučih. BodoCa žena mu je stala ob strani tako pred operacijo kot po operaciji in kasnejšem okrevanju, ko je zaradi komplikacij njegovo
življenje viselo na nitki.
Ob ženini odpovedi gledališču je tudi Havel sklenil, da se bo odpovedal cigaretom. Češki predsednik, ki je znan kot strastni kadilec, je to sklenil na ukaz zdravnikov. V radijskem intervjuju pa je Havel povedal, da je nehal kaditi, ker je to hotela usoda, ki se ji mora pokoriti. Prav zato njegova odpoved ne pomeni izdaje. »Vedno sem sovražil tiste militantne nekadilce, tiste fanatike, ki z grozo gledajo na kadilce. Prav zato ne bom postal njihov pristaS,« je povedal CeSki predsednik Vaclav Havel, ki mu prihodnje leto poteče predsedniški mandat.