Goering in 11 nacijev bo viselo
I
Kdo je nadškof Stepinac, ki ga je postavil Tito pred sodni stol
Da bodo naši čitatelji nekoliko bolj poznali zagrebškega nadškofa Stepinaca, katerega je Titova vlada postavila pred sodišče kot "izdajalca naroda" in ko-laborista z ustaši in Nemci, ga hočemo ob kratkem predstaviti.
Alojzij Stepinac je potomec stare in znane hrvaške rodbine Stepinacev. V prvi svetovni voj-nj je kot 20-letni mladenič sto-Pd med prostovoljce proti Nemcem in se je boril na solunski fronti ob strani Ivana šubašiča drugih jugoslovanskih domoljubov, ki so se borili proti Avstriji in Nemčiji.
Po vojni je prišel domov in Nekaj časa delal doma na očeto-v"em posestvu. Pozneje se je odločil, da gre študirat za duhovnika in je odšel v Rim. Zato je bil Posvečen v duhovnika ko je bil star že 33 ali 34 let.
Dobil je doktorat v filozofiji '»teologiji. Govori hrvaško, italijansko, nemško francosko in latinsko. S svojim delom med hrvatskim narodom je zbudil splošno zanimanje, slasti pa nadškofa Bauerja, ki ga je imeno-v.al za svojega tajnika in v nekako treh letih po prihodu iz Rima •le bil že naslednik nadškofa
Bauerja.
Med zadnjo vojno je bil tola-znik in zaščitnik hrvatskega nahoda. Kolikor je mogel, je sto-da niso ustaši toliko prega-n3ali Srbov in Židov. V svoji Propagandi so se partizani radi Posluževali njegovega imena, re-k°č, da je njih pristaš. Znano je, da je imel v svoji popolni °skrbi nad 400 otrok partizanov, j, dokler so se skrivali njih očetje j 1)0 gozdovih. Zato ni čudno, da • ga partizani smatrali za svo- { •lega zagovornika in zaščitnika. ( Toda ko so se partizani v ma- f Ju 1945 prikazali v Zagrebu, so ( Stepinaca zastražili na kapitolu, j ker se jim ni zdel dovolj "zanes- • liiv."
i	-O-
krmarji so odločeni, da bodo z rokavicami pokopali z rustler ji
Chardon, O. — V Geauga °kraju so se organizirali farmar-ki so trdno odločeni, da bodo sa]ni sodili vsakega, ki bi skušal Seči po njih živini. Zadnji teden , namreč našli blizu Parkman, zaklano tele, katerega pa | rustler" ni utegnil odpeljati.) Okraj ni šerif je nato organizi-j r&l farmarje ter jih oborožil. Ta' oborožena četa obstoji iz 50 od-j °čnih mož, v rezervi jih je pa! se HO. Vsi so bili po šerifu de-, Putizirani. Patruljirali bodo po VReh potih in cestah tega okraja' ln Pazili, da kak nepoklican gost he pride do živine.' Njih geslo •1e: Najprej strelja, potem pa še-' vprašaj. Nek farmar je i-ekel: Kdor se je naveličal življenja,' •aj pride sem in naj skuša ukra-| kStl kako živinče!" Farmarji pravijo, da dobi kdor je lačen, jesti v vsaki *sl> toda trpeli pa ne bodo no-e»e tatvine živine.
slPazite se, da ja gotoOo gre-Preko ceste pri signalni lu-sl 0 pravem času, sicer vas "zf>ujČi policist lahko povabi na s°<lnijo.
NUERNBERG, 1. ok t. — Feldmaršala Hermana Goeringa in 31 drugih njegovih pajdašev od Hitlerjeve gange je včeraj mednarodni tribunal obsodil v smrt na vešalih zaradi njih vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
Istočasno je sodni tribunal obsodil Rudolfa Hessa v dosmrtno ječo ter oprostil Franz von Papena, Hjalmar Schachta in H ansa Fritsche.
Smrtna obsodba nad temi vodilnimi naciji bo izvršena v Nuernbergu na 16. oktobra in sicer na dvorišču justične palače. Obsojenci imajo štiri dni časa, da apelirajo na zavezniški koncil,1 ki je edino prizivnO sodišče zanje. Toda niti sami nimajo nobenega upanja, da bi koncil spremenil obsodbo trbunala.
Obenem s Hermanom Goeringom, ki je bil v Rajhu prvi za Hitlerjem, so bi".i obsojeni na smrt sledeči: Joachim von Ribben-trop. f eld maršal Wiljielm Keitel, Ernst Kaltenbrunner, Alfred Rosenberg, Hans Frank, Wilhelm Frick, Julius Streicher, Fritz Sauckel, general Alfred Jodl, Arthur Seys-Inquart in Martin Bor-man. Slednji je bil obsojen v odsotnosti, ker nihče ne ve, kje je, ali je še živ ali je že mrtev.
Ruski sodniki so protestirali, ker je tribunal oprostil gornje tri nacije in pa ker je dobil Hess samo dosmrtno ječo.
Von Papen, Schacht in Fritsche so sicer zapustili sodno dvo-1 rano kot prosti možje, toda zagovarjati se bodo morali še radi dru-, gih obtožb in pred drugimi sodišči. Von Papena bo zahtevalo av-j strijsko sodišče na Dunaju, ker je bil on, ki je spravil Avstrijo v Hitlerjevo malho kot takratni Hitlerjev poslanik na Dunaju.
Obsojenci so sprejeli sodbo
ravnodušno in molče
Vsi obsojenci so sprejeli obsodbo molče. Nekateri so si grizli ustne, drugi so bili videti kot otrdeli, zopet drugi so bili videti onemogli od jeze. Goering je bil kot okamenel. Ribbentropu so morali pomagati iz sodne dvorane, tako je bil potrt.
Kontrolni koncil, v katerem so zastopniki Rusije, Anglije, I Francije in Amerike, bo imel zadnjo besedo nad obsodbo. Pri njem se bo ■najbrž« Rusija pritožila, ker Hess ni bil obsojen ha smrt.	i
Hess in drugi so bili obsojeni
v ječo, več ali manj let
Poleg ITessa sta dobila dosmrtno ječo Walther Funk in admiral Erich Raeder. Od 10 do 20 let ječe so dobili: admiral Kali Doenitz, Baldur von Schirach, Albert Speer in Konstantin von Neu rath.
Ameriški sodnik Jackson je izrazil obžalovanje radi oprostitve treh nacijev. Rekel je, da bo radi tega težavno soditi druge nemške industrijce, ki so pomagali graditi nemški vojni stroj. Eden teh je Gustav Krupp, ki je bil sicer obtožen, pa še ni prišel pred sodnijo, ker je bolan na možganih.
Ribbentrop Hitlerjevo orodje,
toda služil mu je radevolje
Tribunal je označil bivšega zunanjega ministra RU>bentropa kot radevoljno Hitlerjevo orodje, ki mu je rad in zvesto služil do konca. Ribbentrop se je "zagovarjal, da je vse odločeval Hitler sam, česar pa sodni tribunal ni upošteval.
Amerika bo objavila neraško-ruske dokumente
Moja vest je mirna, je izjavil dr. Stepinac
Zagreb. — "Ako mislite, da sem kriv, potem me obsodite, moja vest je pa mirna in čista," je izjavil zagrebški nadškof Alojzij Stepinac pred sodiščem, kjer je obtožen sodelovanja z .ustaši in sovražniki domovine, j
Rekel je, da se ne bo zagovarjal pred koncem obravnave, ko mu bo dovoljena beseda zagovora. Nadškof je izjavil, da mu ni ničesar znanega o tem, da je prisili! 230,000 Srbov v katoliško vero ob času vlade ustašev, kakor ga dolži Titova vlada. (Po mnenju partizanov je torej zločin, če kdo spreobrača ljudi). i
Državni tožilec je pa bral pričevanje Srbov, da so bili pretepam in drugače preganjani, ako so se branili prestopiti h katoli-čanstvu.
Ko je nadškof izjavil, da je njegova vest čista, je državni tožilec vprašal bivšega ustaškega polkovnika Lisaka, če je tudi njegova vest čista. Da je, je odgovoril ta. Natrpana sodna dvorana je kot na povelje zaploskala, ko je nato rekel prosekutor: "Vidite, celo Lisakova vest je čista."
-o-
SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM!
Feldmaršal Keitel se je zagovarjal, da je bil samo vojak in da je ubogal povelja višjih. Tribunal je to pobil, češ, da takih grozovitosti in brutalnosti, kot jih je izvrševala nemška solda-teska, ne opravičuje vojaška dolžnost.
Nemški narod misli, da je bila
obsodba nacijev prelahka
časnikarji so na ulicah Frankfurta spraševali ljudi, kaj mislijo o kazni, ki bo doletela te voditelje nacizma. Večinoma so vsi izjavili, da je kazen prelahka. Obsojeni bi morali biti na trdo delo v kakem koncentracijskem taborišču, kjer bi okusili isto, kar so povzročili drugim ljudem in zlasti pa nemškemu narodu. Nagla smrt na vešalih je veliko premila kazen za te nacije, so govorili Nemci. -Prav nihče ni rekel, da je kazen zanje prevelika.
Walter Kowb, župan v Frankfurtu je _ pa rekel, da so oni Nemci, ki verujejo v demokracijo, razočarani, ker je bil \on Papen in drugi politični zločinci oproščen, ker so tudi odgovorni za sedanjo usodo Nemčije. Izrazil je upanje, da bodo nemška državna sodišča zdaj podvzela korake in tudi tem prisodila kar jim gre.___
goče, da bo Moskva prosila, naj I; se listin ne objavi v javnosti. ; Ako bodo Zed. države uvidele, da se odnošaji z Rusijo boljšajo, potem vsebina listin ne bo prišla v javnost, toda kot se je izjavil « državni tajnik Byrnes, bodo li- | stine pripravljene, da se jih lahko vsak čas izroči časopisju za 1 objavo.
