Krislimi PLAV^AK
»rucc KUSSirrr & Harvcv STARK Svetovna politika I/bira možnosti (uvod Iztok Sinioniti)
Založba l-:ikultcta y.a družbene vede, Zbirka Mednarodni otinosi I.jubljana, 1996
Prevod knjige ameriških avtorjev, ki na 414 straneh in v enajstih poglavjih razčlenjuje svetovno politiko, ali bolje, politike iz ameriških akademskih krogov, k nam prinaiSa svež veter, vrsto alternativnih pristopov pri opazovanju in ra/.umcvanju vedenja In interakcije držav, dopolnjen In sistematiziran pogled na probleme, ki jih obravnavajo discipline političnih znanosti, mednarodnih odnosov in primerjalnih politik.
IJobrodoSla je zlasti njena večnanicn.skosi, ki jo narekuje že .satna logika ameriškega založništva. S svojim sistemaiiCnini pregledom temeljnih pristopov in orodij pri preučevanju problemov svetovne politike prcd.stavlja dragoceno zbirko za profesionalne analitike, ki lahko iz nje črpajo ideje na podlagi preteklih razi.skav in preizkaSajo različne metode glede na svoje %'sakokratnc znan.stvene prt)jcktc in probleme. Kot ne pretirano zahteven in pregleden uCbenik za •Študente mednarodnih odnosov, jo nadalje označuje lahkoten, razumljiv .stil pi.sanja, ilustriran s Številnimi primeri iz na.Sc daljne in bližnje zgodovine. Nenazadnje, lahko služi kot koristen pripomoček za odločevalce. saj branje med vrsticami .s|X)dbuja samoreflek-sije. ptn-ezave in možne aplikacije, ki so v vsakodnevni politični aktivnosti pogosto spregledane.
Prevajalka dr Barbara Sinioniti. in tudi urednik dr Iztok Simoniti, zelo učinkovito prena.Sata v naS prostor ne le "učenje" ameriških Sol, temveč tudi terminologijo mednarodnih odnosov in političnih znanosti V razmerah, ko so sloven.ski strokovnjaki vezani predvseni na tujo literaturo, uporabnost naSega jezika pa .se zdi omejena, smo zato lahko prijetno presenečeni, da premoremo primerne sk>vcnskc izraze, ki ktinčno utrjujejo ugled znanosti mednarodnih odno.st)v in političnih ved na domačih tleh.
Avtorja Ru.ssctt in .Starr .seznanjata bralce z načini preučevanja In razumevanja zunanjih politik v klasičnem stilu učenja ameriških univerz. Uvodno poglavje je zato namenjeno temu. da se .Študij zunanjih ptjiitik opredeli kot samostojna, legitimna disciplina z vsemi priiiklinami "znanstvenosti" -z lastnim predmetom preučevanja, lastnimi metodami in teorijami. Že na samem začetku avtorja skozi konkretne primere ključnih zunanjepolitičnih odločitev izkristalizirata vodilna vpraSanja: zakaj lahko države in drugi dejavniki znotraj istega okolja ravnajo tako različno; ali lahko določeni pogoji pripeljejo do podobnega vedenja držav navzven in končno, kateri procesi vodijo h katerim vzorcem rezultatov. Ključ do reSit\'e vsakokratnega problema, ki ga predstavlja ozadje ali razlaga določene zunanje politike, leži v kontekstu, ki ga raziskovalec izbere za opisovanje, napovedovanje in razlaganje ravnanja države, ker meni, da tovrstni dejavniki najpomembneje vplivajo na ravnanje države oz. posameznih zunanjepolitičnih akterjev v konkretnem primeru. Po vzoru mnogih predhcKlnikov avtorja ugotavljata, da sta možna dva osnovna pogleda na svetovne politike: makro-perspcktiva, z ravni svetovnega sistema, in mikro-perspek-tiva, z ravni nacionalne države, pri čemer .se ločujejo zunanji in notranji (domači) vplivi Svojo shemo razvijeta v Sest ravni analize oz. enot - 1. posamezni odločevalci, 2. vloge odločevalcev, 3. vladna struktura, 4. značil-no.sti družbe, 5. mednarodni odnosi in 6. sveHA-ni sistem. Vse te nudijo različna orodja za preučevanje zunanjih politik in od njih je odvisno, kako razumemo sploSno funkcioniranje svetovnih politik.
