CE1.JE, 12   AVGUSTA 1971 — ŠTEVILKA 31 — LETO XXV — CENA fJO PARJ
Glasilo občinskih organizacij SZDL Ce'je, Laško in Žalec
Po izteku šestih
intervjujev z župa-
ni občin, ki združu-
jejo območje zao-
stalega Kozjanske-
ga je kot na dlani,
(ia so si enotni
predvsem v tem,
|(ako nujno je treba
uspostaviti enot-
nost, ki se je skr-
hala ob nekem za-
konu, ki se obnaša
po starorimskem
receptu: deli, pa
vladaj!
V DANAŠNJI ŠTEVILKI ŠE POSEBEJ ZANIMIVO:
Na 2. strani nova rubrika:
PA SE SUŠ'
Na 3. strani šport:
ALI BO KAJ MEDALJ?
Na 4. strani komentar:
SAMOUPRAVNI KRALJI
NA BETAJNOVI
Na 4, strani potopis:
S POTI PO ROMUNIJI
Na "J. strani komentar:
TUDI KULTURA POTREBUJE
REKLAMO
Na 11. strani reportaža:
VESELA HMEUARIJA
Radostno nasmejan obraz je dovolj zgovoren, da se je za Marjano Čretnikj
končala napetost pričakovanja pred razglasitvijo nove hmeljske princese.|
Marjanca je bila izbrana za najlepšo med dekleti v hmeljarski Savinjski do-'
lini za leto 1971/72. Dekle je doma iz Velike Pirešice, kjer imajo starši:
posestvo, ona pa obiskuje 3. letnik zobotehnične šole v Ljubljani. Več o;
prazniku na 11. strani. Foto: TONE TAVČAR;
Neve integracije
Fvomisija za družbeno
ekonomske odnose pri ko-
miteju občinske konleren
ce ZKS Clelje pripravlja
idejni osnutek gradiva o
možnih integracijah na
vseh področjih gospodar-
ske dejavnosti v celjski J
občini.
Dokument, ki bo zasno-
van na izhodiščih nedav- '
ne seje konference o dol-
goročnem razvoju občine
Celje, naj bi predvsem
spodbudil resnejša razmi-
šljanja v posameznih ko-
lektivili. Gre torej za mo-
bilizacijo vseh odgovornih
dejavnikov, da pristopijo
k potrebnim pripravam za
izdelavo elaboratov, ki naj
bi opredelili možnosti tak-
šnih ali drugačnih oblik
poslovno tehničnega sode
lovanja.
še zlasti pa je potrebno
pri tem upoštevati dejan
ske interese delovnih lju-
di in začrtati jasno per-
spektivo bodočega razvo-
ja združenih podjetij. To
bo dajalo večjo ekonom-
sko in socialno varnost
zap<»slenih. ki se bodo o
morebitnih integracijah
lahko odločali le na obno-
vi jasno prikazanih argu
mentov. Možnosti za posa--
niezne integracije nam ne
manjk i. zato je res skraj-
ni čas. da pride do tak-
»,šne pobude.      BEIINI. ^
_i_

SREDNJEROČNI PROGRAM SANACIJE CELJSKE BOLNIŠNICE PREDVIDEVA DELA V DVEH ETAPAH
Prva razprava je stekla. Prvi odmevi so ugodni, saj gre za reševanje izredno
bolečega in aktualnega primera. Injekcija je nujna, če hočemo, da bo rana
zaceljena in da bo celjska bolnišnica postala v pravem pomenu besede
regionalna hospitalna ustanova. Kolektiv celjske bolnišnice je za to injek-
cijo pripravil osnutek srednjeročnega programa sanacije oziroma preuredi-
tvenih del in ga dal v razpravo.
Sanacijska in preure-
ditvena dela celjske bolnišni-
ce sodijo v okvir republiš-
toh smernic za nadaljnji
srednjeročni razvoj bolniš-
nic. Tu ne gre samo za grad-
njo nekaterih bolnišnic v več-
jih regionalnih središčih, mar.
več prav tako za sanacijo m
modernizacijo tistih organiza-
cijskih enot drugih bolnišnic,
ki kažejo nizek funkcional-
ni standard. V ta sklop so-
di tudi celjska bolnišnica. Ko-
lektiv v Celju se je odločil za
sanacijo in preureditev .gine-
kološko-porodniškega oddel-
ka, za pato-mortološko služ-
bo ter v drugi etapi za spe-
cialistično ambulanto in za
hospitalne prostore za trav-
matologijo jn ortopedijo. Za-
delj so torej v črro, v zares
bolečo rano celjske bolnišni-
ce, v tisto, ki je najbolj iz-
..jjost avl jena do ljudi in ki je
pravzaprav barometer celot-
nega dogajanja v tej zdravst-
veni ustanovi. In prav temu
je priipisati dejstvo, da je že
prva rasiprava o sanacijskem
programu naletela na simipa-
tije pa čeprav bo treba od-
šteti kar lepe vso^e. Toda, ka-
dar gre za človeka, za njego-
vo zdravje, potem denarni
strošek ni tisti, ob katerem
bi se ustavljali.
Po finančnem načrtu bi za
dela v prvi etapi potrebovali
nekaj nad 8„5 milijona dinar-
jev, od tega bi naj občine gra-
vitacijskega območja celj-
ske bolnišnice prispevale 2,2
milijona, sklad zdravstvenega
zavarovanja delavcev in kme-
tov 2,7 in kolektiv bolnišni-
ce 3,6 milijona dmarjev.
Prvo etapo sanacijskega na-
črta naj bi uresničili v treh
leUh^ s tem, da bi se dela
začela že letošnjo jesen. r*r-
Vi poseg oo veljal ginekolo-
3ko-porodniškemu oddelku,
hkrati  pa gre tudi za spro-
stitev internata šole za
zdravstvene delavce, kjer
naj bi učenke te šole {>osIej
stanovale v dijaškem dormi
»Vere Šlandrove«. Tudi ta
rešitev je pomembna, saj bi
že sedaj omilila stisko na ki-
rurškem oddelku. V okvir pr-
ve etape sodi tudi pato-morfo-
loška služba.
V drugi etapi srednjeroč-
nega programa, od 1974. leta
dalje, pa naj bi nadaljevali
z izgradnjo južnega trakta
bolnišnice, kjer so predvide-
ni prostori za specialistično
ambulanto ter hoapitalni prf>-
stori za travmatologijo m or-
topedijo.
(daije na 6. strani)
DRUGI MLEKARSKI LIKOF
Kmet.je mlekarji iz Zgornje
Savinjske doline se že pridno
pripravljajo na tradicionalno
prireditev IVILP:KARSKI LI-
KOF, ki bo to nedeljo, to je
15. avgusta v PODVOLOVLJE-
KU, idilični gorski dolini ne-
daleč iz Luč. Program letoš-
nje  prireditve obsega  kreso-
vanje, ki bo v soboto zve-
čer, ter srečan.je mlekar.jev,
prikaz dejavnosti in seveda
tudi veselico, V nedel.]0 se
bodo prireditve, uvodoma bo
poseben kulturni program,
pričele ob deseti uri, nato bo
sledila zabava, na kateri bo
moč poleg mleka, prav g(»to-
vo popiti tudi kapljico ple-
menitih pijač. Mlekarji raču-
najo na lepo udeležbo, in če
se še niste odločili, kam hi
krenili na nedeljski izlet, po-
tem pod.jetje v Podvolovljek,
k.jer boste med zbranimi mle-
karji našli dovolj zabave in
prijetnega   razpoloženja, bes-
Zmanjkuje nam prostora. Vse kaže, da bomo morali naš čas-
nik spremeniti — in obseg povečati.
In kaj pripravljamo?
Namesto »štafetnih intervjujev« bomo začeli objavljati razgo-
vore z vodilnimi delavci v gospodarstvu. Kaj bo s standardom?
Kakšni časi se nam obetajo? Koliko bo vreden naš dinar? Kako
bo z gospodarstvom na našem območju? Zanimivo bo . ..
V prihodnji številki pa presenečenje za vse ljubitelje hitrih
voženj! Naš novinar Berni Strmčnik se odpravlja z Izletmkovim
avtobusom in s skupino avtomobilskih navdušencev z našega
območja v Zeltwieg na — »formulo 1«! V prihodnji številki!
In še skandinavska križanka, srečanja v zraku s celjskimi
letalci, odprta cesta na šmohor, pa še marsikaj zanimivega. Z
avtomobilom čez Olševo na Koroško! Tudi to!
Na moji mizi pa je za objavo že pripravljen daljši zapis — o
starosti in o problemu ostarelih oseb. O tem pa drugič.
VAŠ UREDNIK
KOLESARKI ZAPRL POT
ZALIKA FLORJANC, 14, iz Lokovice se je peljala
8 kolesom skozi križišče v Šoštanju, ko je iz ulice
Lola Ribarja pripeljal z osebnim avtomobilom ANTON
HERMAN, 28, iz Šoštanja in ji na prednostni cesti
zaprl pot. Kolesarka je dobila težje poškodbe.
rVA MRTVA V KABINI TOVORNJAKA
MILAN SANTOLIC, 26, iz Dubravice je prehitro
v zil s tovornjakom iz Dobove proti Brežicam. Na
C mku ga je zaneslo na desno, kjer se je prevrnil v
j; -ek. V zmečkani kabini sta umrla sopotnika JOSIP
\ lANORICIC, 54. in ZVONKO VRABAC, 32, oba iz
o olice Zaprešiča. Voznik je bil laže poškodovan.
Na celjskih cestah beležimo letos že 63 mrtvih v
p ometnih nesrečah.
TOVORNJAK IN MOPED
ALOJZ OGRIZEK, 37, iz Strmca pri Vojniku je na
k-ižišču v Velenju s tovornim avtomobilom izsiljeval
p-ednost mopedistu JOŽETU ŠTANGLERJU, 20, iz Ve-
le aja. Motorist je s strani trčil v avtomobil. Pri trče-
nMi se je hudo poškodoval mopedistov sopotnik IVAN
MEH, 39, iz Velenja.
IZSELJEVANJE PREDNOSTI
MTHA GREXX>RTN, 40, iz Velenja, voznik osebnega
artomobila in ANTONIJA REPNIK, 66, iz Skal, vozni-
ca pony ekspresa, sta trčila na križišču Koroške ceste
v Velenju, ker je slednja izsiljevala prednost. Zaradi
težjih poškodb so Repnikovo odpeljali v bolnišnico.
NEVARNO PREČKANJE
DRAGICA GUCEK iz Jagnjenice pri Radečah je
vozila z osebnim avtomobilom proti domu. Na Bregu
pri Polzeli je nenadoma stopila na cesto osemletna
ZT.ATKA DOBNIK z Brea;a, ki je hotela prečkati cesto,
vendar se ni prepričala, če je vozišče prosto. Voznica ie
zfvirala, vendar nesreče ni bilo mogoče preprečiti. De-
klico so zaradi težjih poškodb prepeljali v celjsko
bolnišnico.
STODVAJSET NA URO
FINANC PAJEK, iz Roginske gore je z osebnim av-
tomobilom nemške registracije vozil iz Mestinja proti
Sodni vasi s hitrostjo 120 kilometrov na uro. V Pri-
stavi je srečaval voznika kosilnice JANEZA LTPNIKA,
19, iz Dola pri Pristavi. Pajek je iz neznanega vzroka
zavil na levo stran ceste. Po trčenju je avtomobil za-
neslo in obrnilo na streho. AvtomobiUst je dobil pre-
tres možganov in druge težje poškodbe.
AVTO^M^ ORSTAL MAD STRMINO
MAKS VRHOVŠEK, 41, z Mrlega Polja pri Laškem
je vozil z avtobusom iz Rimskih Toplic proti Laš-
kemu, ko je nenadoma odpovedal krmilni mehanizem.
Avtobus je zaneslo na desno, kjer je še 20 metrov dr-
sel ob drsni ograji in obstal nagnjen nad strmino. Pri
nesreči je bil od 25 potnikov laže poškodovan FRANC
PERKO, 44. iz Zah. Nemčije.
Vf^miA v BOLNIŠNICI
v celjski bolnišnici je umrla 42-letna ANTONIJA
OMLADIČ iz Šmartnega ob Pakl, ki se je hudo poško.
dovala v prom-stnl nesreči 18. juliija ^ Rečici pri
šmartnem. Tako letos beležimo že 53 mrtvih na celj-
skih cestah.
PR!STAL JE OB NASIPU
JOŽE ZALOKAR, 32, iz Rogaške Slatine, je vozil z
ossbnim avtomobilom iz Podplata proti domu. V Kam-
ni gorici ga je zaradi spolzke cestne in neprimerne
hitrosti zaneslo s ceste. Avtomobil je drsel po nasipu,
se večkrat preobrnil in trčil v nasip ob železniški
progi. Voznika je vrglo iz avtomobila. Obležal je neza-
vesten s težjimi poškodbami, škode na vozilu je zia
20.000 dinarjev.
NENADOMA JE ZAVIL
STANISLAV VOJSKA, 59, iz Ljubljane, je vozil z
ošabnim avtomobilom proti Mariboru, ko je nenadoma
v Škof j i vasi zavil predenj kolesar ALBIN BOROV-
NIK, 32, iz Arclina. Borovnik je dobil pri trčenju
težje poškodbe.
ZADEL JE V ZID
VLADIMIR BUKVIC, 44, iz Celja, se je peljal s ko-
lesom na pomjožni motor prota Laškem. Na zoženem
odseku ceste je zapeljal na desni rob in trčil v pod-
porni zid. Zaradi hudih poškodb so ga odpeljali v celj.
siko bolnišnico.
Drago Golubovič, 21, Vele-
nje, poškodoval si je prste
desne roke; Dušan Zlavs, 16,
Celje, poškodoval si je desno
dlan; Jernej Dolar, 27, Pleš-
vec pri Velenju, poškodoval
se je po obrazu; Mirko Rems,
25, Celje, poškodoval si je
levo ramo in prsni koš; Jo-
že Stiplovšek, 38, Šmarje pri
Jelšah, FK)škodoval si je pr-
ste leve roke; Avgust Med-
ved, 31, Velenje, poškodoval
si je desno stran prsnega
koša in desno roko; Vojica
Jovinič, 20, Celje, poškodo-
val s: je prste leve noge;
Ivan Gaberšek, 30, Podgora
pri šmartnem ob Paki, po-
škodoval si je desno roko;
Stane Kutnjak. 27. .sirje pri
Zidanem mostu, poškodoval
si je levo stopalo; Drago Me-
hle, 19, Svetli dol pri Što-
rah, poškodoval si je levo
roko; Anton Lukner. 47,
Družmirje, poškodoval si je
prste leve roke; Ferdo Korp-
nik, 33, Velenje, poškodoval
si je prste desne roke; Mar-
tin Ogrizek, 36, Ponikva, po-
škodoval si je hrbtenico in
oba gležnja; Viktor Elero,
38, Dobrteša vas, poškodoval
si je levo roko; Pero Kova-
čič, 17, Celje, poškodoval si
je križ; Ivan Erazem, 36,
Zidani most, poškodoval si
je levo stran prsnega koša;
Ljudmila Praitrorš:19 Šem-
peter, poškodovala si je de-
sno roko; Ljubomir Benič,
17, Celje, poškodoval si je
desno stopalo; Erna Kam-
puš, 32, Celje, poškodovala
si je levo kračo; Ivan Plev-
nlk, 19, Velenje, poškodoval
si je levo roko; Franc Ko-
ritnik, 19, Velenje, poškodo-
val si je levi gleženj; Vida
Skočaj, 44, Velenje, poškodo-
vala si je križ; Franc Zago-
žen, 19, Ljubno ob Savinji,
poškodoval si je levi gleženj;
Karel Bračko, 21, Šoštanj,
poškodoval si je prste des-
ne roke; Josip Mijošek, 21,
Lupinjek, poškodoval si je
pršite leve noge; Metka To-
vornik, 29, Celje, poškodova-
la si je desni gleženj; Lado
Cakš, 35, Amače pri Vele-
nju, p>oškodoval si je levo
roko.