Moskva je dobro vedela, kako obtežilni so ti dokumenti zanjo, če pridejo v javnost, zato ni ho-; tela, da bi zapadni zavezniki pri- j šli pred rusko armado v Berlin. | Toda ameriško poveljstvo je ta-j krat že vedelo, da listin ni več v Berlinu, zato ni imelo nič proti temu, da je ruska armada prva1 zasedla v Berlin, čeprav bi bile ameriške čete lahko tam že mno- j go prej. Listine so bile takrat že na varnem v ameriški zoni, česar pa Moskva ni vedela.
To je ves vzrok, da so se ame-riške čete umaknile, ko so imfele;
že skoro Berlin v rokah. Svet se je takrat čudil temu, pa ni videl vzroka. No, zdaj ga ve.
-o--
Japonci so spoznani krivim, da so jedli človeško meso
Guam. — Ameriška vojaška komisija je imela prvi slučaj v zgodovini, da je sodila Japonce, ki so bili obtoženi kanibalizma ali uživanja človeškega mesa. Oc 14 obtoženih jih je komisija spo-: znala 13 krivim, da so jedli me> so ameriških letalcev. ! Med obsojenimi je tudi gene ral, en stotnik in en major. Slu I čaj kanibalizma se je pripetil ž( I proti koncu vojne, ko so nad Či či Jima izstrelili štiri ameriški letalce, ki so padli v roke sestra dani japonski posadki. Komisiji bo v petek izrekla kazen za t ! zveri v človeški podobi.
ob
Rekordni polet je bil končan v Columbusu, 0.
Columbus, O. — Včeraj ob 12:28 popoldne je pristala tukaj posadika štirih mož s svojim bombnikom, s katerim so napravili 11,237 milj od Avstralije, ne da bi kje spotoma pristali. Za pot so rabili 55 ur in 18 minut, Letalci so pobili prejšnji rekord za 3,321 milj. Letalo je vodil Clevelandčan Thomas D .Davies Prvo, za kar so letalci vprašali, ko so stopili na zemljo, je bilo za vročo kavo in cigarete. Tekom poleta namreč niso smeli kaditi.
^AŠ ZASTOPNIK V i CHICAGU JE PRIDNO NA DELU
John Mlakar, ki je zastopnik našega lista v Chicagu, nam je včeraj poslal 6 novih naročnikov. Zastopstvo je spi*ejel šele pred nekaj dnevi. Pravi, da je to šele začetek in da bo nadaljeval z delom, dokler bo obiskal vsakega rojaka tam okrog.
To se pravi pogum in volja do dela!
Hodite previdni, kadar greste preko cesle. Prekoračile <•*> s to samo pri signalni luči!
I
j Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
i
Zaroka—
Mr. in Mrs. Bartol iz 1231 E. 170. St. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Millie z Ray-mondom Adamczyk iz Toledo, Ohio. Zaročenec je bil nedavno, častno odpuščen iz armade; služil je na evropskih bojiščih. Pismo od (loma—
Mrs. Matilda Kastelic iz 383 E. 152. St. je dobila iz starega kraja pismo od Jožeta Tomšič, vas Vrh št. 6, p. Hinje. Prosi, da bi zvedela za naslov Antona Tomšič (Jelenov), ki živi nekje na farmi blizu Clevelanda ter za Frances ali Mary Tomšič, ki bivata nekje v Clevelandu. Proše-ni so, da se /glasijo in-i Mrs. Kastelic. Brata išče—
Antonija Skupek iz št: Vida išče brata Johna Skupek, ki se nahaja nekje v Clevelandu. Zanj je pismo pri Angeli Rosas, 814 E. 156. St. Več bi radi—
Clevte^andski bartender j i, ,ki so člani AFL zahtevajo $60 plače za 6 dni dela v tednu. To je $15 več kot so imeli došdaj. Pokojni Anton Kleveti—
Anton Kleveti, o čegar smrti smo poročali včeraj, bo pokopan v petek ob i) iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Bil je doma s Koroškega in znan pod imenom Korošec. Zadnja leta je delal pri Shaw Co. na 67. cesti. Pokopan bo na Kalvariji. Prijazen obisk—
Včeraj nas je obiskala gdč. Mildred Kebe, hčerka poznane Kebetove družine iz Beech Grove, Indiana. Prišla je v našo metropolo, da tukaj dobi službo. Po poklicu je stenografka. Upamo, da se ji bo tukaj prav dopadlo in da bo dobila kako dobro službo.
LISTNICA UREDNIŠTVA
J. E., Joliet--Prav radi vam
, postrežemo s pojasnilom. Pri 1 "E" se je vprašalo za ceno tiska-I nja Zarje ob priliki pittsburške i konvencije. Povemo vam lahko kakšen odgovor je bil na .vprašanje. Pozdrav!
---o--
Najprej prodajo avto s v Mehiko, potem dobe pa še zavarovalnino
! Washington. _ Nek policijski ( uradnik iz Mehike je povedal, da ameriški raketirji delajo zelo | dobro kupčijo z rabljenimi avto-| mobili. Najprej (jih odpeljjejo 1 preko meje v Mehiko, kjer jih prodajo za visoke cent, potem pa naznanijo zavarovalninskim družbam, da jim je bil avto ukraden in dobe še zavarovalni-1 no izplačano.
To je izpovedal major Robert | Martinze, policijski načelnik iz mehiške države Chihauhua, ki je rekel, da je cena za ameriške av-| tomobile v Mehiki jako visoka, { mnogo višja kot je pa postavna ' cena, določena od OPA. Mehiška . vlada, je rekel major, nič rada j ne vidi te črne borze in jo skuša zatreti.
e
---o-
{l V državi Vermont »o dobili sneg
O Jay, Vt. —- Višje ležeče kraje je obiskal včeraj snežni vihar. Zmrzlina je napravila mnogo škode na krompirju, ki je še v ' zemlji in tudi žito še ni vse pospravljeno.

5 PAROM! 3	AMERICAN IN 3 lf?T—FOREIGN	SLOVENIAN MORNING
L,_8 IN language ONLY	^ AMERICAN HOME	NEWSPAPER
NO-193	CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 2, 1946	LiCT<> XLVIil—VUL.
Precej huda je ... trgovinski tajnik Henry A. Wallace poskuša pristno mehtško "chili" papriko, katere dva zaboja mu je podaril mehiški poljedelski tajnik Marte,Gomez (desni na sliki), ko je naš trgovinski tajnik ohiskul Mehiko. Levi na sliki pa je bivši mehiški predsednik gen. Lazaro Cardenas. Wallace si je ogledal narodno poljedelsko šolo v Chapingo blizu Mexico City.
DROBNE VESTI 11 SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
nisti degradirali in postavili za ' učitelja na neki trgovski visoki J šoli. Sedaj je prišel v ječo. Pri . komunistih nič ne poijlaga, če • jim strežeš. Kdor hoče Vzdržati, : mora postati popolnoma njihov, j Drugače ostane "koristno buda-lo" kot pravijo komunisti in ta-', kega "koristnega budala" se': končno iznebe, zlasti* če bi jim tak mogel postati nevaren. Bi-čanič je zapustil med vojno svo- : jo prvo ženo in se poročil z neko Angležinjo. Pa je to morda revežu celo pri komunistih le škodovalo.	i
ŠUBAŠIČ IN SUTEJ POD STALNIM NADZORŠTVOM. I — Druga dva pomagača ali "koristni budali," ki sta Titu poma-1 gala na sedlo sta med Hrvati šu-| bašič in Šutej. Prvi je bil svoje-' i časno zadnji hrvaški ban, drugi pa finančni minister pod prin-com Pavlom in kasneje v london-' ski begunski vladi. Prvi je bil prvi Titov zunanji minister, drugi je bil tudi član prve Titove! vlade. Oba sta sedaj v Zagrebu pod vednim nadzorstvom OZ NA in čakata kdaj prideta pred sodišče kot "izdajalca." Svojo nalogo, pomagati Titu na konja, sta
(Dalje na 2. strani)
UMRL JE DR. LOVRO POŽAR. — Koncem julija je umrl \ Ljubljani znani profesor Lov-ro Požar. Bil je priznan pedagog in več let ravnatelj ženskega liceja v Ljubljani. Doma je bil iz Vrhpolja pri Moravčah. Doživel je visoko starost 80 let. , i PRIČO SO ZAPRLI. — Dr.' Rudolf Bičanič je bil eden onih,1 ki je pričal v Ljubljani proti dr. J Mihi Kreku. Sicer ni povedal nič posebnega, vendar je mislil, da je dobro vreči nekaj blata na osovražene slovenske katoličane m tako reševati svojo kožo. Pa mu ni nič pomagalo. Te dni so ga v Zagrebu aretirali. Bičanič je bil zadnja leta pristaš Hrva-j ške seljačke stranke. Poprej je držal s Pribičevičem in je radi1 tega pod diktaturo kralja Alek-| sandra tudi prišel v Sremsko Mi- ^ trovico,- kjer so bili zbrani politični obsojenci. Z vlado, v kateri so bili zastopniki Hrvaške seljačke-stranke, je odšel kasneje v London. Kot veliki nasprotnik "klerikalcev" je mislil, da mora' s Titom, ko je zažarela ta nova zvezda. V začetku je dobro shajal. Poslan jfe bil tudi v Ameri-t ko, da je vodil pogajanja z LNRRA. Kasneje so ga komu-
Ameriški državni tajnik se ,]e odločil, da bo y javnosti obelodanil zaplenjene dokumente nemškega zunanjega urada. Te listine krijejo vso nemško zunanjo politiko od 1933 do 1945. Iz teh listin bo svet zvedel tajne dogovore, ki sta jih imela ruski komisar Molotov in nemški zunanji minister Ribbentrop, glasom katerih je prišlo do delitve Poljske leta 1939, ko je postala Rusija zaveznica Nemčije, s čemer je imel Hitler krit hrbet, da je lahko padel po zapadni Evropi.
Tako bodo Zed. države obelodanile tajnosti, katerih Rusija ni pustila obravnavati pred mednarodnim tribunalom v Nuernbergu, ko so sodili nemške nacije, med drugimi tudi Ribbentropa.