Seveda, ta klasifikacija ne pove ničesar o dinamiki zunanje politike oz„ o mehanizmih, ki sprožajo posamezne zunanjepolitične odločitve. V tem delu je premak) poudarjeno, da ne gre .sklepati o določeni zunanje-|>olitični potezi zgolj na podlagi prevladujočega spleta prisotnih dejavnikov, temveč je treba dokazati, da .se je takSen vpliv res aktiviral tudi prek izbire in delovanja določenih akterjev. Kot implicitno, opozarjata avtorja, se neka politika prične udejanjati Šele takrat, ko posamezni odločevalec z.azna priložnast znotraj objektivnih možnosti in
zamejitev na vseh ravneh, in pokaže svojo pripravljenost, ila sc otllt>či za določene i/birc v trenutno razpoložljivem meniju notranjih in zunanjih dejavnikov. Zato jc lahkt) v vsakem analitiCncm primeru pri.si>t-nih vet ra/.liCnih vrst vplivov, ra/lage /. različnih ravni anali/e pa so lahko celo komplementarne.
Drugo in tretje p<iglavjc. ki obravnavata zgodovino mednarodnih odnosov, različne .<Solc (idcali.stiCne, realistične in radikali-stične aH univcr/ali.stičnc) ter osnovne koncepte, vključno s sodobno katcgori/.acijo "igralcev" na svetovni sceni, slovenski strokovni javnosti gottAt) ne prina.^ata nič no^-ga, saj smo ta del žc .sami obdelali v primerni znan.stvcni formi. Ni pa nam domač izjemno problemsko naravnan pristop k anali/.i zunanjih politik, tako značilen za amcriSkc avtorje, ki sledi v nadaljevanju. Rus,sct in .Starr namreč na raznolikih primerih ".simulirata" reSitve, ki sc raztezajo od konceptov mednarodnega sistema in odno.sov nicd drŽavami prek notranjih zamejitev v obliki vladne strukture in javnega mnenja, do dejavnikov, kot so vloga posanicznika, med-,scbt)jna komunikacija, odločanje in posameznikovo zaznavanje s^ta. V bogastvu evidentiranih vpllN^ov in ponujenih aplikacij bi vsak zunanjepolitični analitik moral najti vsaj delni «xlgov<)r na .svoje vpra.^anjc.
Četrto in ptK» poglavje najprej ponujata pogled iz najvi.^je perspektive, t j iz ravni globalnega, mednarcKlnega sistema, pri čemer operirata z znanimi koncepti mcd.se-bojne odvisnosti, hierarhije, polarno.sti, ravnovesja moči in zaveznu5tcv. Ta kontekst naj bi pojasnjeval univerzalne probleme člow.^tva, vendar .se avtorja zadržujeta predvsem pri vpra.^anjih .svetovne varnosti, Ic na kratko pa sc posvečata danes bolj aktualnim vprašanjem gospodarskega povezovanja. Predstavljena logika funkcioniranja sistema držav gotovx) zveni nekoliko /ostarelo v luči sprememb, ki .so .se zgodile z nenadnim padccm komunističnih režimov v Vzhodni Hvropi in razpadtmi .Sovjetske zveze, s tem pa tudi koncem povojnega bipolarnega si-■stcma. V tem kontekstu ima posku.s, da bi na globalni ravni razložili, napovedali ali celo obvladovali vzorce ravnanja, kol .so konflikti
in stabilnost, v sodobnem svetu Ic omejene zmožntKsii.
V šestem in sedmem poglavju sc analiza spusti na ravvn držav; tu avtorja govorita o analizah (ilrž;tvno) moči in srcxlstvih vplivanja. S tem predstavljata tradicionalen real-i.stični pogled na odnose med državami, pri čemer svet predstavlja bilijardno mizo, na kateri se države med sclx)j zbijajo kot bi-lijardnc krogle, nekatere bolj, druge manj uspešno, odvisno od njihove teze in tehnike udarcev. Glede na takiSno interpretacijo je mogoče "preračunati" vzx)rcc ravnanja na p(xllagi objektivnih zmogljivo.sti držav ter odprtih oblik njihovv implementacije.