CELJE
Poročilo se je 9 parov, od
teh: Bogdan Podpečan, Lesič-
no in Ivana Gubenšek, Ljub-
ljana; Janez Mestinšek in Ro-
zalija Petelinšek, oba iz Celja;
Alojz Artnak, Celje in Milena
Leben, Rečica pri Laškem;
Anton Koržen, črešnjice in
Milka Lenart, Prožinska vas;
Stanislav Čanžek in Marija
Krbavac, oba iz Celja; Viljem
Golej in Ana Pintar, oba iz
Celja.
HRASTNIK
Mario Barbuscio, zidar, Ita-
lija in Katarina Pavlic, la-bo-
rantka, Hrastnik ter Matija
Šebalj. delavec, Damelj in Zo-
fija Rogelj, delavka, Podkraj.
LAŠKO
Milan Knez, steklar, Brun-
ška gora in Marija Kajič, de-
lavka. Loška gora; Ivan Do-
lanc, delavec, Završe in Ivana
Hočevar, gospodinja, Podkraj.
SLOVENJSKE KONJICE
Jožef Senegačnik, 31, Rove
in Anica Laznik, 17, Kamna
gora; Alojz Golob, 24, Polica
in Marija Jevšenak. 19, Do-
brava pri Konjicah; Jože Ko-
lar, 22, Malahorna in Danica
Jevšenak, 21, Bezina; Franc
Mavhar, 27, Zg. Zreče in Ire-
na Albreht, 18, Sp. Preloge;
Ludvik Vetrih, 24, Padeški
vrh in Ivanu Hren, 23, Pade-
ški vrh; Franc Gačnik, 22, Bo-
harina in Vida Potočnik, 18,
Skomarje; Stanko Cvetko, 19,
Ormož in Olga Kaleh, 18,
Ljubnica.
ŠENTJUR PRI CELJU
Jakob Soline, 28,   delavec,
Razbor in Marija Mernik. 25,
poljedelka, Hotunje in Franc
Kopravnik, 22, delavec, Res-
snik in Ida Guček, 19, delav-
ka. Loka pri Planini.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Leopold Kladnik. Vinski vrh
in Darinka Užmah, Grobelno;
Alojz  Vukmanovič,  Celje  in
Mira Posl, Gornja vas; Viktor
Pezdevšek, Cerovec pri šmar
ju in Terezija Smole, Ješovec
pri Šmarju.
ŽALEC
Zakonsko zvezo so sklenili
trije pari med njimi: Cedomir
Lukež, 19, Liboje in Marija
Guzej, 20, Pongrac; Ivan
Omladič, 31, Poljče in Marija
Lednik, 22, Gotovlje.
CELJE
21 dečkov in 21 deklic.
HRASTNIK
1 deklica
LAŠKO
2 dečka in 3 deklice.
SLOVENSKE KONJICE
2 dečka in 3 deklice.
ŠENTJUR PRI CELJU
1 deklica.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1 deček in 1 deklica.
CELJE
Jurij Centrih, 74, Trnovlje;
Albin Robnik, 81, Krnica; Jo-
žef Cančar, 26, Ljubljana;
Stanko Mešiček, Kovke; Franc
Frank, 71, Celje; Neža Žnidar,
74, Migojnice.
HRASTNIK
Mihael Vrdelja, 28, strojnik,
Hrastnik.
LAŠKO
Alojz Zeme, 80, preužitkar,
Vodiško; Kari Žabkar, 63, upo-
kojenec, Ogeče; Ljudmila Po-
zaršek, 53, gospodinja. Laško;
Ana   Veber,   86,   gospodinja,
Strmca.
SLOVENSKE KONJICE
Jože Košir, 80, Mlače; Ma-
rija Hren, 40, Zg. Zreče; Ana
Klemene, 70, Vitanje;  Ivana
Pavšer,  66,  2iče in Amalija
Hribernik, 79, Škalce.
ŠENTJUR PRI CELJU
Marija Novak, 82, gospodi-
nja. Laze pri Dramljah; IMa-
rija Kos, 76, družinska upo-
kojenka, Šentjur.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Jožefa Blazina, roj. Jagodic,
51, Drevenik.
ŽALEC
Roman Florjan, 20. delavec,
Prebold; Helena Jezernik, roj.
Tkavc, 61, kmetovalka, .\ndraž
nad Polzelo; Slavko Kveder,
49, delavec, Lokovlna; Ivana
Supanič, roj. Godec, 81, upo-
kojenka, Žalec; Janez Gril, 65,
kmet, Lipje in Alojzija Cre-
mošnik, 78, upokojenka, Le-
tuš.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA
Odprti so dom v Podolše-
vi, Andrejev dom na Sleme-
nu, Prischaufov dom na
Okrešlju, Kocbekov dom na
Korošic;, okrepčevalnica Igla
v Logarski dolini, zavetišče
pod Ojstrico na Klemenči
jami, dom na Resevni ob
nedeljah, planiski dom v
Logarski dolini, Mozirska ko-
ča na Golteh, hotel z depan-
dansami na Golteh, dom na
gori Oljki, Celjska koča,
dom na Svetini. Vsak dan je
odprt tudi Friderikov raz
gledni stolp na celjskem Sta-
rem gradu — cesta na Stan
grad iz Skalne kleti je zapr-
ta, urejena in prevozna je
cesta iz Zagreba. Vsak dan
je odprt antični park v Šem-
petru v Savinjski dolini.
PRIREDITVE
ROGAŠKA SLATINA: v pe-
tek, 13. avgusta bo gostoval
v zdraviliški dvorani artist
in čarodejnik Angel Parma
— prodaja vstopnic v Turi-
stičnem društvu v Rogaški
Slatin:. V zdraviliškem par-
ku je vsak dan razen po-
nedellj ka promenadni kon-
cert — igra orkester narod-
nega gledališča iz Maribora.
V gostišču Bellevue je glas-
ba vsak dan razen ponedelj-
ka, na vrtu restavracije Po-
šta pa ob sredah, sobotah in
nedeljah.
CELJE: v hotelu Celeia je
vsak dan razen nedelje bar-
ski program, glasba pa je
na vrtovih hotela Evropa,
Golding bara, restavracije
Koper in Ojstrice.
KINO UNION:
12. avgusta jugoslovanski
barvni film BURDUŠ.
Od 13. do 16. avgusta itali-
jansko-ameriški barvni film
SKRIVNOST VELIKEGA
BOGASTVA.
Od 17. do 18. avgusta fran-
coski barvni film VESELE
POČITNICE.
KINO METROPOL:
od 12. do 15. avgusta ame-
riški   barvni   film   TRIJE
MUŠKETIRJI.
Od 16. do 18. avgusta
nemški film UMOR V PO-
NEDELJEK.
KINO DOM IN LETNI KINO:
12. avgijsta še francoski
barvni film IZLET NA TA-
HITI.
Od 13. do 15. avgusta šved-
ski barvni film STRAST.
Od 16. do 17. avgusta ameri-
ški barvni film MOJI, TVO-
JI, NAJINI OTROCI.
Od 18. avgusta dalje ameri-
ški    barvni   film   JAMES
BOND 007 — CASINO RO-
YALE.
KINO DOBRNA:
14. in 15. avgusta francoski
barvni  film  VESELE  PO-
ČITNICE.
Predstave so v kinu Union
vsak dan ob 16., 18 in 20. uri,
v Metropolu ob 16.30, 18.30 in
20.30 uri, v kinu Dom ob 16.
in 18. uri, v Letnem kinu pa
ob 20.30 uri. Na Dobrni je
predstava v soboto ob 18, v
nedeljo pa ob 16. uri.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 14. avgusta do
12. ure je dežurna lekarna
Center, Vodnikova 1, od so-
bote dalje pa Nova lekarna,
Toanšičev trg 11,
... da m šarilo direj^
tor Konusa tov. Pere tisti
o katerem toliko gouor,'
jo v občini Slovenske /fg^
njice. Čeprav so ljudje po.
zdravili odločne ukrep^
političnih organizacij^ ^
se vprašujejo, kako pa bg.
mo s tistimi, kt niso j
naših političnih organiza.
cijah. Kovaška industrijo^
Zreče je zgradila hišo j
bazenom za strokovnjak^
— nemškega inženirja,
se je letos z družino pr^,
selil v Zreče. Pred tem so
bcje naši domači inšenif.
n odhajali iz podjetja z^.
radi premajhnih osebniti
dohodkov. Sedaj pa tujcu
zgradimo hišo. čeprav št
ni veliko pokazal in ninui
toliko povojnih zaslug fco(
fcdo drug. Razč>si/nto tu-
di to! In pomislite, kako
zlobni so ljudje. Veste
kaj vprašujejo? No, nem.
ški inženir bo tukaj dvi
ali tri leta. Kdo bo pa po-
tem dobil hišico z baze-
nom?
m
. . . DA JE JOŽE JA.
KOB, DIREKTOR SKLA-
DA ZA KOMUNALNO U-
REJANJE MESTNIH ZE-
MLJIŠČ, poslal SVOJ odgo.
vor. ki ga danes objavlja'
mo v rubriki Pisma bral-
cev, tudi predsedniku celj.
ske občinske skupščine.
Sedaj pa ne vemo. ali n
mislil, da ga ne bomo ob-
javili, ali pa je želel kaj
drugega . . .
. . . DA BODO NA CE
LJSKI ŽELEZNIŠKI PO-
STAJI prav zares uvedli
neprestano poročanje o
'em. koliko -arnvnc ima
ta ali oni vlak. No po to-
liko letih, kar pri nas ob-
staja železnica, pa res la-
hko verjamemo tako pre-
senetljivi novici.
. . . DA CELJSKI TAK-
SISTI NE BODO VEČ
RAČUNALI strankam sa-
mo po njihovem zunanjem
videzu, češ ta pa ima de-
nar, alt pa: temu se pi
res mudi. Namreč — kot
v vseh velikih mestih -
tudi manjših, kot je Ce-
lje — si bodo tudi tak-
sisti v našem lepem in
belem mestu privoščili
montažo taksimetrov.. Ta-
ko bo končno uporabnik
taksija vsaj vedel, pri
čem je in ne le tako -
»od oka«.
. . . DA V NEKATERIH
MANJŠIH GOSTINSKIH
LOKALIH — predvsem
kakšna slaščičarna — do-
biš samo žgane pijače ene
tovarne. Baje šef vedno
naroča od enega zastopni-
ka. Kaj želijo gosti, pa je
tako ali tako vseeno.
. . . DA JE KLJUB VRO-
ČINI IZREDEN PRITISK
na celjski poročni urad.
V minulih sobotah
sklenilo zakonsko zvezo
po okoli 20 parov. Gre p
predvsem za mlade, ki de-
lajo v tujini, pa rajši na-
pravijo pomemben življen-
ski korak doma kot na tu-
jem. Sicer pa je res — po-
stopek za sklenitev zakon-
ske zveze pri nas je bol]
enostaven kot za naše Ip'
di na tujem.
ALI D HAJ MEDAU?
TRIJE ATLETI: NATAŠA URBANČIČ, M RO KOCUVAN IN BRANKO VIVOD TER TRENER
ROMAN LEŠEK ODPOTOVALI V HELSINKE. FEDOR GRADIŠNIK VODJA PRIPRAV
Celje je znova središče ju-
goslovanske atletike. Tu so
bile priprave sedemindvajse-
tih reprezentantov, ki so v
ponedeljek zjutraj odpotova-
li na letošnje evropsko pr-
vr'n:,tvo v i^uivno mcšiu fin-
ske. Tu pa Se prav te dni
zbirajo tudi tisti, ki bodo
sodelovali na balkanskih ig-
rah v Zagrebu ter bodo ime-
li letos še nekaj drugih po-
membnih  tekmovanj.
Atdetski stadion »Borisa
Kidriča« je tako zaživel sredi
poletne vročine. Atleti z vseh
koncev In krajev, trenerji,
funkcionarji in vsak dan
dosti radovednežev ... Si-
cer pa so imeli kaj videti.
Kot oče vse.r^a tega dojjaja-
nja je bil zvezni kapetan
Krešo Račid:
— »Letos prvič odhajamo
s tako številčno ekipo na ev-
ropsko prvenstvo. To je
posledica višje kvalitete naše
atletike. Toda ne smemo po-
zabiti, da so drugod napre-
dovali hitreje. Zato bo bor-
ba za najboljša mesta izre.
dna. Želim, da bi naši tek-
movalci odšli na pot brea
pritiskov in brez zahtev špor-
tne javnosti po osvojitvi me-
dalj. Sicer pa se vsi skupaj
zavedamo odgovornosti, ki jo
imamo!«
In kaj so rekli drugi?
Roman Lešek, sicer naš
še vedno najboljši skakalec
ob palici (34 let), odhaja to
pot v Helsmke prvič kot tre-
Počitek na stezi, tudi za člane jugoslovanske štafete 4x100 metrov. Od leve proti desni:
Kri/an, Kocuvan. Karasi, \ ;uc!ji>novic in njihov trener Roman Lešek. (Foto: MB)
ner. Zaupali so mu štafeto
4x100 metrov in Mira Kocu-
vana, člana AD Kladivar.
— »Zaradi štafete težko
kaj rečem. Njeni člani so so
s.kupaj pripravljali le dva
dni in je na dlani, da niso
v takšni formi, kot so bili
v Atenah. Glede Kocuvana,
ki bo sodeloval v štafeti tn
tekel na 400 metrov, pa to-
le: odvisno je cd žreba. Če
bo ugoden, se lahko prebije
do polfinala. Sicer pa bi po
mojem mnenju lahko dose-
gel čas 46.2 ali desetinko se-
kimde slabši rezultat. To bi
bil izreden uspeh. Nanj je
pripravljen, je v dobri for-
mM«
Namesto Nataše Urbanči-
čeve je tokrat spregovoril
njen oče:
— »Nataša je dobro pri-
pravljena, zlasti prav pa ji
je prišel zadnji trening na
Golteh. Bila Je utrujena. Za-
dnja tri leta so biJa zanjo
zelo naporna, tudi zaradi po-
tovanj v Avstralijo m nazaj.
Zato je bila pred evropskim
prvenstvom bolj potrebna
psihične sprostitve. Planin-
ski svet je nanJo ugodno
vplival!«
Iz celjskega atletskega ta-
bora pa bo na evropskem
prvenstvu sodeloval tudi ska-
kalec v višmo, Branko Vivod.
— »Sem previden in rea-
len hkrati. Težave imam z
mišico na nogi. Zato se ne
upam zaleteti z vso močjo.
Potrudil se bom! Rad bi pri-
šel v finale. To bi bil uspeh.
Miče me tudi novi rekord —
215 cm. če mi ga ne bo us-
pelo doseči na evropskem
prvenstvu, pa morda kje dru-
gje, še letos.«
— »In perspektiva?«
—»Novembra  odhajam  na
sltiženje rednega kadrovske-
ga roka. Bojim se, kako bo
potlej in če bom imel miož-
nosti za vadbo. Upam, da
bodo pri klubu in drugi at-
letski fo^rumi storili vse, da
bom lahko ostal šix>rtno ak-
tiven tudi v tem času in
da bom služil v takšnem me-
stu, ki je hkrati atletsko sre-
dišče!«
Kdo ve kolikokrat je Fe-
dor Gradišnik prekoračil to
popoldne stadion. Nazadnje
se je zaradi pripeke spravil
na tribuno v senco.
