0 naših veselicah. Narodne veselice so za probujo našega ljudstva velikega pomena. Po njih se širi narodno navdušenje, narodna zavest in naroden ponos. Plemeniti narodnjaki, ki jih prirejajo, si pridobijo velike zasluge; naj jim ne bo žal truda in zdatnih stroškov, ki jih imajo pri takih podjetjih, kajti storijo dobro delo v prospeh plemenite narodnosti. Samo na nekaj naj bo dovoljeno opozoriti. Opazovali smo že mnogo narodnih veselic, videli in 6uli smo zraven veliko lepega, zanimivega in vsega priporo6ila vrednega, a sem ter tje smo tudi zapazili nekaj, kar nam ie manje dopalo. Želeli smo si, da bi tega ne bili videli niti slišali. Naše mnenje je, da morajo narodne veselice v vsakem oziru ljudstvu biti v blagodejen poduk in v zdravo zabavo ter v pošteno veselje. Slednje smo včasih pogrešali. Mnogokrat se, posebno v novejšem času prirejajo veselice z gledaIiš6no predstavo; take bojda ljudstvu najbolj ugajajo. Je že prav, ako bi bile take igre le vedno lepe in poštene. A od kod so vzete? Ve6inoma so prestave, zelo dvomljive vrednosti, iz Iraneošeine in nemš6ine. Namenjene so za lahkoživno ljudstvo po mestih, ki pri svojih zabavah nikakor ni izbir6no; ako se pri tem ta ali ona 6ednost zasmehuje, mu prav ni6 ne dene; ako se kaže prešestovanje v najzapeljivejši obliki, mu je celd Ijubo. Take snovi ljubijo, se ve da, Francozi ali Nemci, posebno po mestih, a od njih se čednosti ne bomo nau6ili, kar nam podajejo, je strup, ne pa veselje, pohujšanje, ne pa bla- godejen poduk. Zato smo tudi dostikrat že opazovali pri naših gledaliS6nih predstavah na kmetih, da se igre nikakor niso vsem dopale, namesto radosti si videl rude6ico na licu, ali pa čutil srd v srcu, ki ti je nekaj pravil. Kaj pa? Da take igre za nas kmete niso. Veselijo se jih morebiti razvajeni raeš6ani, ne pa mi, stare korenine, slovenski oratarji. Naše kmečko ljudstvo je še, hvala bodi Bogu zato! pošteno, nravstveno nepokvarjeno, ki ne more videti ali slišati, da bi se čednost smešila, oziroma strast in pohot na odru šopirila; raditega je v takem oziru tudi silno rahločutno; opazi malenkosti, kojih meš6ani nikdar ne vidijo. Ono ho6e imeti zdrav dušni vžitek, ki ne sme žaliti njihovega nravstvenega čuta. Inače se veselic ne vdeležuje, kar smo že na nekterih veselicah z obžalovanjem opazovali, ko smo videli dokaj gostov iz tujih krajev, posebno iz mestnih krogov, a naše sosede bi bil lahko preštel na prstih ene roke. Menimo toraj, da ie treba prirediteljem naših veselic, ob sebi je umevno, da govorimo samo o takih pri nas na kmetih — biti zelo pazljivim; naj pred vsem pri izberi gledališ6nih iger vestno in natan6no pazijo, da se na oder ne vtihotapi kaka pohujšljiva spaka, naj vpoštevajo rahločutnosti našega Ijudstva v tem oziru. Naše ljudstvo ima drugo mnenje in drugo prepričanje, kakor pa ga ima ob6instvo, za koje so pisali in pišejo Kotzebue, Dumas in drugi taki «pesniki.» Gledališ6na igra je res zelo dobra zabava, ako je v vsakem oziru dovršena. Čudno je, da tega naši pisatelji in pesniki ne upoštevajo. Naj toraj spišejo nekaj dobrih gledališ6nih iger, Ijudstvu se bodo neizmerno prikupili. Naša zgodovina podaje toliko krasnih snovi za kako šaloigro. Na delo toraj, tukaj se lahko mnogo stori v duševni razvoj našega ljudstva, v prospeh mile domovine. Nad vse pa ljubi naS narod petie pri veselicah. Taka zabava mu je najslajša. Toraj to je treba marljivo gojiti. Ze obstoje6a pevska društva se naj, kakor doslej, vrlo svoje plemenite naloge zavedajo, kjer je pa le mogo6e, naj se nova snujejo! Toliko iz mojih opazovanj. Skromno in priprosto je moje mnenje, a tem ve6a je plamte6a ljubezen do svete narodne stvari. Pohorski.