Državni tajnik se dobro zaveda, da se bo z obelodanjenjem teh tajnih listin razmerje med Zed. državami in Sovjetsko Uni-I in noslahšalo. Lahko ie oa mo-
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEO, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
_Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNIKA:
Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland tn Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za AmerUco pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $330; sa Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po rassnaialcih: celo leto $7.00. pol leta $4.00. četrt leta $2.50. Pommesna itevllka atane 6 centov.
SUBSCRIPTION RATES * United State« $7.00 p«r year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. O. 8, $4.00 for S months. Cleveland and Canada.by mail $4.50 tor 6 months. U. S. $2.80 for S month«. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburb« by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months, $2.50 for 8 months.
__._Single coplee B centa each._______
Entered as second-class matter January 6th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.
<4wrmmw»w»»wwiwi iihiihuiii imi in m iww
BESEDA IZ NARODA
*•»»»»».»♦♦ >»*« umu i > n »i w ■minil 11 $w«»w >«««n
No. 193 Wed., Oct. 2, 1946
JAMAR:
"Displaced Persons"
(Od našega prijatelja iz begunstva) 1.
Že poldrugo leto bo kmalu, odkar je toliko nas Slovencev bilo po sili razmer vrženih med "brezdomovince" in še zdaj ne vemo, kaj bo z nami in česa čakamo po teh taboriščih. Zdi se, da je bistvo vsega našega življenja po kampih
—	čakanje. Čakanje na to, da se bo svet okrog nas zasukal in se začel vrteti v drugo smer — tedaj bi se sama od sebe odprla "železna zavesa," ki leži med nami in našo domovino; in čakanje, kdaj se bodo "velike sile" sporazumele, kam
z nami, s temi "življenskirni brodolomci," ki so sedli na trhlo barko, pa so zadeli na čer in zdaj tonejo v razburkanem morju svetovnih dogodkov. Kam z njimi? Odpirajo se perspektive v razne "deviške zemlje," ponoči nas straše prividi iz pragozdov, opice in kače-klopotače se zvijajo čez naša prsa, da stokamo kot da nas mora tlači, pa bi vendar le že radi šli
—	kamorkoli, samo da bi dobil svoje mesto, svoj.o stalitev in svoj posel. Saj nismo nomadi; radi bi si ustanovili svojo slovensko vas kjer koli, v pustinjah in puščavah Afrike ali na visokih planotah Ekvatorja, na vulkanskih rleh San Do-minga ali v prerijah Južne Amerike, samo da se naša usoda nekam premakne . . . Toda zdi se nam, da smo obsojeni na
—	čakanje, čakanje, ki je samo sebi namen, v tem smislu namreč: čakanje ubija, zdaj se enemu ali drugemu odpre pot iz kampa, nekdo umre, druga se poroči izven taborišča, tretja skupina se naveliča in gre z upom in obupom domov, kar pa ostane, ni vredno prepeljavati nikamor in se bodo dali kar prvemu "čez," ki bo pokazal zanimanje zanje . . . Kdo bo to? Ali bodo to zavezniške vojne oblasti, ali UNRRA, ki zdaj skrbe za nas; ali bo to UNO ali celo — Tito?
V tem taboriščnem čakanju se nam pode po glavi razne misli in se nam vidi naš položaj takole:
Pravijo, da je še 800,000 "displaced persons" v Evropi, med njimi nekaj manj kot pol milijona Poljakov in kakih 100,000 Židov, katerih število vsak dan narašča (ob zaključku vojne jih je bilo 35,000!) Med temi brezdomovinci smo tudi Slovenci, ki nas je bilo v začetku skoraj 30,000, pa nas je zdaj po vetrinjski tragediji ostalo še polovico. Ti so razdeljeni po taboriščih zavezniških vojnih oblasti, ki jih je pozneje prevzela UNRRA tako, da so na Koroškem in na Tirolskem v oskrbi UNRRE, v Italiji pa jih je odklonila, češ, da nimajo pogojev zanjo, ter so zdaj zopet pod oblastjo vojaških upraviteljev. In čakanje na zaključitev naše usode gre dalje — in ne moremo reči, da nas navdaja z upom na srečno rešitev, temveč nasprotno s strahom in obupom. Znamenja ob poti našega čakanja niso ugodna ... Še vedno gre vadlja-nje za našo kožo . . .
Veselo upanje je posvetilo v naša $rca, ko je v februarju sklenil UNO, da poveri svojemu socialno-ekonomske-rau odseku skrb za "brezdomovince." In ta se je res zbral aprila in junija letos in tedaj srho šele prav za prav videli, v kako slabi koži smo. Saj smo slišali Beblerjevo zahtevo, da se vsi, ki nočejo iti domov, proglase za — izdajalce. Tedaj smo bili veseli besed gospe Rooseveltove, ki se je zavzela za nas . . . Toda tudi sprejeti britanski predlog, ki govori o popolni pomoči tem, ki se nočejo vrniti iz političnih vzrokov v domovino, ima "luknje," skozi katere lahko slovensko emigracijo spravi Titu v roke vsak njen sovražnik, saj govori o "nepodpori kolaboracionistom, kvizlingom in vojnim zločincem. ' Kdo vse pa danes ni "kolaboracionist" v tistem smislu, kakor si jih predstavljajo sovjetski zastopniki s svojimi sateliti v tej komisiji? Vendar pa je pozitivna postavka teh konferenc ta, da se ustanovi Mednarodna organizacija za begunce, ki bo začela svoje delo s prvim januarjem 1947 in ki ima zato že določen budžet. Toda organizatorji te organizacije sami že predvidujejo v ONU zaradi njenega dela veliko — opozicijo. Kdo bo v tem trenju obstal?
Do tedaj pa, da bo prevzel begunce ta ali kakšen drug urad, pa bo njih usodo ravnala UNRRA in to najdlje do julija 1947, kakor je sklenila v Genevi. In pod UNRRO spada največji del našega begunstva.
Tu pa se je pojavil Fiorello La Guardia, glavni ravnatelj UNRRE, na svoji turneji po Evropi in zopet vzkalil našo gladino mirnega čakanja.
Obiskal je Italijo, stopil v Titu, z njim obiskal celo našo Slovenijo in potem v njegovo dobro dajal izjave, ki so bile naperjene naravnost v naše srce. Udaril je po nas, kot da je Titov oproda in naročen priganjač njegovih ubežnikov v njegovo stajo ... In potem je stopil na Dunaj in v Varšavo in bil prijateljsko sprejet v Moskvi pri samem Stalinu . . . In tedaj je izjavil in skoraj obljubil, da bo pripravil 400,000 ubečnikov iz vzhodnoevropskih dežel nazaj ter na ta način rešil problem "brezdomovincev." Odstavil je generala Morgana z voditeljstva UNRRE v Nemčiji, njega, ki se je upiral židovski organizirani emigraciji iz prav teh vzhodnih dežel in to v času, ko se je že davno končala vojna . . . N<a čelo pa je postavil nekega Kohna, ki je vodil prej — repatriaci-jo "displaced persons" v domovine . . . Eni ven, drugi noter. . .
(Dalje prihodnjič.
Članom dr. Srca Jezuso- , vega (samostojno)
Cleveland, O. — članstvu naznanjam, da je naš odbor končal s svojim delom za likvidacijo društvenega premoženja. Vse je pripravljeno, samo tajnik ima še dovolj dela in sicer, da pripravi vse čeke in da bo dobil vsak in vsaka kar mu ali ji pripada.
Kot je bilo sklenjeno na zadnji seji našega društva, tako smo storili. Tu vam je opomin, ki pa ga nikar ne prezrite: V nedeljo, 13. oktobrq, od 1 do It popoldne bo odbor pripravljen v dvorani št. 3 staro poslopje SND na St. Clair Ave., kjer vam bodo razdeljeni čeki ali delež, do katerega ste upravičeni ob razpustitvi društva.
Sklep je bil, da se članstvo obvesti potom lokalnih časopi-svo, a društveni odbor pa je sklenil, da se vsakega člana in članico še posebej obvesti z dopisnico in prejel jo bo vsak in vsaka, ki ima pri tajniku svoj pravilni naslov. Vse tako izgleda, da se ni nihče preselil v tem času, kajti na moj zadnji opomin, da mi priglasite svoj naslov, se ni nihče oglasil, če kateri ne bo dobil karte, ker se je mogoče v tem času preselil in ni sporočil naslova tajniku, naj kar sam sebi pripiše.
Člani in članice! Preberite karto in se ravnajte po navodilu. Ne pošiljajte po čeke otrok, ker oni čeka ne bodo dobili, ampak pridite ponj sami ali pa dajte pismeno pooblastilo kaki drugi odrasli osebi. Ta dan bo dobil Vsak svoj del in tudi oni, ki imajo naprej plačan asesment, povrnjeno, kar so naprej plačali. Vedite tudi, da se čekov ne bo pošiljalo po pošti, ker je to sklep naše zadnje skupne seje in tega se bo odbor s tajnikom vred tudi držal. *
Z bratskim pozdravom,
Frank A. Turek, tajnik.
Poziv slovenskim državljanom v državi Ohio
Bolj, kakor so bile pred dvema leti za nas Slovence važne državne volitve, so letos, ker se gre za ponovno izvolite\J našega rojaka za guvernerja države Ohio. Vsi vemo, da nas je sedanji Frank J. Lausche odlično zastopal kot najvišji državni uradnik in nam delal ponos s vsakjm nastopom.
Razruvane povojne razmere so marsikatero administracijo iztirile in jo spravile v nesoglasje iz ljudskimi zahtevami med tem, ko moramo reči, da je naš guverner Frank J. Lau-sche obdržal ravnotežje in vodil državni voz z malimi nepri-likami v zadovoljstvo državnih potreb. Ce hočemo vzeti v presojo, da je imel skoro vso elito demokratske stranke proti sebi in nad dve tretjini republikanske večine v državni zbornici, kateri so mu metali polena pod noge, moramo priznati, da je vodil državne posle z občudovanja vredno bistroumnostjo.