— »V pripravah na balkan-
ske igre bi se moralo v Ce-
lju zbrati okoU 70 atletov
in atletinj. Vendar ne bodo
prišli vsi, vsaj tisti ne, ki
majo doma tartanske steze,
trenerje in odlične pogoje za
vadbo!«
Fedor Gradišnik bo vodja
celotnih priprav! Pomeni 1x3
popolen come back?!
Na celjskem atletskem sta-
dionu je te dni zelo živahno.
Em odhajajo, drugi prihaja-
jo. In zlasti tistim, ki so od-
šli v ponedeljek, naš pozdrav
in srečo! M. BOŽIČ
.'Vdolf Urbančič, nekoč od-
ličen atlet in reprezentant,
danes pa trener in — starter.
(Foto: MB)
Pomemben razgovor dveh strokovnjakov. Na levi zvezni
kapetan Krešo Račič, na desni Fedor Gradišnik, vodja
priprav jugoslovanskih atletov za balkanske igre.
(Foto: MB)
PLAVAN.IE
MOLJ OPTIMIZMA
Celjski plavalci in plavalni
entuzijasti Neptuna se pri-
pravljajo na svoj največji
praznik. Od 20. do 22. avgu-
sta so domačini republiške-
ga plavalnega prvenst** za
mlajše mladince in mladinke.
Tekmovanje bo posameznic-
no in mošt veno.
Celjska vrsta je kljub
kratki sezoni izredno marlji-
va tn vestna ter se že pri-
pravlja za ta zaključni na-
stop najboljših mladih pla-
valcev. Toda, ko smo te dni
obiskali tehničnega sekre-
tarja kluba, Lojzko Mravljak,
smo zvedeli marsikaj zani-
mivega.
»Pripravljamo se za ta na-
stop. Tu bodo nastopili ne-
kateri najboljši slovenski
plavalci. Naj samo omenim
Porento, Mandelcevo, Ruso-
vo, Turka, Zavca, Hercoga in
druge Torej obetajo se nam
kvalitetne tekme. Ker je Ce-
lje zelo muhasto zaradi vre-
mena, smo se odločili, da
bomo v slučaju hladnega
vremena pripeljali v bazen
celo tri cisterne vroče vode.
S tem bo prvenstvo vsekakor
na nivoju, kakršne.ga smo
vajeni   v   Celju«.
KAKO PA NAŠI
TEKMOVALCI?
»Težko je reči. Pričakovali
smo mogoče več. Toda pri-
šlo je do nekaterih odpovedi
in nismo tako močni kot smo
pričakovali. V letošnji sezoni
smo sicer uredili vprašanje
trenerjev. Andrej Žnidaršič,
Milan Hercog in Nuša Vovk
so zelo marljivi. Redno va-
dijo kar 60 mladih tekmo-
valcev, toda ti so še premla-
di, da bi lahko napravili
skok med najboljše. Smo v
fazi p>omlajevanja naše vrste,
čeprav je najstarejši plava-
lec star komaj 16 let. Tako
je pač danes. Plavanje je po
stalo domena pionirjev.«
NAJMOČNEJŠE OROŽJE
V  NAŠI VRSTI?
»To sta plavalki Romana
Leban in Mirjan Dobrotin-
šek. Pomagala jima bo Len-
ka Pei'čič, ki Pa je nerazum-
ljivo prenehala redno vaditi.
Pri fantih so Jože Lednik,
Tone Mitnik in Zvone Kri-
žaj«.
IN  NAČRTI
ZA BODOČNOST?
»Napravili smo mnogo, to-
da še ne dovolj. Iz plavalne
šole, ki jo prirejamo vsako
leto, bomo poskusih zajeti
največje talente. Z njimi bo-
mo delali preko zime v naši
posebni telovadnici, ki smo
jo pripravili v prostoril:i pla-
vališča. Sledila bo vadba v
pokritem bazenu v Velenju in
najboljši bodo pripravljeni
za prve nastope. Toda, to
delo nam ne daje jamstva za
najboljši razvoj. Vse dokler
ne bomo dobili zimskega ba-
zena v Celju, ne smemo pri-
čakovati svojega prodora v
vrh povprečnega sloveriiske-
ga plavanja.
Pri nas skušamo doseči vse
s pomožnimi vajami, da na-
domestimo x>omanjkanje vo-
de v zimskih mesecih. Toda
optimizem in volja sta na
naši strani in med našimi
plavalci, ki kljub temu čast-
no branijo barvne celjskega
plavalnega športa.«
J. KUZIvIA
TURNIR
V BRASLOVČAH
v okviru slovenskega praz-
nika Dneva hmeljarjev, je
TVD Partizan Braslovče pri-
pravil meddroštveni odboj-
karski turnir. Sodelovale so
ekipe: Gabrja, Kamnika,
Save, Gomiljskega, Topolši-
ce, Šempetra in Braslovč.
Rezultati tekmovanja: Kam-
nik — Gomiljsko 2:0, Sava —
GomUjsko 2:1, Topolščica —
Šempeter 1:2, Kamnik — Sa-
va 2:0, Gabrje — Braslovče
2:0 in finalna tekma Kamnik
— Gaberje 2:0. Vrstni red: 1.
Kamnik, 2. Gaberje, 3. Bra-
slovče, 4. Sava, 5. Šempeter,
6. Topolšica, 7. Gomiljsko.
Ekipa Kamnika je dobila
pokal jezera Braslovče, psta-
le pa priznan'] e za sodelova-
nje. Turnir si je približno
ogledalo okoli 400 gledalcev
T. Tavčar
ROKOMET:
ODGOVORNOST PREHAJA NA MLADE
Ce^iskl rokometni klub je pnred.l irauic.unaliii itta. LU...ir
v ce.iiškem mestnem parku. Tud letos je bila udeležba med-
narcdna. Sode.ovali so predstavnUa Tepne iz Naohoda iz Ceško-
sicvd>ke, Meuveščak iz Zagreba in domača ekipa.
Ob zaključku turnirja smo bili prijetno presenečeni. Popol-
non;a ponilaiena ekipa Celja je zmagala. Najprej je prema^-la
vrs-.o Tepne 19:16 (10:6), pozneje pa še Medveščaka 20:17 (11 ■).
V borbi za drugo mesto je Medveščak premagal Tepno 2l 17
(12:9).
CeijiiRi so nastopili v sestavi: Marguč (najboljši vratar fir-
nirja;. Koren. Levstik, Lubej, Safarič, Vlado in Miha Bojo .6,
Metl-^^ar, Mrovlje, Luskar, Pevnik in Zalokar. Igrali so Ic.oo
kvalitetno in kar je najbolj razveseljivo, pogumno in prodor o.
Ta so pvednjačil! novinci v moštvu, brata Bojovič, Mrovlje in
Cuskir. Od standardnih igralcev pa moramo omeniti odli;'lo
Igro Korera, k. je bil najboljši igralec turnirja in Levstika, ki
je Di' na'b-il's; v celjskem moštvu Od Celjanov pa so na c eh
tekmah .{osc'.^li zadetke: Koren 11 Levstik 8, Vlado Bojovič 6,
Luhej 5, Šataiič 4, Mrovlje 3, Metličar, Luskar in Pevnik pa po
en zadetek.
ZaiL.iiivo je tudi, da je bdi turnir poslednja tekma za celj-
skega igralca Alojza šafariča. Čez dva meseca odide na odsl: ie-
nje vojaškega roka in je že sedaj pred sezono dal prednost
mlr.i?im kolegom. V Celju je igral tri leta in se po vojski po-
novro namerava vrniti med svoje soigralce. jk
ZA ZAČETEK USPEŠNO PRI SLOVEfJJ
GRADCU
Celjski rohom.etašd, katere leios vodi trojka trenerjev, Roman
Leš.^k (kendicijski del), prof. Tone Goršič in Franc Ramskugler,
se jI- že pomerila v prvi pripravljalni tekmi. V goste so spre-
je i vrsto Siovenjgradca, ki se bori za deseto prazno mesto v
dr.jgi zvezni rokometni ligi.
Srečanje je bilo na Skalni kleti Igra povprečna in celjski
Igralci, ki so nastopili s pomlajeno vrsto so zmagali 24:22 (13:11)
Najb-^ljše moči so imeh Celjani v vratarjih Zaloka.\u in Mar-
guču ler v strelcih — Levstiku 8. Lubeju 7, Vladu Bojoviču 2,
Korenu 2 Mrovljetu 2, Pevniku 1 Goršiču 1 in Milošu Bojevi-
ču 1.
V POVRATNI TEKMI NEUSPEH
Celjski r&kometaši so v povratm tekmi proti češkoslovaškem
moštvu lepna doživeli neuspeh. V soboto dopoldne jih je šesto
najbnijše moštvo Češkoslovaške premagalo na Skalni kleti s
22:15 (13:.') I Srečanje je bilo odločeno že v prvih desetih minu-
tah, kG so gostje povedli 5:0.
v nadpijevanji. so mladi celjska igralci zaigrali mnogo bolj,
toda gostje so znali izkoristiti vsako napako v celjski obrambi
in so zasliiden-. zmagali. Zadetke za Celje so dosegli: Lubej 2,
Vado B"iavič i, Levstik 8, Mravlje 2, Luskar 1, Metličar 1. Sre-
čanje je vodil Jug iz Celja. jk
SPREMEMBE V CELJSKEM        j
ROKOMETNEM KLUBU
Celjski rokometni klub bo letos nastopal v drugi zvezni ligi
v nekoliko spremenjeni postavi. Iz društva je odšel Šafarič, ki
mora služiti redni vojaški rok. Dalje je zaprosil in dobil izpisni-
co Ši€.'a.: Knc. ki bo ojačal svoj matični klub Šoštanj. Za za-
rn&nja', pa sc- je vrnil v Celje Pevnik Mladi Markovič je zahte-
val jžpismc-; / željo, da ,prestopi k ljubljanskemu Slovanu. Up-
prava .^e Lskeg-i kluba mu vsaj za sedaj ne bo ugodila. V prvo
moštvo c<:;;sbpg? ligaša pa so prišli mladi igralci iz mladinske-
ga moštva — brata Bojevič, Mrovlje, Zalokar, Luskar, Metličar.
Tako ;j ,mlajem bodo Oljani poskušali doseči čimboljšd uspeh
in uvrstitev med najboljše. jk
PLAVANJE: ^
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU     -
ŠTIRINAJSTI '
Celjski pl&valci Neptuna so tudi letos sodelovali na državnem
prvenstvu v plavanju. V Ljubljani so štartali za celjske barve
Mji.irji Dotrotinšek, Roman Leban, Tone Mimik in Jože Lednik.
Plav&ii so v svojih močeh in dosegli pričakovane rezultate v ze-
lo incčni koiikurenci. Ker pa se v moštveni konkurenci upoite-
vajO samo rezultati tekmovalcev, ki pridejo v finale, celjski
Nt^ptun ru of.vcji mnogo todk. S 539 točkami je bil šUrinaj.sti.
Te točke pa je osvojila Romana Leban, kn Je bila na 200 metrov
me-.uli;ek sedmf. z rezultatom 3:29,8. jk
NOGOMET:
KLJUB PORAZU DOBRA IGRA     ■
Celjski ncgometaši so po kratkih pripravah prvič stopili na
piano in od.gral pn'0 prijateljsko tekmo proti lanskoletnemu
republL^i-i^^mu prvaku Mercatorju. Igra je bila kakovostna in do-
kler so Cel.iani imeli dovolj moči, so celo prednjačili. Zal pa te
•noci ril ha.) za celo igro in so v drugem delu srečanja popu-
>ti!i      Lzgur.iL 2:4 (1:1).
Za Celjan sta zadetka dosegla Cerenjak v 25. In Plavčaic v
73. minuti. Srečanje je vodil Jelič iz Celja, boljšo igro pa so
nud.:i Ferme:   čerenjak in Plevčak. jJt
STREUANJE: j
SREBRNA KOLAJNA ZA CELJANE
Na repub«.škem strelcem prvenstvu z malokaliberskim orož-
jem so celjski strelci dosegli pričaikovane uspehe.
Mfcd mo.^itvi so v streljanju s standardno puško (Jager, Deč-
man in Jerami osvojili drugo mesto in zadeli 2020 krogov. Med
pC3.'ur.ezniik ps- je bil Tone Jager sedmi s 531. krogi. Pri stre-
ljanju pištole pa so Celjani imeli največ uspeha v kategoriji
Dnilo.' pi.^.rle. Jože štrajher je osvojil s 502 krogoma četrto
Tiesto.
Večji uspeh pričakujejo celjski strelca na prihodnjem prven-
stvu, ki bo konec avgusta v streljanju s preciznim orožjem   jk
Trojica mladih celjskih plavalk, Kosijeva, Bobnova in
Seničarjeva so na prvenstvu pionir.jev prijetno prese-
netile. Z redno vadbo lahko od njih pričakujemo še
večje uspehe.
SAMOUPRAVNI KRAUI
NA BETAJNOVI
Primer Konusa in njegovega direktorja je dobil svoj
epilog. Komunisti v Slovenskih Konjicah so ravnali pre-
udarno, hitro in odločno. Zloraba direktorskega mesta,
preprodaja hiše, nepravilno izplačana boleznina in še mar.
sikaj — to so dejstva. V tem primeru! A Nolikoknit s»no
v zadnjem času brali o podobnih pojavih. Pa o družbenih
ra/likah. Še posebej o tistih, kjer se kot njihovi tvorci
in nosilci pojavljajo nekakšni samoupravni kralji na Be-
tajnovi.
Pojav dobiva vznemirljive družbene razsežnosti.
Mnogokrat je ob takih novicah tudi nepristranski spre-
mljevalec v hudi zagati. Zakaj tako? Ali tiči glavni razlog
v premočni želji po udobnejšem življenju ali v pomanj-
kanju primernih in jasno določenih zakonskih določil na-
mesto sedanjih z »lukn,jami«, ki tako ravnanje (ne)odgo-
vornih posameznikov spodbujajo? Še v čem drugem?
Ali pa je glavni razlog resnično skrit v človeku, v nje-
govi zavesti, v njegovem odnosu do družbe, do ljudi. V
neizostrenem vrednotenju odgovornosti, pravic, dolžnosti?
Mnogokrat naivno prevzemanje nepravilno zasluženjh
materialnih viškov spodbuja k razmišljanju čisto določene
vsebine. Med odkritimi krivci je namreč precej ljudi z bo-
gato življenjsko preteklostjo. Tudi z revolucionarno pre-
teklostjo. S tistim minulim delom, ki zasluži vse družbe-
no priznanje. In zakaj se nenadoma ta občudovanja vre-
den delež razblini v nič. Doživi najostrejšo družbeno ob-
sodbo. Ali morda v naši družbeni praksi premalo pou-
darjamo tudi druga priznanja za opravljeno delo? Pa zato
nekateri menijo, da se bodo za svojo vlogo raje nagradili
kar sami. Z dinarjem.
Le kako začutijo ob takih priložnostih vsi tisti, ki so
trdno prepričani, da za svoje dolgoletno delo niso dobili
dovolj. A živijo pošteno. Srečno. Veliki ljudje —- zadovolj-
ni z malim.
A ne pozabimo — javno mnenje je neusmiljeno. Rado
posplošuje. Zato ni čudno, da je nekdo rekel: »Težko je
za nas. Potem pa zlasti mlajši mislijo, da je takšna vsa
tista starejša generacija, ki je na položajih«.
Zato moramo izostreno in trezno ocenjevati samouprav-
ne kralje na Betajnovi.
Zato ne bi bilo narobe, če bi več razmišl.jali o odnosu
vodilni delavci — samoupravni organi. Danes marsikateri
že kar glasno razmišlja o razvrstitvi vodilnih delavcev
v dobre samoupravl,jalce, pa v tiste, ki so še kar zanes-
ljivi, v tiste, ki samoupravno razmišljajo in delajo le ob
posebnih priložnostih in v tiste, ki nikoli tako ne raz-
mišljajo, še manj pa delajo. To so menda »težki samo-
upravljale!«.