Na tem mestu se avtorja gotovo soočata z kritikami sodobnejših teorij, tako institu-cionalističnih (libcralističnc) kot tudi kon-struktivističnih (kritične teorije). Prve, v nasprotju z realističnimi teorijami, prisegajo na transnacionalnc mehanizme, ki uravnavajo vedenje držav in katerim .sc posamezne države prilagajajo bodisi zaradi koristi bodisi /.aradi i5kodc, ki bi nastala, čc skupnih pravil igre nc bi spoStovalc. Druga skupina teorij pa opozarja, da strukturo mednarodnih «Kinosov, poleg niatcrialnih resursov, tvorijo družbeni odnosi, t,j. tudi medsebojne zaznave, skupne izku.^njc in ustaljene prak.se med državami, in da ta socialna dimenzija bistvx-no vpliva na dogajanje v svetovni politiki.
Avtorja najbolj približata bralcu ameriiiko obarvan problcm.ski pri.stop k analizi zunanjih politik v poglavjih o notranjih zamejitvah vedenja držav (osmo in deveto), ki po naSem mnenju nakazuje glavne trende v tej znanstveni disciplini. Upamo si namreč trditi, da se danes z makro-tcorijami mednarodnih odno.sov ukvarja Ic ozek krog akademikov, ki s tem vzdržujejo tradicijo tc discipline, vx'dno večjo cksplikativno vrednost pa pridobivajo prav nižje ravni opazovanja, ki razbijajo pn)blcme na po.samcznc delce in poska^iajo na podlagi miniaturnih analiz (case study") zgraditi moderni teoretični mozaik. Tako tudi avtorja opozarjata na pt)mcn primerjalnega pristopa v preučevanju zunanjih |>olitik, pri čemer .se najnovejša prizadevanja t>srcdotočajo na opisovanje in izdelovanje modelov zunanjepolitičnih procesov ugotavljanje pomembnih odločcval-
nih enot, .spremljanje naCina, kako posamezniki in skupine dojemajo zunanjepolitične prx)blcmc in re.^itvv, opisiivanjc dinamike med.sebojncga učinkovanja med skupinami odločevakx'v (ali znotraj vlade ali preko dr?4»vnih meja), s tem pa tudi preučevanje pomembnih uCinkov naraSCaji)čc medsebojne odvisnosti.
Vendar pa predstavitev, tcjja tako pomembnega in i^erspcktivnega sklopa razlagalnih orodij, ostaja le na načelni ravni: avtorja ne simulirata niti enega primera, razčlenjujeta le ameriški tip vladne .strukture, interesnih skupin, elit in javnosti ter s tem kažeta popolno nerazumevanje za del«>-vanje političnih mehanizmov v Kvropi Na tem mestu najlx)lj pt)grešamo perspektivi) .skozi tako imenovano politiCne mre/.e (■policynelwork.s') in anali/o /a nekatere evropske države značilnih ktirporativi.stiCnth .struktur, ki so jim na priznanih ameriških univerzah največ pozornosti v preteklem desetletju posvečali prav akademiki iz livrope (npr Katzenstein 1984). Vsakokratni splet medsebojnih odno.st)v, v katerem součinkujejo vladai<ičc politične elite, politične .stranke in interesne .skupine prek obstoječih institucij in neformalno, namreč bi.stveno določa, kak.^no zunanjo politiko bo opazt)vana država oblikovala in vodila v določenem trenutku. Vse preveč .se v di.sci-plini mednarodnih odno.sov, tudi v slo-venskent videnju, hkrati po^cablja, da država kot delovalec ni mimolitna encMa in da tako. kot ugotavljata tudi avtorj:!, le redko na.stopi nacionalno .soglasje ali konsenz o zunanjepolitičnih interesih in ciljih.
V tem kontekstu se zdi izredno zanimiva tudi razprava o vplivu javnega mnenja na formuliranje in izvajanje vladne |X)litikc. ki jo avtorja razvijeta v začetku devetega poglavja. Preučevanje javnega mnenja namreč politični analitiki, zaradi empirične neoprijemljivosti. pogosto potiskajo iz svtijih analiz v naročje posplošujočih sociolo.^ko-komunikolo.^ko obarvanih .študij, s čimer pa se delno izgubi vsebinska komponenta in razlagalna sposobnost za .specifične primere zunanjih politik.