Iz poročil smo opažali, da je nastopal povsod neodvisno, tako kakor je bilo v blagobit državljanov in ne političnih "bossov", ki so bili navajani kovati kapital za svoje sebične interese. Trmoglavo se je postavil po robu ukorenjinemi korupciji, raketirski kliki in političnim sesalcem podkupovanja. Razumljivo s tem čiščenjem se jim ni prikupil —1 zasovražili so ga in obljubili letošnji poraz. Zavedati se mo^ ramo da bo letos vroča volilna borba med skrajno konservativno orentirano reakcijo in med onimi, ki žele odstraniti1 gnilobo od državnega administrativnega gospodarstva. Politični "bossi" si želijo povrnitve tistih zlatih časov, v katerih je
"cvenk" govoril neglede na pravice ljudskih mas, katere so smele davke plačevati "šutiti" in za vsako uslugo drago plačati.
Ce hočemo le malo paziti na naše politično gibanje bomo takoj opazili, kdo je proti Lau-schetovi ponovni izvolitvi. Omenili smo, da reketirji, gem-ljerji in koristolovci niso za njega. Tudi poklicni politični "bossi" ga sovražijo, ker ni v njegovi admisistraciji "no-vaca" in proti njemu so vele-industrijalci, ker delavcu po njih mnenju daje potuho. Kratko rečeno, elementi, ki niso vredni človeške družbe in iščejo v njej samo svoje žrtve.
Na rojake širom države Ohio toplo apeliramo, naj se naglede na njih politični nazor, organizirajo v skupne ali posamezne kampanjske skupine in delujejo za ponovno izvolitev Frank J. Lauscheta za guvernerja države Ohio.
Vsak naš rojak naj se zeveda, da umazane klevete, ki jih širijo, nasprotniki Lauscheta, so klevete proti sinu naše krvi in nam naseljencem, ki smo si izvolili Ameriko za našo novo domovino. Ce bi mogli tem kle-vetnikom masko i i obraza potegniti, bi pod njo videli gnilobo "nacionalno" mržnjo in grozno sovraštvo do nas priseljencev. Ce slučajno kakšen zgubljeni sin v njih rog trobi, to dela iz nevednosti za judeževe groše, ki jih trosijo valpeti protidelavskega gibanja.
Pokojni nesmrtni predsednik Franklin D. Roosevelt je jasno zadal tem glodalcem človeške družbe udarec, ko je imenoval delavca za "pozabljenega moža" z naročilom, naj se organizira. Tudi mi sledimo tem plemenitim besedam in organiziraj mo se v prid našega človeka, ki nosi zastavo v Združenih državah skoro četrt milj ona ''priseljenim Slovencem.
Joško Penko, kampanjski načelnik Lausche for Governor Slovenska sekcija.
Iz Girarda
Girard, O. — Na 17. septembra je bil prišel v Youngstown dr. Maček in tam povedal, kaj vse se godi v ubogi Jugoslaviji, kakšna "silna" svoboda ,je tam in kakšne razmere So bile tam, ko je bila vojska in še veliko hujše pa je sedaj, ko je že vojska minila. On je bil eden izmed tistih, ki je največ trpel, ko je začela s svojim delom Osvobodilna fronta. Povedal je, kako zvito propagando so vodili za OF in da so dosegli svoj cilj.
Ko pa je OF prišla-na površje, tedaj pa so pokazali, kakšni ljudje so in kaj znajo ter kaj vse morajo storiti, da bo prišel komunizem mf površje in do veljave. Začeli so spravljati spoti najbolj vplivne osebnosti. Zapirali so jih, pobijali in mučili na vse mogoče načine. Bilo je tako, da ni bil nihče varen svojega življenja. Povsod so nastavili svoje vohune in jih pošiljali med narod. Ko so prišli na sled osebi, ki ni bila za komunizem, jo je naenkrat zmanjkalo in nihče ni vedel kam je ta ali on zginil. Kar bilo ga ni, pa mirna Bosna.
Ubogim ljudem so pobrali vse, kar so le mogli premaknit, če se je pa kateri kaj upiral, so mu pa ki-atko malo požgali posestvo. Z vsakim, ki ni bil z njimi, so tako grdo ravnali, da skoro ni mogoče popisat in tudi povedat je težko. iSaj skoro ni mogoče vrjeti. Rekel je, da bi tudi on ne vrjel, če bi ne bil sam videl ta grozna početja. Ljudje niso navdušeni -za komunizem, ali pomagati si ne morejo. Ce se pa pokažeš, da si sto procenten komunist, po-
tem je pa že vse O. K. Tam pa jih niti 15 odstokov ni za komunizem, ali ubogo ljudstvo si ne more pomagati, ker se tudi pritožit nikamor ne more, kajti Jugoslaviji vladajo ban-diti.
No, sedaj pa vidim v Ameriški Domovini, da se je neka partizanka v Leskovcu pri Krškem oglasila in povedala, da ta list laže. Jaz imam v Krškem in tam okrog več sorod-; nikov in ko jim pošljem pakete, vselej zavij em v Ameriško Domovino, pa sem dobil odgovor, da mi tukaj prav tako dobro poznamo razmere tam, kot jih oni, ker yta časopis pravilno piše. Tako je, vse je resnica, kar piše Ameriška Domovina, pa nekateri tako vpijejo, da laže. Ce je tam dobro in vlada tako velika svoboda, zakaj pa potem dobivamo pisma, v katerih nas prosijo, da bi ljudje radi prišli sem iz jugoslovanskega raja. Iz tega se lahko vidi, kako Ameriška Domovina laže in poznana mi je tudi razdalja od Krškega do Leksovca in ne morem si misliti, kako bi moglo biti nekaj v enem kraju prav in v drugem malo proč pa vse narobe in laž. Prav zdi se mi, da je tista iz Leskovca izmišljena in najbrže tudi skuhana od ameriških partizanov, katerih je precej tukaj, ki hvalijo Jugoslavijo in nejno svobodo.
Nekdo mi je tudi rekel, da se je Amerika pokazala v jako slabi luči, ko ni pustila v deželo tistih Jugoslovanov na (ongres. Saj vendar imajo tu-tudi Amerikanci pamet in so jih poslali nazaj. V kakšni luči pa se je pokazala Titova vlada, ko je nič hudega sluteče ameriške letalce, ki so leteli preko Jugoslavije, kratko malo pobila? Toliko je izobrazbe med Amerikanci, da so Jugo-
slovane samo poslali nazaj in i jim niso nič zalega storili, a Jugoslovani pa so Amerikance pobili . . .
Jaz sem mislil, <Ja bo sedaj vse sililo v staro domovino, ko mi je nekdo rekel, da tam ne vlada komunizem, ampak delavska stranka. O, uboga taka stranka! Ker smo že vsi delavci, bi morali skupaj držat, pa ne delavec delavca pobijat in delavec delavca izdajat. Le pamet! Tam na Slovenskem je še slabše kot pa je na Ruskem, ker Tito bi se rad pokazal še večji kot Stalin.
Nekaj bi bil pa skoro pozabil, sicer je še dovolj časa, pa naj vam vseeno povem, da bomo imeli veselico S. M. Zveze v Slovenskem domu 2. novembra. To bo ravno pred volitvami in se bomo lahko tudi malo pogovorili, kaj in kako bomo letos volili. Guvener Frank J. Luasche je jako na dobrem glasu tukaj in se vse tako sliši, ker nekateri pravijo, da ni ničesar naredil za delavca, da prvi temin ne more narediti vsega in da naj mu damo priliko še za en termin in potem bomo lahko kaj rekli. Tako pravijo tudi Amerikanci, da dva termina mora imeti vsak in šele potem se pokaže, kaj je. Torej, rojaki in rojakinje, na volivni dan vsi na volišče in volite za Frank J. Lauscheta, da bomo lahko rekli, da slovenska kri ne fali.
John Anžiček.
Poštenost vredna samo "štiri cente"
Davenport, Ia. — Policijsko poročilo pravi, da sta neki 14 letni deček in njegova 10 letna sestrica skladala star časopisni papir in pri tem sta našla bankovec za 10 dolarjev. Izročila sta ga nazaj lastniku, ki pa jima je dal kot nagrado za njiju poštenost cele — štiri cente.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Nadaljevanje z 1. strani) opravila, sedaj sta odveč v Titovem'paradižu.
TUDI NAMESTNIKI KRALJA baje pridejo na vrsto. V ■Belgradu trdijo, da se kmalu začne tudi i^roces proti bivšim namestnikom kralja Petra, to je proti princu Pavlu, proti Perovi-ču in Stankoviču. Princ Pavel se nahaja v Južni Afriki, prva dva pa sta že aretirana v Belgradu.
GONJA PROTI SLOVENCEM. — Med Srbi, ki so proti režimu, se zelo širi gonja proti Slovencem. Trdijo namreč, da so pred vsem Slovenci: Kardelj, Kidrič, Bebler tisti, ki so napravili Jugoslavijo za komunistično drajno. Povsod v komunističnih vrstah stoje Slovenci na prvih mestih. Tega Srbi obdolžujejo Slovence in hujskajo proti njim. Ta gonja je seveda samo delno upravičena, zakaj vsi komunisti delajo na komando iz Moskve, ne iz Ljubljane. Pa so med glavnimi voditelji komunistov tudi Srbi kot na pr. Znani Črnogorec Djilas. Tudi j ud Moša Pijade je rojen v Belgradu.
PRITISK NA BEGUNCE, da bi se vrnili domov postaja po vseh taboriščih vedno hujši. Večkrat sem že opozoril, kako je uradništvo UNRRA, ki upravlja taborišča na Koroškem, skoro vse komunistično. Tam dajejo beguncem tako slabo hrano, da bodo mnogi to čutili za celo življenje. Z iztradanjem jih hočejo prisiliti na vrnitev. V Italiji je vzela UNRRA vso podporo vsem Slovencem, ki niso v taboriščih. Jugoslovanski begunci Judje so jo obdržali. Naj se Amerika in Anglija še tako borita si komunizmom, njeni nižji uradniki delajo očividno med begunci propagando 5a komunizem. Kdor je proti komunizmu, je kaznovan.