Ker hočemo vsakodnevno plemenititl samoupravne od-
nose, moramo taka realna razmerja upoštevati.
.\ ne samo to.
Že lani je ZK spodbudila organizacijo aktiva direktor-
jev — komunistov. V republiki in v občinah. Odgovornost,
ki predstavlja bistveno značilnost v delu vodilnih delav-
cev, zahteva, da postanejo ti aktivi dejavnejši. ZK in sin-
dikat pa bi lahko skupaj zasnovala načrtno delo teh akti-
vov, če bo temu dodana še kritična in iskrena razprava
o delu vsakega vodilnega komunista, tedaj smo lahko pre-
pričani, da bo danes in jutri vse manj »samoupravnih
kraljev«. Kajti res je — tudi ti niso vedno izkl.jučno sami
krivi, da postanejo nosilci pojavov, ki slei ali nrej zago-
tovo dožive družbeno obsodbo. JOŽE VOLFANl)
ZA SPORAZUM
UPORABNIKOV CEST
Res je, da večji del naših bralcev še vedno hodi
v službo peš ali pa se vozi s kolesi, toda del, ne
tako majhen, pa se zaupa strehi in kolesom svojega
jeklene.ga konjička. Med temi je nekaj takšnih, ki
bi jim košček poti peš ne škodil, večina pa le upo-
rablja avto kot nujno prevozno sredstvo. Toda pro-
metne razmere pri nas so podobne postelji starega
firka Prokrusta, ki je gostom rezal noge, če jim je
bila prekratka Zlasti v časoviiih konicah — prihaja-
nje v službo — je cestna zmeda na višku. Javne ceste
so zia vse, in če so preozke, polne tesnih grl, bi po-
magal le sporazum. Kakšen?
Ob šestih zjutraj, pravzaprav nekaj minut prej, so
i-padnice in križišča norišnice. Med osebna vozila po-
mešani tovornjaki so prvič veliki, drugič počasni. Dva
tovornjaka v križišču zavzameta časovni interval ze-
lene luči, dva tovornjaka, ki se srečujeta na ožini,
recimo na Bregu v Celju, zaustavita promet \' obe
smeri za dolge dragocene minute tudi tistim, ki so
vračunali dovolj časovne rezerve za priiiod ^ mesto.
Pri nas postajimo bolj discipliiiiryni, ukrepi zoper
zamudnike so dostikrat drastični. Zastoji, ki jih po.
vzročajo motorizirani orjaki, spravljajo ljudi ob živce,
jih spodbujajo k divjanju, izsiljevanju, prehitevanju,
jih spravljajo v nevarnost za zdravje in življenje.
Je tako neprimerno ali celo neumno, če smo se
spomnili na re.šitev. ki bi ublažila norijo v prometnih
konicah, zlasti zjutraj ko kliče delovna skupnost?
Mar bi podjetja, ki imajo tovorna vozila, ne mogla
dvigniti zapornic iz svojih garaž minuto čez šesto
uro. ko je ves pločevinati drobiž že na parkiriščih?
Res je, tovornemu prometu na cesliah je bila v polet-
ni sezoni že vzela sobota, da o nedelji ne govorimo.
Toda ob delavnikih gre za nekaj nunut, za četrt, na.j-
več pol ure.
In tovorn.iaki. ki že morajo na pot. ki so na poti
že takrat, ko vozniki osebnih avtomobilov še spijo,
kaj bi mogli pričakovati od njih? Kanček solidar-
nosti. Mogli bi na izogibališče pred vpadnicami v me-
sta deset minut počakati in ohladiti svoje stroje? Bi
bilo to tako hudo?
Smo v času, ko .sporazumi preraščajo zakone, pre-
povedi, zapovedi in odredl)e. (irajeni so na zavesti,
smislu za sočloveka, na olnutku solidarnosti. Bi hil
tak v zavest vpisan sporazum, kot ga tu predlagamo,
odveč? Kaj menite, bralci?
JURE krašovp:c
ODLOČNI KONJIŠKI KOMITE
9 Minulo sredo se je sestal na svoji izredni seji
Komite občinske organizacije ZKS v Slovenskih Konjicah
v razširjeni sestavi in obravnaval moralno politično od-
govornost nekaterih vodilnih delavcev kombinata »KO-
NUS«, še zlasti pa generalnega direktorja DRACiA PERCIA.
% Navzoče člane komiteja in predstavnike družbeno
političnih organizacij v občini ter člane občinskega poli-
tičnega aktiva je seznanil z nekaterimi nepi-a\ ilnostnii
v kombinatu KONUS politični sekretar komiteja FRANC
BAN.
9 Komite je enoglasno sprejel sklep, da se DRAGA
PERCA izključi iz Zveze komunistov, glede ocene moral-
no politične odgovornosti ostalih vodilnih delavcev pa .je
komite imenoval posebno petčlansko komisijo, ki mora
zadevo raziskati ter podati poročilo, na osnovi katerega
bodo ocenili stopnjo odgovornosti posameznikov.
V svoji uvodni besedi je
sekretar BAN poleg obrazlo-
žitve nepravilnosti (v našem
časniku smo o njih pisali v
zadnji številki) navzoče obve-
stil tudi o poteku akcij, ki
jih je takoj, ko je komite do-
bil ustrezno dokumentacijo,
tudi podvzel. Povedal je, da
so Draga Perca vabili na sejo,
s telegramom, pa se je ni
udeležil.
Razprava članov komiteja
je enoglasno izzvenela v naj-
ostrejšo obsodbo neodgovor-
nega početja Draga Perca. Vsi
so se izrekali za najstrožji
ukrep, ki so ga ob zaključku
seje tudi enoglasno sprejeli,
s tem, da stopi v veljavo 10
dni po seji, da bi v tem času
o sklepu komiteja seznanili
prizadetega, ki se seje, kot
smo že ugotovili, ni udeležil.
V primeru, da bi Drago Pere
zahteval, da se podrobneje ob-
razlože nekatere podrobnosti
in da se s kaznijo ne bi stri-
njal, se bo komite po tem
roku ponovno sestal v isti za-
sedbi ter pretresal utemelje-
nost morebitnih obrazložitev.
Ne glede na to, da obsiaja
prav malo verjetnosti, prak-
tično nič, da bi komite svojo
odločitev spremenil, saj dej-
stva dovolj zgovorno in pre-
pričljivo kažejo na visoko
stopnjo moralno politične od-
govornosti, ter krivdo Perca,
kar vse preprečuje, da bi še
lahko bil član ZK!
Avtokratski sistem vodenja,
ki se je uveljavil v Konusu,
predvsem v zadnjih letih, je
zaviralno vplival na razvoj sa-
moupravljanja, zelo slabo pa
je delovala tudi organizacija
ZK, kar je bilo na seji komi-
teja še zlasti poudarjeno. Par-
tijska organizacija je slaoo,
ali pa sploh ni izvajala spre-
jetih sklepov, kar vse je se-
veda pogojevalo stanje v ka-
terem je še lažje prišlo do
pojavov, kakršne je tokrat
ostro obsodil občinski komite.
Posebna komisija, ki ima
nalogo raziskati odgovornost
ostalih vodilnih komunistov,
nima lahkega dela, kajti vse
kaže, da bo potrebno pokli-
cati na odgovornost tudi tiste
posameznike, ki so bili tako
ali drugače odgovorni za dei^
družbeno političnih organiza-
cij in samoupra\mih organov.
Pred temi pa leže ravno sei
daj odgovorne naloge, saj jim
je komite naložil med drugim
tudi to, da morajo obravna-
vati nepravilnosti tovariša
Perca ter temu ustrezno tudi
ukrepati. Prav tako je komi-
te v svojih zaključkih zadol-
žil komuniste v Socialistični
zvezi in sindikatih, da naj
preučijo možnost odvzema
mandata tovarišu Percu ki je
poslanec gospodarskega zbo-'
ra republiške skupščine.
Odločnost, s katero je ob-
činski komite obsodil nosilce
nepravilnosti v Konusu, do.
volj jasno kaže na to, da se
najodgovornejši komunisti v
občini v celoti zavedajo svoje
odgovornosti iij da bodo ena-
ko ukrepali tudi ob drugih
primerih. Zdrav in delaven
kolektiv Konusa pa bo ob
ustrezni podpori občinskih
institucij nedvomno znal pre-
broditi sedanje stanje.
B. S.
LAŠKEGA PIVA BO DOVOLJ
% Pred štirinajstimi dnevi so pričeli s poizkusno pro-
izvodnjo v novem obratu pivovarne Laško
9 150.000 hektolitrov piva na leto več brez povečanja
števila zaposlenih ...
Poraba piva pri nas stalno
narašča, zato so se v laški
pivovarni že pred časom od-
ločili za rekonstrukcijo in
modernizacijo tovarne. Pred
štirinajstimi dnevi so že za-
čeli s poizkusno proizvodnjo
v novem delu tovarne, s ka-
terim se bo zmogljivost po-
vovame povečala od lanskih
270.000 hektolitrov na 400.000
hektolitrov. Celotna investi-
cija je znašala približno 4
milijarde starih dinarjev, po-
krili pa so jo v glavnem iz
lastnih skladov.
Večina opreme za nov o-
brat je uvožene iz Zahodne
Nemčije, Avstrije in Italije,
nekaj pa je je celo iz Združe-
nih držav Amerike. Proizvo-
dnja piva bo v novem obratu
potekala po najmodernejših
in najnovejših metodah, v
glavnem avtomatsko, tako da
jim ne bo treba najemati
novih delavcev. Strokovnja-
kov imajo že dovolj, kar so
dosegli z dobro kadrovsko
politiko v zadnjih letih.
Skoraj vse pivo prodajo na
območju Štajerske, močno
podružnico pa imajo tudi v
Varaždinu. Sicer tudi izvaža-
jo, vendar je na tujem trgu
konkurenca zelo huda. V vro-
čih poletnih dneh izdelajo tu-
di do 3000 hektolitrov piva
na dan. Pravzaprav si je tež-
ko predstavljati koliko piva
spijejo ljudje. Poizkusimo to
ponazoriti nazorneje! V la-
ški pivovarni bodo zdaj iz-
delali na leto 400.000 hekto-
litrov. Ce bi postavili vse te
steklenice druga na drugo, bi
dobili kar 240.000 kilometrov
visok stolp, kar je več kot
dve tretjini poti na Luno.
Ce bi ta stolp položili na ze-
mljo, bi se kar šestkrat ovil
okoli zemlje. Res je sko-
raj neverjetno, da ho toliko
piva izdelalo le 280 ljudi in
da ga bomo popili na razme-
roma majhnem področju.
Žejni torej ne bomo.V pi-
vovarni Laško pa se bodo tu-
di trudili, da bomo pili do-
bro pivo. K temu jim bo ve-
liko  pripomogla  lastna sla-
darna, s čimer lahko kon-
trolirajo kvaliteto prav od o-
snovnih surovin. Laški »Zla-
torog« bo torej ostal zlat.
I. SEVŠEK
AKTIVNI
FOTOAMATERJI
Te dni so člani celjskega
foto-kino kluba izvedeli, da so
dosegli v Avstraliji ;ep uspeh.
Že marca so poslali na ekshi-
bicijsko mednarodno razstavo
umetniške fotografije v Sidney
15 slik devetih avtorjev. ICljub
temu, da je konkurenca na tej
razstavi izredno ostra, so jim
sprejeli kar dve sliki. Njihova
avtorja sta Radivoj Klincov
in Jože Resnik.
I. S.
Štefan korošec
S POTI PO ROMUNUt
v mesecu juniju je odpoto-
vala v Romunijo na povabilo
romunske komunistične par-
tije štiričlanska študijska de-
legacija ZKJ. Ker sem bil
član delegacije, želim s tem
prispevkom opisati nekatere
vtise in značilnosti sedanje
stopnje družbeno ekonomske-
ga razvoja, ki ga je dosegla
republika Romunija.
Osnovni namen našega obi-
ska je bil, da se seznanimo
z aktivnostjo in izkustvom
romunske komunistične par-
tije v razvoju družbeno eko-
nomskih odnosov in z njiho-
vim gospodarskim razvojem.
Poleg tega pa smo želeli, da
proučimo zlasti tale področ-
ja:
% ekonomske strukture in
ekonomski sistem ter vloga
države in partije na tem pod-
ročju;
% nove oblike in metode
upravljanja in vodenja na go-
spodarskem in družbenem
področju;
% vloga plana v gospodarst-
vu, sistem cen, delitev druž-
benega proizvoda in vloga
centralnih organov (in polo-
žaj podjetja);
9 področje monetarne kre-
ditne politike, sistem financi-
ranja investicij in manj raz-
vitih področij;
% položaj delovnega člove-
ka, njegova socialna varnost,
socialni status in način nagra-
jevanja na delovnih mestih.
Razumljivo je, da zahteva-
jo ta področja za nadrobno
proučevanje več časa, kot
smo ga imeli mi na razpolago
(obisk je trajal 10 dni). V
tako kratkem času smo lahko
dobili le splošno predstavo
dosežene razvojne stopnje in
perspektivne orientacije re-
publike Romunije. Prav tako
pa smo se z nekaterimi vpra-
šanji precej dobro seznanili.
Zlasti na področju uvajanja
novih oblik in metod vode-
nja in upravljanja ter z vlo-
go in položajem podjetja v
gospodarskem razvoju Romu-
nije.
Povedati moram, da je pro-
gram, ki so nam ga pripravili
romunski tovariši, v polni me-
ri upošteval cilj našega obi-
ska. Da bi se temeljito sezna-
nili s problematiko, ki je bila
predmet proučevanja, smo
vodili razgovore na različnih
ravneh. Tako smo se srečali
z delavci, a tudi z vodilnimi
funkcionarji. Prvi in zaključ-
ni razgovor smo. kot je prak-
sa, imeli na centralnem ko-
miteju romunske komunistič-
ne partije, kjer nas je ob
zaključku sprejel član izvrš-
nega komiteja in sekretar CK
RKP I. Iliescu. Nadalje smo
imeli tri razgovore v ministr-
stvih, nato na treh komite-
jih okrožij, na občinskih ko-
mitejih in v delovjiih organi-
zacijah. Med bivanjem v Ro-
muniji smo obiskali mesta
Bukarešto, Pitešti (okrožje
Ardžeš), Vilče, Sibil in po-
znano turistično mesto Bra-
šov.
PRVI VTIS OB SREČANJU
Z RUM UNIJO
Romunija je po svoji povr-
šini in številu prebivalstva
približno enake velikosti kot
Jugoslavija, človek ob prvem
srečanju z Romunijo zasledi
vsepovsod mnoge podobnosti
z Jugoslavijo. To velja za po-
litično, gospodarsko in delno
tudi kulturno področje. Ver-
jetno je prav zaradi tega prvi
vtis ob stiku z Romunijo izre-
dno močan in ima tri značil-
nosti. Prvo — zdelo se nam
je, da smo se srečali z zna-
nimi ljudmi in kraji. Ta obču-
tek je še bolj podkrepil topel
sprejem, odkrit in tovariški
dialog — in direktni odgovori
na zastavljena vprašatija. Dru-
ga značilnost velja za gospo-
darstvo. »V Romuniji ogrom-
no gradijo. Povsod na vsakem
mestu naletiš na nove objek-
te ali pa na objekte, ki so
v raznih fazah izgradnje. Takš-
na smer investicijskega raz-
voja je začrtana tudi v novem
petletnem planu.« In tretja
značilnost, ki močno poudarja
prvi vtis — to so površine ze-
lenja. Povsod v urbalno ure-
jenih središčih je ne glede na
intenzivni proces industriali-
zacije ogromno zelenic. To ni
le posebnost Bukarešte, ki jo
imenujejo mesto »parkov in
jezer«, temveč to velja tudi za
vsa ostala mesta, ki smo jih
obiskali. Normativi zelenic in
zelenih pasov se pri gradnji
novih objektov dosledno upo-
števajo. To je tudi stalna zah-
teva prebivalstva, ki množič-
no reagira, kadarkoli želijo
urbanisti prekršiti te dogovo-
DRUŽBENOEKONOMSKI
ODNOS IN AKTIVNOST
RKP
Znano je, da trna romunski
gospodarski sistem centrali-
stično planske značilnosti. To
se seveda izraža na področju
proizvodnje, delitve in potroš-
nje. Plan predstavlja program
ekonomskega razvoja in isto-
časno glavni instrument us-
merjanja gospodarskih tokov.