Popolnoma pa je odveč del ob koncu osmega poglavja, ki govori o gospodarskih in političnih razlikah, o imperializmu in ka-
pitalizmu (er o ideok)gijah na.spk)h. Tako .so danes naravno.st smc.šne nekatere predpostavke. ki jih avtorja, v tipično ameriškem patcrnalističnem stilu, postavljata v tem sklopu. Tako na primer trdita, da .se demokracije ne zapletajo v medsebojne vojne ali da t)blika g<)spodarske organiz;tcije (kapitalistična ali .socialistična) vpliva na naravnanost h konfliktom med državami.
Zadnji dvv |>oglavji (deseto in enajsto) uvajata now) dimenzijo v preučevanju zunanjih politik, t j z ravni po.sameznega odločevalca in psiholo.ških proce.sov, ki uokvirjajo njegovo (xiločanjc. Ta del dovolj natančno in sistematično razčlenjuje vplive na tej ravni ter navaja .številne primere iz polpretekle zgodovine (npr Kuban.si<a kriza) in vzporednice z zgodovinskimi osebnostmi, zato je najbolj uporaben prav za politike, ki .se v svojem vsakdanjem dek)vniku srečujejo s konkretnimi .situacijami in ljudmi.
Diskusijo o svetovni politiki avtorja Ru.s-sctt in Starr na hitro skleneta s tabelo Jamesa N. Ro.senaua, ki zelo shematično ix)vzema vire vplivov in zamejitev za zunanjo |vilitiko s prikazom, do kak.šne .stopnje se spreminjajo pt)samcznc skupine teh virov - sistemskih, družbenih, vladnih in o.sebnih. Vendar pa knjiga, s 414 .stranmi in navedbami pre-Stevilnih priznanih avtorjev, nima nikakr-.5nega ob.4irnejJega zaključka (kot v uvodu pojasnjuje urednik I. Simoniti, je bila prevedena le polovica knjige) tako da je najbrž izpu.ščeno zadnje poglavje s povzetkom bistvenih ugotovitev. Na koncu pa ne navaja celotnega spiska uporabljene literature, ki bi bil mnogo bolj priročen kot v.sakokratno Iskanje bibliografskih podatkov v opombah.
Po končanem pregledu knjige ameriških avtorjev se nujno po.stavlja tudi vpra.šanje, kak-šno uporabno vrednost ima ta knjiga o .svetovni politiki za Slovenijo v .sodobnem času, ob peti obletnici na,šc osamosvojitve. Ob morebitnem poskusu, da bi dognanja ameriških aworjcv aplicirali na na.š prostor, kar je delno želja urednika dr Iztoka Si-monitija, je treba ohraniti zdravo mero skepse in zadržanosti, kajti mala -Slovenija ni velesila kot Združene države Amerike in nas pogled na .svetovno politiko .se razlikuje od ameriškega. Vodilo pri izboru iz te me.šanice pristopov naj zato predstavlja dejstvo, da .se
domaČi al<adcm.ski disciplini mcdnamdnili odnosov ne splaCa razvijali po.sploJujoCih globalnih teorij, temveč da ima vedno veCjo uporabno vrednost, tudi /.a odločevalcc, multidlsciplinarcn pristop k vsakokratnim vprašanjem zunanje politike in primerjalna metoda, pri Čemer zahteva vsak problem svojo specifično razlago, ki pa lahko uspeS-no Črpa i/, že znanih primerov.
Andrej PINTER
William K. HKRFKU Wadisaw KRAJHWSKI, Ilkka NIIN'II.UOTO in Ry.szard WJCICIKI, ur Theories and Models In Scientific Processes. Amsterdam, Atlanta, RodopI 1995,436 strani.
Andrej UI.I-:
Znanje, znanost in stvarnost
Ljubljana. ZPS 1996, 224 strani.
James H. WATT in C. Anhur VANM-AR, ur Dynamic Patterns in Communication Processes.