29 DUHOVNIKOV VRGLI IZ TABORIŠČA v Senegalliji. Kako se vrši tudi v tistih taboriščih, ki jih ne upravlja UNRRA pritisk, da bi begunci šli domov, kaze dogodek v Senegalliji. Tja
(Došle preko Trsta)
je prišla neka komisija, v kateri so bili tudi jugoslovanski komu-, nisti, in zaslišavala begunce. Hotela je spraviti iz taborišča večje števlo beguncev. Ti so se pritožili v Rim. Za enkrat je vse obstalo. Toda čez nekaj dni se je uprava taborišča maščevala nad duhovniki v tem taborišču. Te smatra uprava kot tiste, ki drže begunce, da ne gredo nazaj. Naenkrat so hoteli prepeljati 29 duhovnikov neznano kam. Ti so izjavili, da ne gredo, ne da bi vedeli kam. Na to so jim rekli, da jih prepeljejo v Riccione. Iz tega taborišča pa najbolj spravljajo ljudi nazaj v Titovino. Duhovniki so izjavili, da ne gredo v Riccione, ker to pomeni, da jih hočejo vreči preko meje. Angleški komandant taborišča jim je ticer rekel, da to ne pomeni izgona iz Italije, toda po izkušnjah, ki jih imajo naši ljudje iz Koroškega z Angleži, niso verjeli. Ker tedaj niso hoteli v izgon jih je poveljnik pod vplivom jugoslovanskih komunistov vrgel iz taborišča za cesto. Zaenkrat so duhovniki odpotovali v Rim.
NEKATERI BEGUNCI SE POD TEM PRITISKOM vračajo. Zlasti s Koroškega je odšlo več ljudi domov. Nekateri pišejo nazaj zelo slabo. Tako piše nekdo svojemu tovarišu takole: "Popolnoma sem osamljen, če ne grem na komunistični miting, pravijo, da sem proti njim, če grem, se moram hitro umakniti, ko se napijejo in mi začno groziti. Cele noči rjovejo pod mojimi okni." Potem končava: "Ostani rajše tam, kjer si."
Titovcem, ki pošiljajo v taborišča svoje emisarje, da bi spravili begunce domov, očividno ni za begunce, ampak le za to, da! bi se iznebili emigracije, ki mo-J re svetu povedati, kako je v Ju-; goslaviji.'
Naj pripomnim še to, da je za-; stop ni k Jugoslavije na seji ko-' misije, ki je razpravljala o be-1 guncih govoril neresnico, ko je
trdil, da ne puste zastopnikov Jugoslavije v taborišča. Nasprotno po vseh taboriščih so njihovi zaupniki in tudi v komisijah, ki vedno zaslišujejo begunce, so zastopniki jugoslovanskih komunistov.
iiimmiimiMiiii
če
verjamete al' pa ne
imiiiiiiiimiiiii!
Na Willardu imam sorodnike, katere sem želel videti in, kakopak, tudi oni mene, vsaj' upam tako. Tam je moj bratranec Frank Lunka, ali po naše: Uleč France iz Žirovnice. Njegova mati, to je moja teta, me je vzgajala od 2. do 7. leta po smrti moje matere. Torej je bila Uleča hiša prva, ki sem jo spoznal, tam sem trgal prve hlače, prvič sem tam s češnje padel in tam je bilo; kjer sem začel kazati, da iz mene ne bo dosti ali kaj posebnega, ker sem bil povsod zraven, kjer je bilo kaj narobe narejenega, kakor se to šika fantku, ki mu teče po žilah živo srebro, kakor so mi tolikrat povedali in dokazovali.
Franceta nisem videl celih 53 let. Zadnjič sem ga videl na njegovih ohceti. Bil sem okrog 6 let star in France je poročil Mrganovo Micko. Da sem si tisti dan tako dobro zapomnil je bil vzrok ta, ker sem se takrat najedel pohanja, da mi je pri ušesih ven gledalo. Na peči pri Mrganovih smo opre-zovali in na mizo gledali, odkoder so nam nosili cele skla-dovice cvrtja, ki nam je šlo fantičkom v galop, to se razume. In še tisti večer sta se odpeljala mlada zankonca v Ameriko. Od takrat! Franceta nisem več videl, zato sem res čakal prilike, da ga še enkrat pozdravim. Tudi on je naročal tiemu in onemu, da bi Grmko-vega Japčka rad videl, če je v teh 53 letih kaj zrastel in če se je kaj poboljšal, kakopak.
Drugi Willardcan, ki si je dosti prizadjal, da bi me enkrat spravil tje gori, je pa Kranjč Tone iz Menišije, moj sosed iz naše vasi in tudi daljni sorodnik, saj se piše tako kot jaz: Debeveč. Njega tudi nisem videl že več kot 40 let. Zadnjič sva se v starem kraju srečala, ko smo peljali kra-vino iz Cerkniškega jezera. V Cerknici je bil takrat na manevrih 97. polk iz Trsta in s kravino smo dohiteli dva čvrsta vojaka, ki sta bila namenjena v našo vas. Ustavili smo voz in gor sta lezla moj brat Janez in Kranjč Tone, ki sta dobila za 24 ur dopusta. Jaz sem bil takrat doma na počitnicah in Toneta nisem potem več videl. Tisto jesen je prišel od vojakov in kmalu zatem odšel v Ameriko, nag prej v Lorain in potem na zapad.
Debevčev ali Kranjč Tone je doma iz ene najbolj trdnih kmetskih hiš na Menišiji. Štirje fantje so bili v družini, vsi imenitni pevci-basisti. Kadar so ti odprli svoje registre na koru, se je kar cerkev tresla. Zato menda so jo morali dati popraviti pozneje. Najmlajši je bil Lojze in s tem sva skupaj pasla in prepevala po menišev-ski gmajni. Mnogokrat so mi Kranjca mama odrezali kruha; saj sem ga imel sicer doma, toda Kranjč je bil veliko boljši. Kadar so pri Kranjcih mlatili, smo se fantički vedno povabili* da smo skakali na slamo. Nikjer ni bilo tako visoko, kar nam je posebno imponiralo.
Pri Kranjčih so imeli tudi drobnico, to je ovce, ki jih je Lojzek pasel z govejo živino. Bom povedal, ker smo že pri tem, kaj je Lojzek nekega dne stuhtal in napravil, da bi ma-lodane vsa drobnica znorela. Lojzek je bil seme, kot so bili menda vsi pastirji za mojih let, ki v gmajni samega dolgega časa ne vedo, kaj bi počeli, da bi si krajšali dolg dan.
AMERIŠKA DOMOVINA. OCTOBER 2, 1946
V planinah
ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar
sam jasno govoriti, priznati, tvegati in morda kako priznanje celo izsiliti. Zato sem bil najbrž zelo smešen. Tako sem čakal na pismo, namesto da bi bil napisal in odposlal. Čakal sem na poljub, pa iz vsega ni bilo nič. Danes vem, da ni moglo biti drugače. Sedaj marsikaj zelo dobro razumem, čeprav še vedno prav tako narobe ravnam. To človeku za vedno ostane."
"Meni se zdi zelo lepo," se smeje gospodična Helena.
"Zakaj pa, če smem vedeti?"
"Saj najbrž ravno zaradi tega govorite svoj jezik in imate svoj svet. Morda ste res majhno doživetje s svojim čakanjem zamudili. Posebna nesreča pa to prav gotovo ni. Danes se mi dozdeva, da je velika živ-ljenska sreča zgrajena prav iz takih zamujenih malenskostnih ljubezni. Dobro je, da gre toliko praznih zgodb mimo človeka."
"Ali mislite, da je to kako poroštvo za drugačno srečanje in za večjo srečo?"
"Poroštvo nemara ni. Lahko pa je ara, ki je vsaj nekakšna obljuba. Predolgo čakati seveda tudi ni treba."
"In kdo naj da znamenje?"
"Vi sami ga boste dali, ko pride čas za to. Rekli boste besedico in bo urejeno."
Sonce se svetlika skozi vejevje temnih gozdov in se igra z dekletovimi lasmi in očmi.
"Lasje so se vam vneli, gospodična Helena."
"Res? Nisem mislila, da take stvari sploh opazite."
"Opazim več, kakor povem. In bolj jasno, kakor morem razložiti."
Svet se počasi odpira. Videti je doline, ki segajo zelo daleč, polja in redko posejane kmietske hiše. Tudi ob cesti ^e tu in tam kako poslopje. Pot sjtma pa je včasih zelo ozka in slaba. Takrat ni toliko' prostora, da Iji mogla dva človeka hoditi vštric.
Ob nekem ovinku sodnik naenkrat obstane in se obrne nazaj. Dekle ne more vedeti, kaj je pred njima.
"Kaj pa je?" vprašuje in se smeje.
"Vprašajte rajši: kdo je?"
"Kdo je, ki ovira najino
pot?"
"Njegovo veličanstvo človek."
Sodnik se toliko umakne, da je pogiecl prost. Na cesti pred njima stoji prav majhen otrok, ~ j ki v zadregi ne ve, kaj naj stori. "Pa je precej umazano in zanemarjeno," popravlja gospodična Helena, ko si je mogla ta čudež malo natančneje ogledati.
"Ne glejte na zunanjost!" "Kaj hočete! Tako smo navajeni."
"Vi boste profesorica in se boste s tem veličanstvom mnogo ukvarjali."
Otrok, ki stoji pred njima, ima gotovo še zelo majhen besedni zaklad. Morda ga še sploh nima. Bog ve kam je nemenjen. Morda koga išče.
Fantje so mnogo prestali po begunjskih celicah in bunkerjih, vendar so bili kasneje na močno intervencijo nekega vplivnega nemškega prijatelja Bohinja izpuščeni iz zaporov.
(Dalje prihodnjič) »-o-—
Kako je bilo pod Nemci in partizani no Gorenjskem
(Piše Jeseničan Albin Gaser)
Narodnjaki so imeli dovolj opravka, da so se jih otepali. Danes so narodnjaki, ki niso hoteli kloniti ne nemškemu ne komunističnemu terorju, v kolikor jih niso pobili, eni ali drugi, — v emigraciji — okupatorjevi priganjači se pa solnčijo v Titovi milosti in zavzemajo najvišje položaje.