Pri planiranju se dosledno
upoštevata dve fazi. Prva
izdelava planov v lokalnih or-
ganih, druga pa pregled, uskla-
jevanje in sprejem, kar opra-
vijo v centralnih organih.
(Nadaljevanje prihodnjič)
SREČANJE NA CESTI - O CESTI
ffa cesti smo srečali teh-
pičnega vodjo komunalnega
podj et j a »CesteJcanalizacije«,
j^anca Jarha.
^ Kako napredujejo dela
pri obnovi ceste na Stari grad?
— Po programu. V redu!
— Imate pri tem kakšne te-
^ve, zlasti glede na težek
teren?
^ Vse smo predvideli. Na
ysak način pa bomo morali
tem<-'lJito zavarovati breg, kd
ge spušča k cesti in seveda
g ceste navzdol.
— Kako?
— V poštev pridejo mreže
pa tudi posebne  rastline.
— Kdaj boste končali z
deli?
— Predvidevamo, da čez
-Ari tedne.
— In asfalt?
— Vse kaže, da bomo ob-
novljeni del ceste v ovinku
prevlekli z asfaltom. To pa
hkrati tudi pomeni, da bo
treba z enako rekonstrukci-
jo ceste nadaljevati na vsej
njeni dolžini. To bi bila za
Celje in za nabolj obiskano
izletniško točko izredna in nuj-
na pridobitev!
Da, gre v resnici za naj-
bolj obiskano celjsko izletni-
ško točko. Celjski stari grad
je imel v prvem polletju la-
ni 49.514 obiskovalcev, v
istem času lani pa že 54.605.
Po vsem tem lahko ugotovi-
mo, koliko ljudi bomo zabe-
ležili v prihodnje^ če bo ce-
sta urejena tn sposobna za
avtomobilski promet.
MB
Buldožer širi cesto na grad'
(Foto: MB)
CELJE TRGOVSKO SREDIŠČE
četudi so celjska trgovska
podjetja v zadnjih letih do-
segla izredne uspehe, mesto
ni ostalo zaprto za vpliv dru-
gih kolektivov. Celje in celj-
sko območje sploh je na ši-
roko odprlo svoja vrata, če-
prav tu in tam, gledano z lo-
kalističnega stališča, na ško-
do domačih kolektivov. Ven-
dar je ta zunanji vpliv samo
močneje spodbudil domače
kolektive k notranji utrditvi,
modernizaciji in razširitvi lo-
kalov in podobno. Seveda pa
vse te pozitivne ocene ne za-
krivajo dejstva, da pa je bilo
morda le premalo napravlje-
nega na področju medseboj-
nega sodelovanja, povezova-
nja in ne nazadnje integracij.
Celje je že zdaj izredno
močno trgovsko središče; per-
spektiva pa bo to dejstvo sa-
mo še potrdila. Poleg načrtov
domačih podjetij, so tu še
prizadevanja nekaterih dru-
gih, ki bodo prav tako prispe-
vali svoj delež k uveljavitvi
Celja kot trgovsko izredno ži-
vahnega mesta. Med te zu-
nanje kolektive sodijo Astra,
Slovenija-avto, Mercator, Me-
talka, Agrotehnika itd. V ne-
kaj letih naj bi zrasle nove
trgOA^ske hiše, avtomobilski
salon itd. Toda, kot vse kaže,
ti cilji le niso vako blizu, vsaj
ne za vse- Zahteva, da morajo
biti investicije finančno po-
krite že na svojem začetku,
bo bržčas prizadela nekatere
kolektive. Med njimi tudi te,
ki imajo namen v Celju po-
staviti svoje enote. Zato se
zna zgoditi, da bodo nekatere
»škrbine«, ki so jih pripravi-
li za graditev novih trgovskih
objektov, dlje časa kot sicer
opozarjale na naš današnji
čas in na prizadevanja po
gospodarski stabilizaciji.
K utrditvi Celja kot trgov-
skega središča pa so zlasti do-
slej v večji meri prispevali
domači kolektivi. Izredno po-
membno je bilo to leto. Dobi-
li smo Tehnomercatorjevo
veleblagovalnico in novo, mo-
derno poslovno zgradbo Kovi-
notehne.
Tako kot je veleblagovni-
ca »T« prinesla nove elemente
v prodaji blaga na drobno,
je nova poslovna zgradbo ob
Mariborski cesti izreden pri-
spevek k afirmaciji kolektiva
v njegovem delu na doma-
čem, zlasti pa še na tujem
tržišču. In še več. Pri Kovino-
tehni zatrjujejo, da pomenijo
novi poslovni prostori odloči-
len korak k nadaljnjemu raz-
voju podjetja.
Trgovska dejavnost Kovino-
tehne ima v Celju dolgoletno
tradicijo. Iz majhnega kolek-
tiva, ki je imel 1945. leta oko-
li 40 zaposlenih in je ustva-
ril približno sto starili milijo-
nov dinarjev prometa, je zra-
sel gigant, ki ima nad 700 lju-
di in ki je lani dosegel 106
milijard starih dinarjev pro-
meta. Glede na tak obseg po-
slovanja se Kovinotehna uvr-
šča med dvajset največjih
podjetij v Jugoslaviji. To je
tudi kolektiv, ki se ni zaprl
v ozke občinske ali regional-
ne meje. Kovinotehna poslu-
je na celotnem jugoslovan-
skem prostoru. Ima delovne
enote v Ljubljani, na Jeseni-
cah in v Požarevcu, štin pred-
stavništva v Jugoslaviji in
dve v tujini. Posluje z več kot
6 000 kupci in 2.800 dobavite-
lji. DejavTiost kolektiva se je
razširila na inženiring in pro-
jektiranje itd. Njegov delež k
afirmaciji Celja kot trgovske-
ga središča je zelo velik. Ni
pa seve osamljen, saj so tudi
prizadevanja drugih trgovskih
kolektivov velika in pomemb-
na.
_M. Božič
ŠTORE ŽELIJO PRI-
TEGNITI ŽELEZARNO
Na pobudo vodstva Krajev-
ne skupnosti štore so se pre-
tekli teden sestali predstav-
niki krajevne skupnosti, te-
renskih družbeno-politidnih
organizacij ter nekaterih or-
ganizacij v štorski železarni,
že dalj časa opažajo, da je
krajevna skupnost na nekate-
rih področjih izredno aktiv-
na (seveda, v okviru razpo-
ložljivih sredstev), da pa ži-
vahnejše družbeno-politične
aktivnosti v štorah praktič-
no ni mogoče zaznati. Tako
so ugotovili, da so zbori vo-
livcev in podobne akcije do-
bro obiskane predvsem po
zaslugi okoliškega prebivalst-
va, medtem ko štorjanov na
takih srečanjih ni mnogo.
Istočasno so u.gotavljali, da
so štorsko Železarno doslej
premalo vključevali v samo
aktivnost krajevne skupnosti.
Družbeno-politične organiza-
cije v Železarni povsem ra-
zumljivo usmerjajo svojo po-
zornost predvsem na reševa-
nje številnih problemov zng-
traj delovne organizacije. Ug
tovili so, da so železarski
komunisti v podjetju izred-
no aktivni, da pa premalo de-
lajo na terenu.
Zato so se dogovorili za
ustanovitev koordinacijske-
ga odbora, ki bo na osnovi
sprejetega programa povezo-
val dejavnost terenskih in
tovarniških organizacij.
Spregovorili so tudi o or-
ganiziranju mladine. Sklenili
so, da bodo mladino v što-
raii ponovno organizirali, saj
je to uspelo že v nekaterih
okoli&kih predelih.
ŠE ENKRAT — KJE SI PRAVICA?
Danes ste v zadnjem odstavku članka »Kje si, pra-
vica« s podpisom »uredništvo« objavili vest o posegu
v zemljišče Rošer Franca ter navedli, da odgovora skla-
da še niste prejeli.
Dne 3. 8. 1971 je odgovorni urednik NT Jože Vol-
fand seznanil sklad z vsebino pisma F. Rošerja. Na
željo, izraženo v njegovem pismu, sem ga osebno še
istega dne ob 9.15 informiral o dejstvu, da zemljišče,
ki je predmet spora, sploh ni last Franca Rošerja,
ampak je v splošnem ljudskem premoženju pod upravo
Občine Celje ter da si je omenjeni Rošer Franc le ne-
zakonito prilastil posest na tujem zemljišču. Informi-
ral sem ga tudi, da lahko dobi materialne dokaze za
mojo trditev pri Občinskem javnem pravobranilstvu
v Celju, in sicer v obliki pravnomočnih odločb sodiš.^a
I. in II. stopnje v zvezi z obravnavanim primerom.
Ker iz zgoraj povedanega sledi, da je odgovorni ured-
nik Jože Volfand odgovor pristojne službe le dobil, na-
stane morda vprašanje, zakaj ga je zamolčal in ali ja
mogoče po zakonu o tisku dajati prednost časopisnim
senzacijam, ki blatijo delo upravnih organov.
Naprošam uredništvo, da ta odgovor objavi na enak
način, oziroma na istem mestu, kot je objavilo sestavek
z naslovom »Kje si, pravica?«.
JOŽE JAKOP,
direktor sklada za komunalno urejanje zemlji.šČ
PRIPIS
J. Jakop je glavnega urednika le ustno informiral o
problemu, ki ga je sprožil Franc Rošer. Na mojo že-
ljo, da naj odgovor pismeno pripravi in da ga bomo
objavili, tega ni storil, ker se mu to ni zdelo vredno.
Tako je sam izjavil. Ne morem pomagati, če ima J.
Jakop tak odnos do občanove pritožbe, ki je segla ce-
lo do kabineta republike. Morda pisec odgovora tudi
ne ve, da je časnik dolžan objavljati pisma bralcev,
četudi niso vedno v celoti objektivna. Zato pa dobijo
prizadeti možnost, da odgovorijo. Tako tudi v tem
primeru, le da se direktorju Jakopu ni zdelo vredno
napisati odgovora. Sicer pa o problemu F. Rošerja pi-
šemo na drugem mestu. Razburjenje J. Jakopa je torej
odveč. GLAVNI UREDNIK
DEJANJE, VREDNO POSNEMANJA
Dostikrat beremo o neprimernem vedenju in odno-
su do občanov. Skoraj vedno pa zasledimo samo kri-
tiko, le malokdaj pa pohvalo. Tokrat pa naj bo pohva*
la, ki jo povsem iskreno zasluži zdravnik šentjurske
zdravstvene postaje tov. dr. Moser Ivan. Ko je pred
nekaj dnevi neka starejša žena iz Šentjurja v večerni
uri nenadoma padla v nezavest, sem dobil obvestilo,
da naj kot imetnik telefona nujno kličem dežurnega
zdravnika. Ta pa je bil na terenu in ga zaradi tega
ni bilo mogoče poklicati. Spomnil sem se pa tov. Mo-
serja, za katere.ga sem vedel, da je na rednem letnem
dopustu. A sem vseeno poklical njegovo telefonsko šte-
vilko. Povedal sem mu, za kaj gre in da je nujno.
Zdravnik se je takoj odzval. Pomoči sicer ni bilo več,
vendar se je vseeno zelo potrudil. S tem dejanjem je
tov. Moser pokazal vso humanost, zavedajoč se svoje-
ga odgovornega poklica. V imenu prizadete družine se
mu iskreno zahvaljujem. ANTON ARH,
Šentjur 126
»ASOCIALNO« ZAVAROVANJE
Ker sem zadnje dni marca nastopila porodniški do-
pust bi morala plačo seveda prejemati preko KZSZ
v Celju. Toda ves april in maj ni bilo o denarju niti
sledu, v začetku junija pa sem dobila plačo za maj
in na hrbtni strard cdrezka obvestilo, da za mesec april
niso prejeli nakaznice od zdravnika. Toda nakazmica
je bdla pravočasno odposlana, torej lahko krivca iščem
drugje. Morda prav na KZSZ. Priskrbela s-em si torej
dvojnik nakaznice in sredi junija tako le dobila za dva
meseca nazaj. Toda za mesec" junij še danes nimam
denarja, čeprav je že avgust in sem že od 12. julija
v rednem delovnem razmerju.
Moj primer ni osamljen in sprašujem se, kaj v po-
dobnem primeru naredi mati samohranilka ali hranilec
večje družine, ki resneje zboli?
Prav tako se sprašujem, zakaj tako delajo na Ko-
munalnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju?
LIPOVšI<:K-SCHULLER MARIJA, višja medicinska
sestra. Zidani most, Veliko širje 21

(Nadaljevanje   s   1.   strani)
Vtem ko so načrti za dela
v prvi etapi pripravljeni, je
idejna zasnova za drugo eta-
po v izdelavi.
Uresničitev tega načrta za-
dene še v nekatere komunal-
ne probleme tako imenova-
nega bolnišničnega komplek-
sa. Bolnica naj bi v tem ob-
dobju dobila tuidi Glazijo in
jo spremenila v svoj park.
To pa hkrati pomeni, da bi
se prometni režim na Ipav-
čevi cesti močno spremenil.
In končno, glavni vhod v
bolnišnico naj bi bil prav na
tej strani, torej z Ipavčeve
ulice,
Injekcija v rano! Da, gre
za močno injekcijo v bolečo
rano celjsike bolnišnice, v
ustanovo, ki ji bomo prihod-
nje leto zapisali petinosemde-
sef-o leto starosti.
Ni naključje, da so sestav-
ljale! srednjeročnega načrta
sanacijskih in preureditvenih
del v celjski bolnišnici po-
stavili na prvo mesto gineko-
loško-jKirodnišiki oddelek. Tu
se namreč v praksi zrcali
družbena skrb za ssdravstveno
m socialno varstvo žena, po-
rodnic, novorojenčkov itd. Z
ustanovitvijo dispanzerja za
žene, posvetovalnic in ambu-
lant za zdravstveno varstvo
žena, postaja pritisk na gi-
nekološko-porodniški odde-
lek iz leta v leto močnejši.
In prav je tako. Ta pri-
tisk je usmerjala tudi naša
zakonodaja. In vendar smo
še daleč od tistega, da bi se
vsi člani naše družbe rodi-
li v bolnišnicah, četudi se je
po vojni število sprejemov
na ta oddelek več kot pKxivo-
jilo, število porodov pa sko-
raj ix>trojilo. S povečanjem
se je večalo tudi število ope-
rativnih porodniških in gine
koloških ix>segov. Prav zato
je bolnišnica stalno poveče-
vala zmogljivosti tega oddel-
ka in drugih služb v tem
delokrogu. Toda vsi, ti posegi
so bili v glavnem improviza-
cije čeprav izredno pomemb-
ne in nujne, saj so reševale
izredno težko stanje.
Cilj adaptacije, razširitve
jn rekonstrukcije tega oddel-
ka je v razširitvi m moder-
nizaciji ftinkcionalnih prosto-
rov, izboljšanje sanitarij in
pomenih funkcionalnih pro-
storov, izboljšanje komunika-
cij, pridobitev bolniških pro-
storov za intenzivno nego in
terapijo ter dvajset bolni-
ških postelj v manjših dvo-
posteljnih sobah. Načrt vklju-
čuje tudi izboljšanje ordina-
cij skih prostorov za specia-
listično ambulantno dejav-
nost itd.