New Delhi. Thousand Oaks, l.ondon. Sage Publications 1996, 446 strani.
V sodobnih razpravah o znanstvenem realizmu ali antirealizmu. ki se (xlvijajo znotraj filozofije znanosti, zgodovine znanosti in epl.stemologijc, je eno kljuCnih vprit^anj: status znansivvne teorije same, s Čimer .se na kljuCnem mestu odpira tudi problem znaastwnega procesa kot takega. Dileme, ki se s tem v zvezi po.stavljajo v literaturi, vključujejo pojme, kot .st) realnost, resni-Cnast teorij, modeli, refcrencialno.st, izomor-fizem... Izbrane knjige, ki jih tu predstavljam, se v sodobne razprave o omenjenih dilemah izvrstno vkljuCujejo, morda so celo zelo reprezentativne za smeri in razseJtnosti. ki jih te dileme sprožajo tudi sicer v literaturi.
Najprej je tu zbornik iz dobro uveljavljene serije Poziin studies in the philosophy of the sciences and the humanities, Theories and Models in ScienU/ic Processes (TM), ki je nastal na podlagi dveh zapoa-dnih k)nrc-renc s podn)Cja niozofije znano.sti in cpiste-mologije v Varšavi ter Madralinu. Ker so bili tako referati kol tudi referenti obeh sreCanj, kot zatrjujejo uredniki, tematsko usklajeni.
Ce ne celo identiCni, je pov.seni upraviCeno, da se je izbrano gradivo zna.4lo v .skupni izdaji. Knjiga je razdeljena na tri ob.'ieZnc dele, ki nosijo naslove: .Models in .Scientific Processes, Tools of .Science in Unsharp Approaches in Science. Prvi del vsebuje vsebinsko koherenu) temaii/acijo vloge modelov v znanstvenem raziskovanju. Drugi del je nan)cnjcn ptisamcznim temam in problemom i/. fik>/(>rijc /.nano.sii, pri Čemer je predstavljeni spekter precej Širok in predvsem vsebinsko neenoten. Tretji del sestavljajo Članki, ki .so nastali iz sirukturalistiCne-ga pristopa k znanosti in obravnavajo probleme formalne in simbolne logike.
Znanje, znanost in stvamost (ZZS) je knjiga. ki po avtorjevih uvodnih bc.sedah pri-na.^a del njegovih razmišljanj, ki jih je razvijal skozi vrsto let. Zaradi pomcnibnt)Sli njene v.sebine. ji je avtor priskrbel tudi sestrsko izdajo, ki je nekoliko prej. a tudi nekoliko drugaCna, iz.šla v hrvaSCini kot "Znano.si i realizam". ZZS je delo. ki ga naslovni pojmi v cekiti dok>Caio. Lile z njo prina.ša .štiri poglavja. ki obravnavajo: Znano.st kot racionalno .spoznavno dejavnost. Strukturo znanstvenega spoznanja. Znanstvene razlage in znansivrnt) znanje ter Znanost in stvarnost, Prvf) poglavje v knjigi se zaCenja pri zaCet-kih evrop.ske znano.sti In zakljuCi z nekaterimi temeljnimi konceptualnimi razjasnitvami. ki so povezane z znanstveno dejavnostjo. V drugem pt>glavju se knjiga ukvarja z nekaterimi elementi znaastvenega spoznanja samega, ki so vezani predvsem na Uletovo avtorsko usmeritev, ki je s knjigo predstavljena. V tretjem delu knjiga prina.ša nekatere dileme glede razlage in pojasnjevanja znan.stvencga znanja, s Čimer avtor nekako nadaljuje raziskovalni interes, ki je pomembno mesto zasedal tudi v njegovi predhodni knjigi. Sodobne teorije znano.sti. Zadnje poglavje pa je UletoN-a razprava o odnosu med znanostjo in stvarnostjo, ki povzema argumentacijo iz prejšnjih dek)v knjige in .se namesto konca, in kot napoved nadaljnjega raziskovanja, zlije v površen ek.skurz o strukturalistiCnem pristopu v znanosti.
Dynamic Pnitenis In Commnnicalion Processes (DP) je Se drugi zbornik tekstov med ta-mi Izbranimi knjigami. OCitno je, da