V	oktobru in novembru so si glave OF zelo prizadevale, da bi ves narod organizirali v OF. Skrbno so skrivali komunistični značaj te organizacije, niso se še imenovali partizani, ker so vedeli, da slovensko ljudstvo komunizem odklanja. Vedeli so pa, da je velika večina naroda za ugoslavijo, zato so se partizanski oddelki v tem času javnosti predstavljali kot kr. jugoslov. čete oz. četniki, ker bi drugače ne imeli nikakršnega ugleda.
Preje navedeni načini novačenja za partizane še vedno niso dajali dovolj moštva za gozd. Zato so teden dni pred Božičem leta 1941 započeli s silno agitacijo za odhod v go-šo, češ, da mora vse v gozdove, ker o Božiču, najkasneje pa o Novem letu bo vojske konec, duhovniki se bodo vrnili in za praznike že v domačih farnih cerkvah maševali. Na Jesenicah so govorili — ves Kranj je odšel v gozd, v Bohinju, 500 tov. delavcev iz Jesenic je naenkrat odšlo v partizane i.t.d. Na Dovjem so partizani obkolili vas in prisilili moške, da so šli v gozd in zažgali most čez cesto v Belci, odpeljali v gozd posadko orožniške postaje i.t.d.
V	strupenem mrazu podnevi in -ponoči so se skrivali dovški prisilni mobilizir,ai}(y,ijo gozdu, ko je okupatorjeva policija obkolila vas in začela strahovati prebivalstvo. — Premnogo ljudi je romalo v naslednjih dneh v begunjske zapore, lepo število teh Dovžanov 'je v januarju umrlo v Dragi pri Begunjah, pod puškami Gestapov-cev. Ko so jih odpeljali na morišče, so fantje in možje ia-peli pesem "Marija k Tebi uboge reve" in "Oh zdaj gremo — nazaj več ne pridemo." Še veliko več jih je pomrlo v konc. taborišču v Mauthausenu. Le malo si jih je vrnilo.
Kako se je pa godilo tov. dr. i Mihu Potočniku, p. d. Smrčar-1 jevemu iz Belce, ki' je sedaj j eden izmed vodilnih. Titovih judi na Jesenicah, saj je delegat min.strs.tva industrije pri Kranjski industri družbi na Jesenicah, ki je včasih zaposlovala po 5,000 delavcev?
Njega so že v mesecu maju
I THOUGHT YOU HAD A HEADACHE. HOW COME YOU FEEL SO GAY?
I TOOK AN ALKA-$ELTZER AND CHASED THE THING AWAY
ALKA-SELTZER is unusually effective in the relief of Headache because its analgesic (painrelieving content) is made more positive by alkaline buffers.
Alka-Seltzer being a combination of painrelieving and alkalizing ingredients has gained wide usage and popularity for the relief of Acid Indigestion. Cold Symptoms, "Morning After" misery and Muscular l'ains. And be sure to try Alka-Seltzcr for that tired feeling following hard work or strenuous exercise.
Ask your druggist.
■ roških Nemcev, s katerimi se je i poznal iz gorskih tur, izpustili in ga niso izselili. Bil je potem | doma in tudi njega so prišli iskat. Odšel je z njimi v gošo in pregovoril partizane in domačine, ki so stražili ujete nemške orožnike, da so iste izpustili. Debelo so gledali ubogi zapeljanci, ko jim je dr. Miha to predlagal, saj so bili prepričani, da je vojske konec in Nemčija poražena, ko so jim vendar kom. agitatorji to tako sveto zatrjevali. Dr. Miha je pa točno vedel kaj dela. Ko je bil tudi on aretiran, so hitro nemški žandarji posredovali, zanj in zopet je bil spuščen na prosto.
Kasneje so ga zopet prijeli, ko so mu dokazali, da akt. podpira partizane. Prišel je v Dachau, kjer so njegovi tovariši mrli od gladu in zlo-stavljanja. On je izdeloval smuči za Nemce. Kmalu je bil izpuščen na intervencijo svojih vplivnih nacističnih prijateljev. Dobil je krasno službo na nekem veleposestvu na Korošken, kjer je hodil z gospodarjem s puško na rami na lov na srnjake, njegove žrtve so pa preganjali in lovili — Gestapovci.
Enaka katastrofa kot Dovje bi bila kmalu zadela tudi Bohinj. S svojo divjo propagando so komunisti prepričali veliko večino ljudi, da je Nemčija poražena, da je v razsulu in da je treba vsled tega zagrabiti ^a o-rožje in pobiti Nemce. Ljudstvo, ki je tako težko pričakovalo odrešenja, je verjelo in napravilo že načrt, po katerem naj bi se izvršil napad na nemške utrjene postojanke pri sv. Janezu ob Boh. jezeru. Na nedeljo pred Božičem bi morali udariti in sicer proti večeru. Popoldne so sklicali shod v sirarno pri St. Fužini. Kot glavni govornik je nastopil upokojeni »el. progovni mojster in posestnik Štros p. d. Šoštar od Stare Fužine. Dejal je: "Cas je, da udarimo, baš prihajam od radijskega aparata, poslušal sem London, far (dr. Kuhar) sicer pravi, da še ni časr ampak kaj pa on ve." Zboroval-ci so bili silno razburjeni, situacija je bila resna — v tem trenutku stopi med zborovalce previden bohinjski kmet iz Polj. Ta ni hotel na slepo verjeti propagandi in se je šel osebno prepričat na Jesenice, če so res že vse Jesenice v hosti, kakor so v Bohinju govorili. Ko se je prepričal, da ni niti pičice resnice na tem, kar so v Bohinju govorili, se je s prvim vlakom vrnil v Bohinj in preprečil, da ni zadela Bohinja ista usoda kot nekaj dni pozneje iJražgo-še.
Ko je prišel domov je v naglici razposlal kurirje na vse strani, ki so prebivalstvo obve stili o resničnem položaju in s tem preprečili pogin Bohinja

Ne odlaiajte!
Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. '
MALI OGLASI
MALI OGLASI
POZOR!
Lastniki avtov!
Ako ste namnejeni prpdati svoj avto, je sedaj čas, Mi plačamo najvišjo ceno.
Superior Body Co.
6605 St. Clair Ave.
Frank Cvelbar, lastnik
(Wed. Fri.x)
Soba se odda
Čedna soba se odda poštenemu moškemu. Dobi tudi hrano, ako želi. Vprašajte na 15230 Saranac Rd.	(193)
Sobe iščeta
Veteran in njegova žena bi rada dobila 3 ali 4 neopremlje-ne sobe v najem; oba delata. Kdor ve za kako stanovanje, naj pokliče ME 3962 med 7 in 10 zvečer.	(195)
SEDMAK
Moving & Storage
* ALSO LIGHT EXPRESSING
1024 E. 174 St. KE 6580
Furnezi
Novi lurnezi za premog, plin, olje, Rorko vodo all paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin all olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487
Govorimo slovensko (x)
Tomcova Cvetličarna
SLOVENSKA • CVETLIČARNA
Cvetlice za vse slučaje Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. clair ave. Tel. GL 4316
Dobra peč
Naprodaj je dobra pe^. šajte na 1063 E. 68. St.
Vpra-(193)
Naprodaj
Poslopje z 2 trgovinama ter 4 stanovanji po 4 sobe vsako. Nahaja se na 76. cesti blizu St. Clair Ave. Dohodki $176 na mesec. Vsako stanovanje ima svojo gorkoto. Cena« je'$13,900. Porath Realty
10522 Superior Ave.
KE 8064 — RA 5777 _(195)
Popravljamo ure
Postrežba v 7 dneh. Mi ne ugibljemo, mi popravimo, da boste zadovoljni.
Frances Jewelry Store 15701 Waterloo Rd. Tel.: KE 7075
(x-Oct. 4)
Ali preveč pijete?
Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je
INNEBR1N
Poiskusite enkrat. Dobi se le pri
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD. Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave.
(2. & 8. each month)
1941 aretirali Nemci in odpeljali v zapar v Št. Vid. Toda kmalu so ga na intervencijo ko-
Cez nekaj dni so Nemci obkoli vsako vas posebej in polo-vili neka i udeležencev shoda.
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd, se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich - IV 1874
19001 KILDEER AVE.
GEORGE PANCHUR in SINOVI
TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM
Papiramo in dekoriramo
16603 Waterloo Rd.
KE 2146
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
HE 2730. 1146 E. 61st St.
se priporočamo za popravila fenderjev, ogrodja in za
barvanje avtomobilov.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 ST. CLAIR AVENUE
PRANK CVELBAR, lastnik.
Masni morilki morula umreti. — Leva na sliki je dr. Hilde Womicke, stara U7 let in poleg nje, smehljajočega se obraza, je Jf2 letna bolniška strežnica Helene Winc-zoerk. Obe sta biti obsojeni od nemške sodnije v smrt pod obtožbo, da sta pomorili na stotine umobolnih v Obrawaldc sanatoriju v letih 10iS in U. Smrtna obsodba bo izvršena, kakor hitro jo potrdijo zavezniške oblasti. .
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega.
ANGLEŠH0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena # ^ flfŽ in stane samo:	&«UU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
BELO POBIJO
VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti in govoriti angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur idela na teden
Hrana in uniforme zastonj.
Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave.
ženske se sprejme
za operatorice na punch press in tudi !a učenke; lepa plača za začetek.
Guarantee Specialty
Mfg. Company E. 96. St. in Carr Ave.
(194)
Za prekladanje tovora
Nickel Plate tovorno skladišče
i
E. 9. St. in Broadway Plača 93na uro
Čas in pol za nad 8 ur.
Zglasite se pri Mr. George J. WulII
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
(195)
Dekleta se sprejme
Sprejme se dekleta, ki imajo že vaje ali ki se hočejo učiti delati na šivalnih strojih; šivanje je na zastorih in tiapecira-nju. Zglasite se pri Truppa Brothers, 2530 Superior Ave. 6. nadstropje, ali pokličite PR 4231.	(196)
Punch Press operatorice Inšpektorice Tovarniške delavke 1. in 2. šift Dobra plača od ure in komoda Stalno delo s to 60 let
staro družbo Izborne delovne razmere
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 East 49 St.