V prvo fazo sanacijskega
načrta sodj tudi izgradnja pa-
to-morfološkega oddelka. Gre
za oddelek, kjer identificira-
jo umrle, opravljajo klinične,
sanicame in sodno-medicin-
ske obdukcije, imajo zelo ši-
roko laboratorijsko dejavnost,
opravljajo vse posle v zvezi
s splošno in sanitarno oskr-
bo umrlih v bolnišnicah itd.
Letno opravijo okoU 500 ob-
dukcij in vsa dela za okoli
600 mrličev.
Sedanji oddelek je v manj-
šj neprimenu stavbi. Tu so
slabe higienske in sanitarne
razmere, nimajo hladilnili na-
prav za shranjevanje razpada-
jočih trupel in organov, ni
ustreznih prostorov za pri-
pravo mrliča za odvoz, za
identifikacijo ob navzočnosti
svojcev itd. Oddelek nima
primernih prostorov za izva-
janje obdukcij itd., itd. Skrat-
ka, gre za resnično nevzdrž-
no stanje in s tem za nuj-
Tio rešitev celotnega delana
tem oddelku, vključno z la-
boratorijskim. _ M. BQ2IČ
KURA PRI KURI
»Kurjo larmo« pozna vsa-
kdo v Gorici pri Slivnici. Po-
znajo veliko, belo stavbo in
tiste, ki gredo mimo, zaslišijo
značilno »kurjo govorico« ti-
sočev pripadnic pernatega ple-
mena, medtem ko jih v nos-
nicah zaščegeta značilen vonj.
Več pa vidijo le reaki, saj je
vstop nezaposlenim strogo
prepovedan in združen s pre-
velikimi komplikacijami, ki
praviloma ne premagajo še
tolikšne radovednosti. Trenu-
tek nepazljivosti bi lahko na
»farmi« povzročil katastrofo.
Obrat kokoši nesnic, last
Kmetijskega kombinata Šent-
jur, stoji nedaleč stran centra
Gorice. Ni še dolgo tega, kar
so tod pitali piščance, sedaj
pa imajo že nekaj mesecev v
»oskrbi« približno 20.000 ko-
koši. Sladokusec bi pomislil,
koliko čudovitih bedrc na ku-
pu. Toda, ne gre za meso.
Preko 15.000 lepo rjavih jajčk
znesejo te kokoši.  Nad ko-
koškami bedijo štin zaposle-
ne ženske s šefico ZALIKO
SKORJANCEVO na čelu. Pri
delu smo zmotih PEPCO
GAJSER in NEŽIKO FID-
LER.
»Ja, preko 20.000 jih ima-
mo. Delo ni tako težko, ker
je vse avtomatizirano. Zju-
traj pritisnemo na gumb in
poln voziček jim odpelje kr-
mo po tračnicah. Zinešena jaj-
ca se zvalijo na tekoči trak,
ki jih prinese k nam. Trakov
imamo osemnajst, če se kate-
ra ubije? Se, vendar mešamo
h krmi malo peska, da je lu-
pina trdnejša. Nato vsa ta
jajca sortiramo in s tem je
še največ dela. Veste, 15.000
jajčk na dan ni malo.«
Prava mala industrija. Kura
pri kuri in jajce za jajcem In
vse to upravljajo štiri žen-
ske. Cez približno leto dni
bo »sedanja ekipa« kokošk
odslužila. M. SENIČAR
IVANKA LESJAK -
RUŽA
šestero vrtnic se je bo-
hotilo v vazi na mizi, ob
kateri stm sedela in se po-
govarjala. Sestero čudovitih
cvetov, ki so na široko od-
pirali svoje košate čaše, ta-
ko široko, kot Ivanka Les-
jak-Ruža, že dolga leta od-
pira svoje materinsko srce
tujim otrokom, četvero jih
je že odraslo in so odšli
v svet, dvoje jih je še ve-
dno v njenem okrilju. Bo-
jan, Ivan, Peter, Stanko, Ja-
ni in dober mesec stara
deklica, za katero sem po-
zabil povprašati po imenu,
šest krasnih vrtnic, šest
rejencev, kakšno naključje.
Ruža mi je sedela naspro-
ti in opazoval sem njen o-
braz, poln topline, rahlih
in nežnih potez, rjave, zve-
dave oči in nasmeh, poln
ljubezni do svoje družine
in tujih otrok, poln vese-
lja nad življenjem, nasmeh^
ki človeka pritegne, te
vklene. Nasmeh, ki tako
polno izraža vso toplino
njene široke in čuteče du-
še. Tam, kjer so rože, tam
so dobri ljudje, pravi ljud-
ska modrost. Pri Ivanki je
vse polno rož in polno do-'
brote! '
Ruža je aktivistka — par- \
tizanka, borka od aprila
1943. Mnogi spomini jo ve-
žejo na partizanske dni, na
čase, ko je kot sekretarka
okrajnega komiteja SKOJ
delala v Dramljah. Tudi
vsa povojna leta se je raz-
dajala za skupno stvar. O-
pravljala je mnoge odgo-
vorne dolžnosti in tudi da-
nes ni brez njih. že dva-
rmjst let je predsednica kra-
jevne organizacije Zveze
borcev. Organizirajo izle-
te za svoje člane in še mar-
sikaj drugega. Veliko so
skupaj, tako kot pred mno-
gimi leti, ko jih je borba
kalila in neusmiljeno kle-
sala ter pletla usode lju-
di. Boli jo. ko vidi. da se
tu in tam kakšnemu borcu.
še godi krivica, boli jo, ko ,
gleda njihove sive glave in ]
ko ugotavlja, da pri vsa- \
kem izletu kdo manjka, ker \
ga je pobrala smrt...        \
Predvsem pa je Ruža, ta- ;
ko jo namreč še danes kli- i
čejo skoraj vsi, gospodinja, j
mati in rejnica. Skoraj de- i
set let bo tega, kar je k'
hiši prispel prvi rejenec in \
do danes so jih pri hiši ve- i
dno imeli, tokrat celo dva'
in prvič tudi punčko, če-'
prav so bili doslej le fant- ■
tje. Ljubezen, s katero go- i
vori o »svojih« fantih, je'
pravo materinstvo, kot da
so njeni. Tako občuti, tako;
z njimi ravna, tudi stroga]
zna biti, kot do svojih dveh\
hčera, ko sta bili še mlaj-i
ši. Vse jim daje, predvsem:
pa jim daje ljubezni in ne-i
žnosti, ki so jo ti otroci]
najbolj potrebni. Veseli sei
njihovih uspehov, z njimi\
in za njih živi, ko jih vzga-\
ja, ko jim vceplja navadel
za življenje, ko jih vodi po\
burnih poteh otroštva, ko.
se -vračajo k njej, ko ji pi-:
šejo pisma ... »draga ma-'
ma. Da, mama! čeprai>
krušna mati. čuti do niih,
kot da so njeni. Nič dru-i
gačni niso njeni domači.
Družinska harmonija, lep
in topel dom, daje rejen-
cem pri Lesjakovih vse, če-
sar so potrebni.
S ponosom govori o svo-
jih partizanskih dneh, o
soborcih in o svojih rejen-
cih. Živi polno, bogato živ-
ljenje, življenje matere, ki
je svojo ljubezen namenila
tudi tistim otrokom, ki so
nič krivi zgubili toplino
družinskega zavetja in ga v
tako veliki meri našli pri
Ivanki Lesjakovi.
Za nesebično delo, kot
partizanka in aktivistka je
prejela državno odlikovanje,
red zasluge za narod. Kak-
šno priznanje pa ji lahko
daino kot materi, kot rej-
nici? Ni ga, tudi išče ga
ne. preveč je skromna, nje-
na -nagrada so njeni fantie,
ki v okrilju njene materin-
ske čutečnosti in pedagoške
širine rastejo v zdrave,
krepke in poštene može.
šest vrtnic se je bohoti-
lo v vazi, šestero otrok je
našlo doslej v Ivanki Les-
jakovi svojo mamo. Da,
prav MATER so našli, reč
pa dobiti itak ne mnrpio. ..
B. STRMČNIK
NA KONCU »ŠTAFETNEGA INTERVJU.
JA« OKOLI KOZJANSKEGA
RENESANSA
Sredi jimija je eden od problemov sodelovanja med
občinami na celjskem področju ■— vprašanje srednjegj,
in strokovnega šolstva — popeljal naš »štafetni inter.
vju« na krožno pot okoli Kozjanskega, ko so si misij,
stališča in tehtne besede podajali udeleženci na naj]
višjih občinskih ravneh; predsedniki občinskih skup!^
ščin iz Šentjurja, Laškega, Šmarja, Brežic, Krškega in
Sevnice. Iz tedna v teden se je kopičilo več problemov,
pa tudi več pobud, samokritičnih ugotovitev, predvsem
pa dobre volje in tvornih hotenj.
Vse probleme moremo združiti pod en sam imeno-
valec — Kozjansko. Predsedniki občinskih skupščin so
kot rdečo nit zasledovali en sam cilj, po svojih močeli
prispevali, da se vprašanje koizjanske nerazvitosti pre-
makne v tirnice učinkovite akcije, ker da je bilo besed
že dovolj.
Ko so ocenjevali dosedanje napore in prve znanilce
premikov, niso vsi enako razpoloženi. Medtem ko je
Krški župan optimističen ob prvih dosežkih, njegov so.
sed v Sevnici ugotavlja, da Slovenija ni skoraj mi
storila, da zakon o hitrejšem razvoju nerazvitih m za
živel. Podobno ostali, ki so med obema skrajnostimal
majhnega razpona med malo in nič.
šest predsednikov, ki so se v zadnjih dveh letih p»>
gosto našli za isto mizo, se bolj ali manj naravnost
obrača s pogledom na prehojeno pot in pojasnjuje
vzroke, zakaj se je še pred letom tako čvrsta in po
snemanja vredna enotnost zrahljala. Predsednik iz Krš-
kega meni, da se je enotnost začela krhati ob razpra-|
vah o zakonu, tolikanj važnem za Kozjansko, pridru-
žuje se mu predsednik iz Sevnice, predsednik iz Šmar-
ja pa še dodaja, da tudi lokalistične težnje niso bile|
odsotne.
Ker pa pravimo, da je priznanje prvi korak k iz-
boljšanju, se glede vprašanja sodelovanja niso omejili
le na oceno preteklosti. Narobe, vsi brez izjeme so v
svojih odgovorih prepričani, da je to sodelovanje treba
oživiti, ga razviti na višjih, trdnejših, predvsem pa'
življenjsko pogojenih ravneh. Tovariš Franc Svetina .je
za okrepitev medobčinskega sodelovanja, Beno Božič'jk
za čvrstejšo povezavo s centrom regije in krepitev nje-
nega vpliva, Miha Prosen se ogreva za povezave na
različnih ravneh, različnih centrih in pestrosti oblik.
Tudi Vinko Jurkas je za policentričnost, za sodelovanje
med različno razvitimi, ne le med nerazvitimi in razvi-
timi.
Predsednik Krške občine Joško Radej neposredno
predlaga ustanovitev medobčinskega sveta 6 kozjanskih
občin, o čemr je razmišljal tudi predsednik laške ob-
čine. Toda pri tem se pojavljajo misli, nekak kodeks,
da bodi to sodelovanje na ravni medsebojnega spošto-
vanja, enakopravnosti (Laško); dobronamemosti (Bre-
žice), iskrenosti, poštenosti in odgovornosti do celot
nega Kozjanskega (Sevnica); na podlagi skupnih inte
resov in ob razumevanju problemov drugega (Šmarje'.
So ob tem sploh kakšna vprašanja, ob katerih se
predsedniki šestih občin še razhajajo? Pač. Predsednik
šmarske občine Beno Božiček postavlja vprašanje go-
spodarskega razvoja notranjosti Kozjanske.ga in meni,
da obrobni centri okoli Kozjzanskega nimajo preveč
posluha za to, da prepogosto vidijo v Kozjanskem
rezervat delovne sile.
čisto tako najbrž ni, kajti tudi vsi ostali ne vidi,jo
rešitve le v cestah, po katerih bi se vozili delavci v
razvitejše centre, marveč se ogrevajo za razvoj kmfr
tijstva, turizma, pa tudi za možnost ustanavljanja in-
dustrijskih ter obrtnih podjetij na nerazvitem območ-
ju samem. Morda tega niso povedali v inervjujih, mar-
več ob drugih priložnostih.
Toliko pričakovana uresničitev obljubljene solidar-
nosti Slovenije do nerazvitih območij je našla svojo
inkarnacijo v zakonu, ki pa se res prepočasi uveljavlja
Stiska, ki enako pesti ljudi med Sotlo in Savinjo, ju-žno
železnico in Savo, je tolikšna, da je ob rezanju hleba
pomemben tudi grižljaj. A zakon je pri nonnah razvr-
ščanja postavil mejo, pa če ima kdo 2 desetinki odstot
ka več čez limit, je že razvit. Še bolj kot to pa more
zbujati skrb počasnost učinkovanja zakona, kljub i^e-
mu, da so ovire, češ ni programov, malone že odstra-
njene. Toliko za nameček k vzrokom za nekoliko ohla-
jeno enotnost in sodelovanje kozjanskih občin. Kaj
na koncu lahko izluščimo iz prispevkov predsednikom
šestih občin v našem štafetnem intervjuju?
^ Da je sodelovanje, čvrsta povezanost in enotnos*
akcije občin, ki pokrivajo nerazvito Kozjansko neizo-
gibna nuja in da je to sodelovanje treba dvigniti rifl
višjo raven, tako na ra-vni občinskih skupščin, politih'
nih organizacij, zlasti ZK in gospodarskega povezovanja
Kdo bo prevzel pobudo?
II Da je v interesu regionalnih središč hitrejši raz-
voj mani razvitega območja, ki jih obdajajo, nespore"
in ta takšni centri, kot so Celje in Velenje okrepi'^
sodelovanje s sosednjimi občinami (takšna orentaf^i'^
je v Celju, zlasti v organizaciji ZK še dlie časa P^'
šotna).
H Da je Kozjansko ena celota, ki mu mejo jas'*'
začrtava stopn.ja razvitosti, ali bolje nerazvitosti,
je v tem pogledu odgovornost do problemov te celota
nedeljiva. Nedeliiva za prizadee, kot za vso slovensK"
družbo, če se ie ob stiski nerazvitih nodročij n^f^
vest zares prebudila in postala del dni-horip zavesti.
JURE KRASOVt^
REKLAMO
v mah anketi zadnje šte-
vilke našega časnika so tun- _
sti odgovarjali na vprašanje, >
kje je Pokrajinski muzej. Od- I
govori so bili zanimivi. A ^
ne presenetljivi. Najboljši pa ^
je bil tisti, ki je uporabljen |
za naslof). |
Da. tudi kultura potrebuje
reklamo. Ne le za turiste.
Tudi za domačine.
če imamo pred očmi celo-
tno celjsko območje, pote7n
smo lahko posebej nezado-
volmi. Turisti ne vedo za
Pokrajinski muzej. Kaj pa za
Muzej revolucije? Za Šempe-
ter ske izkopanine? Za rifrii-
ški grad? Za celjski »pis-
ker«? Kaj pa za Foitovo zbir-
ko v Velenju — bodo kmalu
zvedeli? In Studijska knjiž-
nica v Celi7!^ Ni v^vdna o-
gleda? In Jakijev sa^on v Mo-
ziriu? Najbrž bi se dalo
marsikaj našteti. Za vsako
občino. Celo morda za mar-
sikateri manjši kraj.
In kaj smo storili, da vse
te in druge turistične zna-
menitosti in zanimivosti u-
činkovito predstavimo obi-
skovalcem? Za celjsko obči-
no smo ugotovili, da so iz-
redne dragocenosti Pokrajin-
skega muzeja mnogoim ano-
nimne. Da prospektov z oz-
nakami in opisi kulturnih
prostorov nimamo dovolj. Da
celo v TURISTIČNI sezoni
hote'i ne dajejo dovolj infor-
macij gostom o tem, kaj si
lahko v prostem času ogle-
da io. Kaj naj občudujejo.
Te neiznajdljivosti pri pred-
stavitvi naše kulturne dedi-
ščine in sedanjosti seveda ni-
so krivi le hoteli. Tudi ne le
turistične organizacije. Celo
kulturnim ustanovam ne mo-
remo v celoti pripisati kriv-
de, če prealo skrbijo za svo-
jo reklamo. Saj vemo, da je
tudi reklama draga.
Vrašanje pa je, ali se ne
bi moglo več storiti z majh-
nimi sredstvi. In ali se ne bi
iiLOiiti dogovoriti za enoten
pristop pri predstavljanju
kuli urnega bogastva celotne-
ga celjskega območja. Saj
nihče ne more trditi, da Sa-
vinjska dolina in Štajerska
nista turistično središče. In
da tudi prihodnost zahteva
na kulturnem področju krep-
kejše sodelovanje med obči-
nami v regiji.
Morda ne bi bilo narobe, če
bi si turistični delavci in
predstavniki kulturnih skup-
nosti vseh osmih občin po-
dali roke. Tako da bi že le-
tos začeli razmišljati, kako
bo priiiodnje leto.
Ker so bili celjski kultur-
ni delavci naj prizadevne j ši
pri snovanju nove oblike
združenja vseh kulturnih pri-
zadevanj — v kulturni skup-
nosti, bi morda prav to lah-
ko pobudilo tak-^no dogovar-
janje.
Ze uvodoma pa je zapisa-
no, da take reklame ne po-
trebujejo le turisti in prilož-
nostni obiskovalci. Najbrž je
je premalo tudi za domačine.
Kar poglejmo v Celje. Ko-
likokrat zavijemo v Likovni
salon in v muzeje? Kdo so
večinoma obiskovalci gleda-
lišča? In še.
Seveda nihče ne verjame v
vseodrešujočo vlogo reklame.
Vendar pa to ne pomeni, da
jo smemo tako zanemariti,
ce razmišljamo o množični
kulturi, o odnosu človeka do
kulture, o človeku potrošniku
:v ustvarjalcu kulture, mora-
.) več misliti tudi na to, ka
ko najbolje približati kultur-
ne hrame vsakemu človeku.
Da, vsakemu. Še najmanj
tistemu, ki že itak sodi med
liubitelje starin, slik, raz-
stav,  gledališča . . .
še najbolj bi jih morali
pr:bl:tati delavskemu razre-
du. Pa to ni fraza.
Ali na vse to dovolj misli-
mo? J. V.
m GLEDAMO-iN ZAKAJ
9 Kadar sedimo v kinematografski dvorani in se
bol.) ali manj prizadeto sprašu,jemo, kaj gledamo in kako
gledamo, nam je cesto težko najti ključ odg^ovora. Nit pa
se začne vozljati že veliko prej, takrat ko distriljucijske
hiše in kinemato.sfrafi sklepajo po.jjodbe. In preden se
začno gledalci pritoževati, dobi vozel že prave gordijske
razsežnosti.
Kadar se jezimo, da v vseh
kinematografih vTi^io glasbe-
ne komedije, navadno ne ve-
mo, da je v začetku bil či-
sto soliden program, v kate-
rem so bili zastopani različ-
ni žanri. Potem pa so distri-
bucijske hiše naenkrat spre-
menile termine. Nekatere ce-
lo večkrat (ljubljanska Vesna
nosi rekord, saj je to stori-
la kar štirikrat v zadnji se-
zoni). To pa seveda povzro-
či, da imamo teden psiholo-
ške drame, teden kriminal-
ke, teden pustolovskega fil-
ma m tako naprej.
Kdaj drugič nam spet ni
prav, ko se drug za drugim
vrstijo komercialni filmi. To
marsikomu ni všeč. zatoimar
mo celo zakon o tem, da ki-
nematografskim podjetjem
ni treba plačevati 25 od-
stotkov davka za doma-
čo filmsko proizvodnjo, ka-
dar predvajajo tako imeno-
vane filme s predikatom (to
so vzgojni, znanstveni in po-
dobni filmi). Zakon naj bi
pomagal kinematografskim
podjetjem, saj vemo, da
filmi tega žanra navadno ni-
so preveč obiskani. Toda dis-
tribucijske hiše so sipet pri-
stavile svoj lonček. Pri ko-
mercialrjih filmih se plačuje
najemnina od 75 odstotkov
bruto dohodka (potem, ko je
prispevek za domačo filmsko
proizvodnjo že odštet), pri
filmih z predJkatom pa dis-
tribucijske hiše zahtevajo na-
jemnino od celotnega bruto
dohodka.
Tudi kadar opazimo, da
kakšen film predvajajo že
drugič, navadno nismo nav-
dušeni. Celjsko kinopodjetje
šteje pit kinodvoran (Union,
Metropol, E>om, Letni kino
m kino Dobrna). Ker se fil-
mi povprečno obdržijo na
sporedu tri dni, to pomeni,
da bi potrebovali 450 filmov
letno, naše distribucijske hi-
še pa jih odkupijo kvečjemu
200.
In nazadnje, kadar sliši-
mo o kakšnem kvalitetnem
tujem filmu, se moramo po-
gosto spraševati, ali ga bo-
mo imeli priložnost videti.
Največkrat je odgovor ne. Ti
filmi so dragi, v Jugoslaviji
pa imamo cel kup distribu-
terjev, z razdrobljenimi sred-
stvi in zato kupujemo ce-
nejše — pa tudi slabše —
filme.
ZLATKA   KRAŠOVBC
li ii __________~_______~_i*^._"^. ri^__~
Roncha dei Legionari —
mani še mesto pri Gorici je
sprejelo likovne itmetrdke ek-
spresionist čne skupine »JU-
NIJ«, ki razstavljajo svoja
dela v okviru praznika »4.
avgust«. Likovnike je pova-
bila organizacija »Pro loco«,
ki združuje več različnih de-
ja\Tiosti, najmočnejše pa je
zastopana kultura. Stane Ja-
godic, Enver Kaljanac, Hari
Draušbaher in kipar Viktor
Gojkovič bodo razstavljali
do 18. avgusta. S svojimi de-
li so ugodno presenetili šte-
vilne obiskovaice, ki imajo
izoblikovan   dokaj    kritičen
odnos do likovnega upodab-
ljanja, saj ni v bližini kra>,
kjer ne bi ustvarjalo vsaj ne-
kaj slikarjev. Na pobudo sli-
karja Poiana iz Ronk se bo-
do »JUNIJCI« še enkrat se-
stali v Ronkah s tamkašnji-
mi slikarji (Tomasin, Me-
terc, Poian, Purlan, Mazzeti)
in se na nekakšnem strokov-
nem posvetu pogovarjali o
vseh pojavih, ki so pr:šotni
v sodobni likovni umetno-
sti. Tako je bila še enkrat
izrečena želja po še večjem
sodelovanju med nami in
italijanskimi  sosedi.
D.   MEDVED
»Zaboga, Janez, kaj pa
ti nudiraš sredi ulice?«
»Vračam se z dopusta
na morju.«
V VSAK DOM —
NOVI TEDNIK!
CELJSKI
ZBORNIK
FRIPRAVUEN
Pred kratkim je odbor za
pripravo Celjskega zbornika,
ki bo izšel ob koncu tega le-
ta, zaključil redakcijo letoš-
njega Zbornika. Med sloven-
skimi publikacijami tega ti-
pa, prav CeljsKi zbornik naj-
bolj redno izhaja. Kot v vssh
prejšnjih številkah, bo tudi
v letošnji, prostor odmerjen
ne le ožjemu celjskemu pod-
ročju, ampak tudi širši regiji.
Zbornik vsebuje razprave
z zelo različnih področij, od
gospodarstva, družbenega raz-
voja, literarne in kulturne
zgodovine do ];)omembnejših
kulturnih tokov v sedanjosti.
Uvodnik bo posvečen 30.
obletnici vstaje z orisom nob
iia »tajci-sKem jn Koroškem.
Sledila bo vrsta člankov s
področja gospodarstva (Oris
družbenega raz'voja celjske re-
gije, študija o zaposlovanju
delavcev s celjskega območja
v tujini), zdravstvenega var-
stva idr.
S področja literarne zgo
dovine bodo razprave o Sreč-
ku Pimcerju, celjskem štu-
dentu ui članu društvi! Pre-
porod, o Anici Lušinovi, veli-
ki IjulDezni Ivana Cankarja,
ki je po poroki živela na Ple-
šivcu in se tudi sama ukvar-
jala z literarno dejavnostjo,
poleg tega biblioigrafija del
prof. Orožna, ki bo izšla ob
njegovi osemdesetletnici in
drugo.
Umetnostna zgodovina bo
zastopana z katalogom fevdal-
nih gospoščin na našem pod-
ročju, kot jih prikazuje Fi-
scherjev zemlje\'id iz leta 1673,
in s študijo o arheoloških iz-
kopavanjih na Rifniku.
Na koncu pa bo v bilten-
skem delu Zbornika prikaz
aktualnih dogajanj v kultur-
nih zavodih. Poseben del bo
namenjen ustanovitvi kultur-
ne skupnosti.
-ZK-
POPRAVEK
V članku »Emil Lilek — ve-
liki humanist«, NT št. 21 z
dne 3. 6. 1971, stran 11, se mi
je ukradla stvarna napaka:
namesto - prof. Irauschek bi
moralo pravilno stati prof.
Karel Jedlička. To sem nak-
nadno ugotovil po svojem gi-
mnaziijskem spričevalu. Ker
sta oba profesorja imela če-
ška priimka, sem ju pomoto-
ma zamenjal.
Na koncu članka je v nem-
škem citatu izpuščeno nekaj
besedi. Citat se glasi: Wer die
Macht der Pinsterniss ergrei-
fen will, muss starker sein
rvie die Finstemiss selbst. Er
muss abstreifen jedes Vorur-
teil, jeden Widerwillen, jeden
Haas. In Ihm mii"=sen nur
Dinge walterr GerechtlichkPit,
Wahrheit und Leibe.
CIRIL šfindli:r
NOVO NA STAREM GRADU
Letos se je v prizadevanja
za obnovo celjskega gradu pr-
vič vključil tudi zavod za spo-
meniško varstvo. To je zlasti
pomembno zato, ker je grad
brez dvoma objekt, ki na
Slovenskem nuna primere ta-
ko v razsežnostih, kot po mo-'
gočni in za svoj čas izredno
napredni zasnovi. Je tudi edi-
ni na naših tleh, za čigar re-
šitev se je zavzemala že sta-
ra Avstrija, že takrat je ob-
čina odkupila ruševine od
kmeta Gorišnika, ki jih je
bil uporabljal kot kamnolom.
Začela so se sistematična pri-
zadevanja za sanacijo, ki so
se nadaljevala tudi med voj-
nama, posebno pa po drugi
svetovni vojni.
Posebno zaradi želie, da se
?radu FMDveča atraktivnost,
je bilo potrebno izdelati pre-
tehtan program preureditve.
Zavod za spomeniško varstvo
je na lastne stroške izdelal
geodetski posnetek z name-
nom, da se pri objektu uve-
ljavijo norme, ki so pri vseh
drugih morda manj pomemb-
nih objektih že zdavnaj uve-
ljavljene.
Ustanovljena je bila stroko-
vna komisija, ki spremlja vsa
dela na gradu. Sestavljajo jo
predstavniki zavoda tn neka-
teri  ugledni znanstveniki  iz
Ljubljane. Z začetnimi razi-
skavami ugotavljajo prvotni
tloris, ki se verjetno ne uje-
ma z današnjim. Vzporedno
pa poteka študijsko delo zbi-
ranja podatkov, ki naj bi
omogočili idejno rekonstruk-
cijo prvotne zasnove in funk-
cionalno opredelitev posame-
znih elementov, ki bi jim po-
tem določili namen ustrezen
zahtevam našega časa.
Grad bo saniran kot ruše-
vina tako, da bo ohranjemh
kar največ starih sestavin.
Prejšnji mesec so aakljuoili
odkopavanja palacijskega je-
dra (to je del gradu, kjer je
bila postavljena restavracija)
in ugotovili, da so bili prvot-
ni dostopi v grad precej dru-
gačni od današnjih.
še letos bodo odkopali tu-
di nasip med jarkom in pred-
gradjem, nato pa notranje
dvorišče. V programu je tu-
di odkop nasutja v palaciju m
sanacija palacija vsaj v tolik-
šni meri, da ne bo nevarno-
sti zaradi rušenja.
Skratka, še letos bo na
celjskem gradu opravljenega
veliko dela, ki bo hkrati omo-
gočilo zavodu, da v zimskih
mesecih izdeia celovit sana-
cijski program.
— zk —
Grad Celje, kakor ga je v svoji popotni skicirki narisal
neznani popotnik iz šlezije leta 1713.
DVETRETINJSKA ZABLOM
Komentar »SOS CELJSKIH
SREDNJIH ŠOL«, objavljen v
26. št. NT s podpisom .M. Bo-
žič, je kljub teži problema in
usmerjenosti komentarja ostal
brez odmeva.
Politiko investicij v srednje
šole v Celju in prostorske te-
žave teh šol smo laliko v NT
spremljali že nekaj časa. O
tem je govoril tudi podpred-
sednik Sob Celje tovariš Ma-
rolt v intervjuju za NT.
M. Božič je za svoj komen-
tar ali poročilo dal povod.
Zbral je sejo sveta za šolstvo
pri Sob Celje. Ostal je na rav-
ni že izrečenih misli, vendar-
le malo bolj strnjeno in do-
ločeno. Nimam namena pole-
mizirati s piscem niti z No-
vim tednikom, marveč posta-
viti problem tako, kot bi ga
po mojem mišljenju morali
postavljati politiki in gospo-
darstveniki regijskega centra.
M. Božič je po ugotavljanju
konkretnih težav srednjih šol
takole zaključil: »In spet se
pojavlja vprašanje, kdo je ti-
sti, ki bi reševal in rešil več
kot zamotan  vozel.  Gre  za
prostorski problem, za dej-
stvo, da smo v letih po vojni
dobili na področju srednjega
šolstva premalo, da bi lahko
šli v korak z razvojem in zah-
tevami. To ni vprašanje Celja,
marveč širšega celjskega ob-
močja in tistih, ki zagotavlja-
jo pomoč gospodarsko neraz-
vitim območjem. Tu pa je ti-
sto področje, kjer bi se lahko
taka pomoč najbolje uvelja-
vila. Na te šole so namreč v
dvetretjinski večini vezani
zlasti mladi iz celjskega za-
ledja, tudi tistega, ki je go-
spodarsko zaostal. Zato pro-
blem celjskih srednjih šol ni
le vprašanje celjske občine,
marveč tudi drugih, da. celo
bolj!«
V tem odstavku je nareje-
nih neverjetno veliko bistve-
nih vsebinskih napak, da se
resno lahko vprašamo, kak-
šne so fotografije ljudi, ki
takšno politiko postavljajo.
Težko je verjeti, da bi bilo
takšno zaključevanje le plod
uredniške politike NT ali sa-
mo pisca.