(198)
mi vas treniramo za visoke plače
Ferro Machine & Foundry Company
ima popolnoma novo šolo za treniVa-nje, tako da moški, ki niso nikdar delali v fondri, lahko kmalu dosti zaslužijo. Vsi novi delavci dobe treningo, če potrebujejo. Conveyors in drugi [.■troji so uporabljeni po vsej tovarni, 5 dni v tednu, visoka plača od ure. jako dobri delovni pogoji ter
STALNO DELO. Ako ste izvežban livarski delavec ali ne, zglasite se pri nas.
Employment Office odprt od pon-deljka do petka, od 3;30 zjutraj do 4:30 pop.
Mr. Pranks
Ferro Machine & Foundry Company
3155 East 66. St.
(Oct. 2 ,4, 7)
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
"Ne, pozabila nisem nič. Mor-	s
"a sem kaj izgubila.'	t
"Se bo že našlo."	r
Glejte, da ne pride v napač-	r
ne roke."	č
"Ali bo treba vrniti?"	I
Kaj takega ne vračamo,	s
ampak varujemo in ne mečemo	t
stran." •	g
"Potem je vse v redu in lah-	s
ko greva."	j
Vračata se po poti, po kate-	r
n sta prišla.	o
"Ali sva res že kdaj hodila
tod," vprašuje gospodična.	s
Sva, Čeprav se tudi meni dozdeva^ precej drugače."
. "Mislite, da je z vsako pot-	g
3° tako?"	s
"Morda. Za eno vem, da bi	ii
*la v obratni smeri strašno	z
cudna in neresnična."	t
"Katero mislite?"	»
"življensko. Mislite si, ka-	1.
k0 bi bilo, če bi,mogli pogledati	t
riazaJ prav do otroških let. Ne	1.
samo v spominu.. Tako da bi	1
SVoJ'a leta še enkrat doživljali,	v
samo v obratni smeri."
"Kakor včasih v filmu. To bi	F
0ll° vsekakor hudo smešno. Na	ii
5rečo to ne gre. Marsičeša bi
'lam bilo neizmerno žal. Saj	k
1 bili vedno bolj ubogi, nebog-	s
Jetj»i in neumni . . "	t
"Vačasih bi nam tudi taka	j
^arobe pot prav prišla. Otresli
\ Se napak, ki' smo jih v dol-	E
glh letih naredili."	b
x Kljub temu bi ne hotela.
, °Vfik brez napak ni več po-	j
, 110 zanimiv. Naj ostane, ka- z Kor je »
'Kdor jih nima, lahko tako s govori."
• ste zelo boječe izgovo- k I! Pa bi morali še tiše, da 01 res nihče ne slišal.	1
r
y "Kako daleč me nameravate i
spremljati?"	d
. vem. Danes se mi prav	d
Xm<>r ne mudi."	k Zelo daleč boste imeli na- t
*&]."	s
P°t nazaj me za zdaj nči	8
e((Zanima."	s
( Potem je vse v redu." 1	^ Morda bi vam moral mnogo
Povedati."	t
Morda? Ne veste za goto-	z
VO?"	j
jj , Ne- Nikoli nisem prav ve-y ; koliko je treba povedati. s z soli so zahtevali vse in sem ^ato malone vse povedal, l?ar j, nam kot neusahljivo mod- 1 j.^t zaupali. To je bilo lah-j!,' V,življenju pa nisem ni-, j^jj11 našel prave meje. Vča-• Povem preveč, včasih pre-v	In se mi dozdeva, da 1
j., 'govoren, ko si ljudje ze- j da bi molčal, in molčeč, *«rda čakajo na mojo be- 1 1 Tudi vi ste morali imeti 1
Ul?k občutek."
Po
^ /efca niste prav povedali. dj/1 .Vc'ste, da mi je bilo v vaši ' JJ^ki zelo lepo." Pv
Jav zaradi tega ste še naj-^ marsikaj pogrešali." [jg es Je. da vas včasih ni-'Sem Povsem razumela. Takrat be mort'a želela jasnejše g0£ ' bolj vsakdanje in mo-.n e tudi manj premišljiene.
to ni vaša krivda." ^ Krivda najbrž res ni. Pač 55V ,nuvada, ki jo imam že iz JUi studentovskih let." J°Pet se mi dozdeva, da ne
gumeni," pravi dekie.
bal tistil1 letih sem se zelo da VSe^a Ponižanja. Mislim, Poir' ^ to kakšen bolesten me Born°st mojega doma mu-''-? Jezila in včasih resnično Zde^l'" Vedno se mi je do-n3sk"v!°' (Ja 'so' v raznih živi j e-Ho. t> styareh drugi pred ma-
ttirnu Sem se Prot* vsemu del ' a sam° z znanjem. Ve-refiitSem' me samo to more memh PVed popolno brezpo-n°stjo. T;a strah sem
Uost,'	v vse sv°ie mla-
zen e simpatije. . Vsaka ljube-akoi-Se ''e zdela neresnična, Samo'1 neinogoča. Zato sem
Hosti 'S"1 ^0tei sem
Nisem vedel, da moram
— Esselamu al j eke j a resu-lallah! Esselamu ja habibal-lah ! Esselamu alejke ja nebi-jallah.) (Slava ti, božji poslanik! Slava ti, božji izvoljenec! Slava ti, božji svetnik!)
In ves narod, ki je bil trgu vzklikne.
(Dalje prihodnjič)
minareta glas mujezina:
Iza d|žae edželuhum la je-stehirune soaten vela jestakdi-num, mindaril fena ila daril beka.) Ko komu napoči smrtna ura, ne pomišlja se niti, za hip, nego mora umerti, kakor mu je sojeno, da se preseli iz začasnega sveta v večnost.)
JNaznanilo in j&ah*Vala
Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo, da smo izgubili najdražji zaklad, ko je angel smrti posegel v našo sredo in so nas morali zapustiti naša prisrčno ljubljena in nikdar pozabljena draga mati
Couise Cenarcic
ROJENA KRASOVEC
Sprevideni s svetimi zakramenti in v božjo voljo vdani so dokončali delo in skrbi sveta ter v bolnišnici mirno v Bogu zaspali večno spanje dne 31. avgusta 1946 v starosti 55 let. Doma so bili iz vasi Janezi na Gori pri Sodražici.
Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo jih z veliko udeležbo spremili na Calvary pokopališče in jih položili v naročje matere zemlje k večnemu počitku dne 4. septembra 1946.
Prisrčno zahvalo izrekamo Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarju za molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Frank Zakrajšek pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za oravljeno pogrebno sveto mašo in cerkvene obrede.	f
V globoki hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za iskrene in tolažilne izraze sočutja in vse, kar ste nam dobrega storili ob času rtaše globoke žalosti, vsem, ki so jih prišli pokropit ter se jih spominjali z molitvijo, se* udeležili svete maše in jih spremili do groba. Obenem zrekamo tudi prisrčno zahvalo Mrs. Mary Laurich, ki je prišla iz Chisholm, Minn., ter se poslovila od pokojne ob krsti in jo spremila do groba.
Globoko hvaležni želimo izreči prisrčne zahvalo vsem, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci cvetja kakor tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše ter tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago ob priliki pogreba.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo članice društva sv. Ane št. 4 SDZ in podružnice št. 25 SŽZ, ki so se zbrale k) skupni molitvi ob krsti pokojne, enako tudi prisrčna hvala članicam društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, društva sv. Ane št. 4 SDZ in podružnice št. 25 SŽZ, ki so jim izkazali zadnjo čast ter se udeležile svete maše in zadnjega sprevoda, posebno pa še iskrena hvala članicam, ki so jih častno spremlje-vale in nosile krsto do groba ter jih položile k večnemu počitku.
Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki so izrazili sočutje s poslanimi sožalnimi kartami, pismi in telegrami.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejme tudi pogrebni zavod Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in vsestransko naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba.
Želimo se tudi prav iskreno zahvaliti ^osedom, ki so prišli molit na dom osem večerov po pogrebu.
Iskreno ljubljena in nikdar pozabljena draga mati, kako smo vsi želeli, da bi še med nami ostali in bridka žalost nam teži srce, ker smo Vas morali že izgubiti. Toda božja volja je bila, da se je končalo Vaše trpljenje in poklical Vas je k sebi in Vaše dobro srce, ki je vedno v ljubezni tako za nas skrbelo, je prenehalo biti. Tako zelo Vas pogrešamo in naš dom prej tako prijazen, zdaj tih in žalosten se nam zdi, ker ni v njem več ljube matere, ki bi veselje in nasvete nam delila. Bili ste nam dobra in skrbna mati in v ljubezni in hvaležnosti Vas bornem vedno ohranili v najdražjem spominu in se Vas spominjali ž molitvijo, da naj Vam ljubi Bog poplača za vsa Vaša dela in skrbi in naj Vamf podeli večni mir v počitku, ki ste ga zaslužili in nebeška luč naj Vam sveti.
Thermomatic ima vse pritikline, ki jih zahteva vsa plinska družba—
1.	AVTOMATIČNI VARNOSTNI PILOT.
2.	AVTOMATIČNI PLINSKI VALVE.
3.	REGULATOR ZA PRITISK PLJNA.
4.	TERMOSTAT ZA V SOBO.
5.	AMERICAN GAS ASSOCIATION PEČAT ODOBRENJA JE PRIDELJEN PLINSKI OPREMI.
... IN MNOGO DRUGIH. Oglejte si jih pri
AUTOMATIC SALES
16005 Waterloo Rd.	IVanhoe 4926
AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
Žalujoči ostali
JOHN, FRANK in JOSEPH LENARČIČ, sinovi FRANCES CERCEK, MARY CIMPERMAN, OLGA MESTAK in LILLIAN KORDISH, hčere FRANCES, ALICE in AGNES, sinahe FRANK, EDWARD, RAYMOND in STANLEY, zetje vnuki in vnukinje Zapušča tukaj tudi žalujočega brata JOHN KRASOVEC, v stari domovini pa žalujočo sestro MARIJO MAROLT in brata ANTONA
Cleveland, Ohio, 2. oktobra 1946,

AMERISKA DOMOVI&fr. OCTOBER 2, 1946
V službi kalifa
ZGODOVINSKI ROMAN
Ta luč se je vedno bolj bližala in za nekaj trenutkov je stal pred njima ječar.
Globoko se je priklonil in j vprašal Wadho el Amerija:
—	Ali si mi pripeljal onega, katerega moram čuvati?
—	Da. A čuvaj ga, kakor oko v glavi. Ako mu pade samo eden las z glave po tvoji krivdi, te čaka ledena in gorka smrt.
—Ne imej skrbi! Preje umre stari Ibrahim, nego se tvojemu varovancu kaj pripeti.
Wadha preda nato Hešama Ibrahimu in se vrne nazaj, odkoder je prišel.
Ni minulo pet minut in bil je spet v kalifovi sobi. Tu je imel kaj gledati. Na postelji je ležal kalif Hešam mrtev.
Sam Wadha se je na prvi pogled zganil in vztrepetal. Resnično. To je bil pravi kalif Hešam. Ta koščeni obraz in ista brada. Obleka, katero je malo prej slekel Hešam, je imel • spet oblečeno.
V sobi je stal kraj postelje Muhamed in sluga. Wadha el Ameri se približa Muhamed u in sklonivši glavo k njemu ga pozdravi, a tako tiho, da ga ni slišal suženj:
—. Zdravo*! Da si velik moj cesar in kalif!
Muhamedu so se radostno zaiskrile oči, kakor divji mački. Položil je roke na rame Wadhe el Amerija in dejal:
—	Prvi si, ki si me nazval kalifa, in bodi tudi prvi, ki sprejemaš od mene čast. Da si zdruv, moj sijajni hadžib.
Wadhu el Ameri je pokleknil pred novega kalifa in mu poljubil roko:
—- Vse moje zaupanje je v Alahu in jaz se pokoravam tvoji volji.
Muhamed ga vzdigne z obema rokama.
—	Ali je vse v redu? Ali si imel kaj neprilik, ko si ga spremil v ječo?
—• Imel sem.
—	A sedaj je zaprt.
—	V naj globoke j šem kotu bo objokoval svojo slabost — odvrne Wadha el Ameri.
—	In se ni več bati nobene nevarnosti od njega in njegovih ljudi?
—- Nobene! Ali ne vidiš, da je Hešam mrtev in vsi ljudje bodo mislili, da je mrtev. Edi-dino jaz, ti in .oni človek tam vemo, da je to slepilo.
—	Samo ti in jaz — odvrne hladno Muhamed.
•— Kako to?
—	Zakaj oni človek bo živel še samo dve uri.
Grozno — se zgrozi Wadha. Ali potrebno! — odvrne novi kalif. — Ali misliš, da bi tretji varoval našo skrivnost? Ti in jaz, midva je bova čuvala, ker sva dosegla vrhunec najinih želja in ker bi naju narod, ako izve resnico, kamenjal. Ali oni človek tam, kakor izvršitelj najinih osnov, bi naju lahko izdal. Ali ni res?
—	Res je — reče Wadha ravnodušno.
—	A sedaj glejmo, da čim-preje odidfemo od tod.
Wadha pohiti do postelje, ■ kjer je počivalo mrtvo truplo, i Ko se je vrnil k Muhamedu, 1 reče zopet s tihim glasom: :
—	Kdo je prinesel mrliča < sem ? ;
—	Jaz sam — odvrne novi s kalif — in moj suženj.	1
—	Sam.	i
—	Hotel sem, da nikd'o dru- 1 gi ne zazna za našo skrivnost.
—Dobro si storil. Ta krist- r jan je v resnici podoben kali- v
■	fu.
! — Res je! Čudim se, kje si
ga našel?
i — V ječi. Zaslužil je smrt lin je bil tudi obsojen na smrt. ( , Pred dvema dnevoma, ko sem bil v ječah, mi ga je pokazal
■	ječar in takoj sem se domislil,
■	da bi tega človeka lahko potre-i bovali.
—	Zaslužil si, da postaneš hadžib. Nikdo, ki bo jutri gle-j
■	dal tega človeka, ne bo niti
■	v sanjah dvomil, da je to neki kristjanski zločinec, nego vsak
, ga bo smatral za pravega ka-
■	1 if a.
IV.
Že zgodaj v jutru je bil Strezinja na nogah.
Njegov zvesti Osman ga je zbudil, pevajoč pod njegovim • oknom neko pesem.
Ko se je opravil in uredil : obleko in opasal meč, je stopil i na ulico.
> — Kam greva? — vpraša I svojega voditelja.
—	Najprej« tja, kjer je naj-i lepše.
1 — In kje je to? i — V kordovski džamiji, i — Ali je daleč? i Nekoliko korakov. Sicer boš pa takoj videl, ako greš z ma-j rio.
In v resnici sta korakala le ) malo časa, da sta prišla po neki ozki ulici na trg.
3 Pred njima se je dvigala krasna in mogočna kordovska 1 džamija.
i Meskvita, katero je začel i graditi že Abduraman mesto gotskega tem pij a, zgra j enega . na temelju Verinega templja iz j rimske dobe, se je dvigala ponosno v nebo, ožarjena s solč-y rimi žarki.
! Strezinja in njegov spremljevalec sta vstopila skozi vra-_ ta odpuščanja na dvorišče obkroženo s stolpovi in okinčano j z marmornimi fontanami in vo-. dometi.
—	Ne bova šla v džamijo skozi glavna vrata, nego skozi postranska, ker nam je tako bližje.
) — Ali je več vrat — vpraša " Strezinja.
—	Devetnajst jih je. Devet } jih je za ženske in ravnotoliko - za moške. Srednja, glavna
vrata so zelo velika. Na stra-t ni pinje . . . J —Kaj je to pinja?
Pinja je oni del džamije, ki i leži proti Meki. Med tem, ko je na strani, pinje samo en : vhod, je ob strani Moksure poseben hodnik, ki pelje do Al-kazarja. Po tem hodniku pri-1 haja vsak petek sam kalif, da opravi molitve.
Prisedši v' notranjost, se je s Strezinja zavzel nad sijajem i in krasoto. Njegove oči so za 1 hip obvisele v gozdu samih stebrov.
—	Daviš se, kaj — vpraša Osman sponosnim glasom. — Imaš kaj gledati. Ali veš, koliko je teh stolpov?
—	Kdo bi je štel. Povej . .
—	Tisočštiristoindevet!
—	Ali je mogoče! se začudi Strezinja.
Poglej ta mramor, poglej zlato, poglej, kako je vse okinčano z lapislazurom. Glej te glave in ono podnožje stolpov, te napise in drugo nakitje. A še bolj se boš čudil, ko prideva do mitiraba, prižnice s koje se g(fWi molitev. Videl boš visok stol od slonovine in aloje, katerega je delalo osem umetnikov celih sedem let in so dobili zato 35.705 dukatov.
Na vratih mihraba (prostor molitve) so se nahajali stolpovi nepopisne vrednosti.
i — Pojdiva dalje — opomni (Osman (zamaknjenega Strezi-n j o.
| Prišla sta do vrat maksure, predvorja mihraba. — Glej, zidovi mihraba in ta , vrata so iz suhega zlata. Tla maksure so iz masivnega srebra. V bližini mihraba se na-ihaja na prestolu od aloje pritrjen z zlatimi žreblji koran, katerega je napisal kalif Osman z lastno roko. Obložen je z biseri in rubini. V mihrabu J je šestnajst mramornih stolpdv.
—	Povej mi, koliko teh sve-1 i til jk gori v džamiji. Tu je to-iliko luči, kolikor je zvezd na
nebu — pravi Strezinja.
—	Neprestano gori štiritisoč-sedemsto kristalnih svetilk.
—	Krasno! — vzklikne Strezinja.
i
—	Ti hočeš poslušati preda- \ vanja naših učenjakov? — I vpraša Osman Strezinjo.
—	Da.
Prav je tako. Učenje je dolž-j nost za vse ljudi. Največji božji poslanik, Mohamed1 pej-gamber pravi1: Znanje je za-' klad za vsakega muslimana in' muslinmanko.	'
Znani so mi vaši učenjaki. Še ni dolgo, odkar je umrl naš j papež Silvester. On si je, ko se je še imenoval Gerbert, rav-j no v Kordovi postavil temelji svoji učenosti, katero je pozneje pokazal, kot opat v Bob-' binu in kot učitelj mladega cesarja Otona in kot nadškof v Raveni in potem kot veliki papež . . .
Med tem se je zaslišal zunaj I velik hrup, kakor bi grmelo. 1 Osman prisluhne in prime , Strezinjo za roko. Z urnimi koraki ga povede k izhodu džamije.
Na trgu pred džamijo so se zbirale velike skupine ljudi in se živo pogovarjale.
Nekateri so vpili, drugi zdi-hovali, a zopet drug j hiteli najprej v stranske ulice. ! Strezni,j a sprva ni mogel j spoznati, kaj pomeni ta hrup. I Ali ko je njegov spremljevalec stopil k neki skupini in j vprašal, kaj se je zgodilo, mu , je postalo vse jasno.
— Kalif Hešam je umrl. Dobili smo novega Icalifa Al Mah-di Billaha. Dobri Hešam je '/umrl. Allah rahmet ejlesum.
(Pokoj negovi duši.)	i
Vojak, ki je stal nedaleč stran in slišal te besede, je dodal:
]
— Alah rahmet ejlesum ra- [ bum v veri Mohamedovi in na- j rodu, kdorkoli se je preselil na ] oni svet.	^
.....v tem se je začul iz ;
/heMiomaiic~
UNIVERSAL
GAS 'ifawmMo* BURNER
Idealno za oddana stanovanja,	——
ker se tako lahko Inštalira. Ni	fp 'V- ' ', Iffli
potreba nič cementiranja ali zi-
dave. nič predelave furneza ter	Iv***" "", i« .
se Ra lahko premesti.	* -r®^'
1891
1946