Glavna napaka  takega za-
ključevanja je v tem, da
avtor išče rešitev tam, od ko-
der učenci izvirajo, namreč
da bi izhajal iz vprašanja
uporabnosti »proizvoda« sred-
njih šol. če bi izhajal iz tega,
bi prav gotovo naletel na dol-
goročni kadrovski interes Ce-
lja ter Velenja, ki že sedaj in
bosta tudi v bodoče glavna
potrošnika kadrov s srednjo
in višjo ter visoko izobrazbo,
če že na vseh koncih in kra
jih zganjamo dolgoročno filo-
zofijo, je nedopustno, da smo
pri enem ključnih vprašanj te
filozofije že -na sam.em začet-
ku na popolnoma napačni po-
ti. To je del neznanja. Drugi
del je v preprosti iluziji, da
bo kmetijsko zaledje sploh
sposobno (finančno namreč)
bistveno prispevati k mate-
rialnemu razreševanju zahtev-
ne naloge.
Mnenja, da bi morala biti
pomoč manj razvitim obči-
nam predvsem v obliki po-
moči pri investiram ju v cen-
tre, ki opravljajo to »humano
nalogo«, da šolajo otroke iz
teh krajev, niso vzdržna. Spo-
znati bi morali, da taka gle-
danja kvarijo že itak prema-
lo pristne in konkretne odno-
se znotraj regije. Zdi se mi
potrebno opozoriti na prepro-
sto resnico, da je za dolgo-
ročne naloge nesprejemljiv
tak pristop, če že v tekočih
stvareh izigravamo vse, kar
se izigrati da, bi morali vsaj
pri snovanju dolgoročnejših
elementov napredka družbe,
in to kadrovsko vprašanje je.
biti na ravni že v širših kro-
gih spoznanih resnic.      k
NACE KRUMPAK
PRIPIS  UREDNIŠTVA
Sta!i.š6a, nanizana v članku
DVETRETJINSKA ZABLO-
DA, so tudi širše zanimiva.
Zato vabimo bralce, da se na
to temo še oglasijo. Urednis-
tvo je pripravljeno objaviti
več prispevkov, ki bodo spre-
govorila o položaju in raz-
voju srednjega šolstva na ce-
ljskem območju. In se\-©da
o tem, kakšno vlogo bi mora-
la pri tem odigrati republi-
ška izobraževalna  .skupnost.
Uredništvo
AJMF. TO JE BILA ŠTORJA
LOV ZA ZDOMCEM B.
Minuli petek v Laškem. V pisarni tu-
rističnega društva je odcvetela Nem-
ka petdesetih let dvignila preplah s sol-
zami in histerijo. Pred dobro uro se je
baje pripeljala v Laško z neznanim
zdomcem, po imenu B., ki pa je skriv-
nostjo izginil z njenim opel kadetom,
z njenimi dokumenti in denarjem.
— Kako, da ga ne poznate? Saj je
bil tukaj! Ime mu je B. in njegova ma-
ti je N.?, je hlipala in zavijala ou, kot
da jO bo vsak hip bozjast.
— Toda gospa, zdomcev po im nu
B. je na ducate. Kako se piše? Od kod
je? —
— Ne vem. Pravi da je dvanajst kilo-
metrov iz Laškega. Prosim, najdite ga,
prosim! —
— Pa povejte vsaj kak avto ima, s
kakšno številko? —
Trajalo je vsaj četrt ure, preden se
je spomnila, kakšno registrsko štecilko
ima aVto. Vodja turističnega biroja je
poklical na pomoč predsednika turistič-
nega društva, skupaj sta pogruntala. da
je blizu Laškega nek B., ki dela v Nem-
čiji in ki ima mamo N. Predsednik se
je ponudil, da jo popelje tja Od solz
mokra lica je za hip prevzelo upanje,
da ga bo našla. Kaj, ali avto ali mla-
dega zdomca, kdo ve? Pa se je zbala
tudi zase. Vprašala je vodjo biroja, če
je varno iti v avto predsednika, kajti
možak, krepak kot je, jo more ubiti.
Gorje, kakien sloves imamo v očeh tak-
šnele postarane device? Lep zdomec,
ki jo je popihal, predsednik turistične-
ga društva ki jo bo menda ubil. Pa se
vseeno odpelje. Zaman. B. iz okolice
Laškega ni pravi.
Iz turističnega urada sporočijo opis
in številko avtomobila milici, čeprav
Nemka protestira, češ, nobenega škan-
dala. Opiše tudi zdomca. Baje je visok,
temnolasec modrih oči. V očeh jt za-
plešejo solze. Visok, temnolas, modrih
oci! Pa bi se ob takem mladeiiiču, ki
je star okoli petindvajset let, romaiitič-
na petdesetletnica zanimala še za pri-
imek? To je preveč. A sramota je, da
v občini z dvajsetiisoč prebivalci ne
najdejo lepega B.
V hotelu povedo, da je Nemka vzela
sobo zaenkrat za tri dni, da pa je ka-
nila ostati vsaj dva tedna. Toda naen-
krat hoče domov. Najdite ga! Oh, ta
Balkan! Z izjemo B,, pa še ta jo je po-
pihal.
Miličnilci iščejo bel opel rekord D
(in tako dalje). V krogu doanajstih ki-
lometrov pa sta dve občinski središči,
Hrastnik in Celje. Nemka pa hlipa in
pretaka solze, ki jih ne zmanjka.. .
Zvečer se pred hotelom »Savinja« us-
tavi bel opel rekord D (in tako dalje).
Izstopi visok, temnolas zdomec B. mod-
rih oči.
— Kako? Da sem pobegnil? Saj ni
res. Dogovorila sva se, da se bo ona
gospa, odpočila v hotelu, jaz pa do-
ma . .je pripovedoval zdomec B., do-
ma iz zelene Savinjske doline.
Brezsrčnež. Kako jo je mogel pusti-
ti ves popoldan samo v evropsko zna-
nem letovišču. Kaj se to pravi, igrati se
s srcem hrepeneče blondinke (po zaslu-
gi vodikovega preidsa), ki tvega z njim
pot v ta divji Balkan. Ti lump, ti!
- ček
EVIDENTIRANI PRVI
KANDIDATI
Na zadnji, devetnajsti raz-
širjeni seji Izvršnega odbora
SZDL Celje, so opravili tudi
evidentiranje prvih možnost-
nih potencialnih kandidatov za
republiško konferenco SZDL.
Evidentirani so bili: BELE
IVAN, KAVČIČ MILAN, KAN-
FELC FRANČEK, LOČAR in
ROMANA, SELŠEK STANE,
SIMONIČ FRANC, SUSTER
DAGMAR, VOLK BOJAN in
JANKO ŽEVART. Ko bodo
evidentirali še druge predloge,
bodo o možnih kandidatih iz-
rekle svoje mnenje še krajev-
ne organizacije, nakar bo ob-
činska konferenca na oktobr-
ski seji izvolila štiri člane
nove republiške konference
SZDL.
Glede vodstvenih kadrov v
republiški konferenci, pa je
Izvršni odbor zavzel stališče,
da podpre kandidaturo dose-
danjih vodilnih tovarišev, ker
bi s tem ziagotovili prepotreb-
no kontinuiteto pri dosled-
nem izvajanju dokumenta »So-
cialistična zveza danes«.
SPREJETA
SAMOUPRAVNA
SPORAZUMA
Na področju sprejemanja
samoupravnih sporazumov za
delitev osebnih dohodkov so
v celjski občini nedvomno naj-
dlje prišli na področju druž-
benih dejavnosti. O tem smo
v našem časniku obsežno že
pisali. Minuli teden sta imela
svoji redni seji delavski svet
v celjski bolnišnici in svet v
Komimalnem zavodu za za-
poslovanje delavcev,- kjer so,
po daljših pripravah m javni
razpravi, sprejeh ustrezne sa-
moupravne sporazume za de-
litev osebnih dohodkov. Na
vseh ostalih področjih pa de-
lo intenzivno poteka, tako da
bodo kolektivi celjske občine
že prav kmalu imeli ustrezne
sporazume, ki so v minulih
mesecih poleg ostalih organi-
zacij še zlasti angažirali sin-
dikate.
ŽEJNI AVTOMOBILI
Poleti niso žejni le ljudje,
ampak tudi avtomobili. Pri
»Petrolu« Celje so nam pove-
dali, da prodajo zdaj zelo ve-
liko goriva, kar 40 do 50 tisoč
litrov na dan na vseh celjskih
črpalkah. Lansko leto je bila
najbolj obremenjena črpalka
na Mariborski cesti, letos pa
se največ avtomobilov ustavi
pri novi črpalki na Ljubljan-
ski cesti, kjer prodajo dnevno
tudi do 20.000 litrov goriva za
jeklene konjičke. Pravijo pa,
da jim je z dobro organiza-
cijo dela uspelo popolnoma
odpraviti kače avtomobilov, ki'
čakajo na gorivo. I. S.
UVOZ OPREME
ZAUPAN
KOVINOTEHNI
Pretekli leden .sta podpisala
pogodbo kolektiva EMO in
Kovinctehna, s katero slednja
prevzema nabavo celotne opre-
me za nove obrate EMO, v
katerih bo stekla proizvodnja
kontejnerjev. Vrednost posla
je precejšnja, večina opreme
pa bo uvožena iz Združenih
držav Amerike. Kovinotehna,
ki se je doslej že dobro uve-
ljavila z ingeneringom na dru-
gih področjih, bo z bogatimi
izkušnjami, ter dobro vpelja-
vo v mednarodnih poslovnih
krogih, nedvomno uspešno re-
alizirala tudi to pogodbo, ki
predstavlja enega njenih naj-
večjih uvoznih poslov doslej.
RAZPRAVA O
SLOVENSKI USTAVI
Za razliko od javnih raz-
prav o že sprejetih dopolnilih
naše zvezne ustave, so se pri
SZDL Celje odločili, da bodo
razpravo o nedavno objavlje-
nih predlogih ustavnih dopol-
nil slovenske ustave, organiai-
rali po interesnih skupinah
za posamezne dele predvide-
nih ustavnih sprememb. Med-
tem, ko je v primeru 7,vezne
ustave šlo za ustrezno tolma-
čenje novih sprememb, oziro-
ma dopolnitev, to v primeru
slovenske ustave ne 'x) po-
trebno. Na jesenskih sestankih
z občani pa bodo le-tem po-
sredovali ustrezne obrazložit-
ve, če se bo pokazalo, da je
to potrebno. Javna razprava
bo stekla koncem meseca sep-
tembra.
AKCIJSKI
PROGRAM
v preteklih dneh so pri ob-
činskem sindikalnem svetu
Celje razposlali v vse osnov-
ne organizacije zaključke
I. konference celjskih samo-
upravljalcev. Trenutno pa so,
kljub počitniškemu obdobju,
v zaključni fazi obsežna dela
pri pripravi akcijskega pro-
grama prihodnje aktivnosti
celjskih sindikatov. Akcijski
program bodo o.snovne organi-
zacije sindikatov dobile že v
drugi polovici avgusta, tako
da bodo lahko dale k predlo-
gu svoje eventualne pripombe.
S pravkar pripravljenim ak-
cijskim programom bodo sin-
dikati nastopili na II. konfe-
renci samoupravljalcev, ki bo
odločala o tem, ali bo pro-
gram potrjen ali ne. II. kon-
ferenca samoupravljalcev celj-
ske občine bo predvidoma me-
seca septembra, časa za pri-
pombe sindikalnih organizacij
torej ni ravno na pretek, zato
z delom ne kaže odlašati.
POLETNO ZATIŠJE
Vroči dnevi in čas dopus-
tov vpliva tudi na dejavnost
celjskega olepševalnega in tu-
rističnega društva. V mesecu
avgustu bodo sodelovali le
pri organizaciji dneva hme-
ljarjev v Žalcu in Braslovčah,
22. avgusta pa bodo sami or-
ganizirali izlet z avtobusom
preko Bleda, Dovij, Mojstra-
ne do Vrat. Izleta se lahko
udeležijo tudi interesenti, ki
niso člani društva.
V začetku septembra bodo
pripravili izlet na Grossglock
ner z obiskom Celovca, Belja-
ka. Bischofschofna in Spirala.
I. S.
PRIROČNA
KNJIŽNICA
Koncem meseca bodo vsem
članom vodstev v SZDL celj-
ske občine razdelili priročno
knjižico v ciklostilm tehniki,
v kateri so zbrani vsi akti, ki
tako ali drugače urejajo no-
tranje odnose v tej najmasov-
nejši družbeno politični orga-
nizaciji. Knjižico bodo izdah
v nakladi 500 izvodov in bo
še zlasti dobrodošel pripomo-
ček vsem tistim kadrom, ki
bodo na letošnjih volilnih kon-
ferencah prvič izvoljeni v po-
samezne organe Socialistične
zveze.
PROMETNO
VOZLIŠČE
Te dni je društvo inženirjev
in tehnikov Celje izdalo iz-
redno aktualno brošuro. V njej
objavljajo razpravo o proble-
matiki celjskega prometnega
vozlišča. Avtorji ne obravna-
vajo samo stanja, marveč ze-
lo konkretno tudi določene
rešitve.
Tako se je DIT v Celju tudi
s tem delom vključilo v jav-
no obravnavo izredno po-
membnega vprašanja.      MB
ZA 8 ODSTOTKOV
VEČ GOSTOV
Po podatkih celjske turistič-
ne zveze je bilo 4. avgusta v
Rogaški Slatini 1250 gostov,
na Dobrni 660, v Laškem 370,
v Podčetrtku 410, v Celju 210,
v Velenju 100, v Rimskih To-
plicah 150, v Solčavi in Logar-
ski dolini 340, v Lučah 00, na
Ljubnem 90, v Gornjem gradu
110, v Mozirju 80 ter v dru-
gih krajih 200 gostov. Po vsem
tem je bilo ta dan na širšem
celjskem območju 1.050 go-
stov, kar je za osem odstot-
kov več kot v istem času lani.
To pa so rezultati, s kate-
rimi so turistični delavci za-
dovoljni. Razveseljivi pa so
tudi tisti, ki se nanašajo na
prvo polletje letošnjega leta.
Po teh podatkih je bilo v tem
času za 9 odst. več nočitev
kot v istem razdobju lani
V DOMU EMO
TISOČ GOSTOV
Kolektiv tovarne EMO ima
počitniški dom ob morju bli-
zu Crikvenice. Dom je nad
cesto, plaža pa tik ob njej.
Upravnik, Anton Korošec, je
povedal, da so ga letos odprli
8. junija, zadnji gosti v njem
pa bodo do 15. septembra.
Računajo, da bo z aktivnimi
člani kolektiva in njihovimi
svojci tu letovalo blizu tisoč
gostov.
Dom je lepo urejen, čudo-
vita pa je tudi plaža in pri-
merna tako za otroke, ki ne
znajo plavati, kot tudi za
druge. BB
NOVA »MODA«
Te dni končujejo dela pri
obnovi pročelja poslovne
zgradbe trgovskega podjetja
»Moda« v Prešernovi ulici in
na Tomšičevem trgu. Obnovo
fasade so združili tudi z ne-
katerimi manjšimi notranjimi
deli — zlasti pri ureditvi klub-
skih pro.storov, prostorov za
arhiv in podobno. Računajo,
da bodo za ta dela potrošili
okoli 300.000 din. škoda, da
kolektiv zaradi pomanjjjg^
lastnih sredstev ni
uresničiti prvotnega na^]
namreč, da bi poslovne ^
store razširili še v prv,
nadstropju.
Hkrati s tem pa tečejo
la za obnovo poslovne er,
»Torbica«. Lokal bodo p,
čali za okoli 10 kv. metj
pomembnejša pa bo notra
preureditev. Računajo, da
do obnovljeno »Torbico«
prli pred začetkom no\i
šolskega leta.
KONKRETNE CEI^
Kljub dopustniškem č
pripravljajo te dni v vseh
tivih zveze komunistov la
občine konkretne ocene ak
nosti in pripravljenosti
munistov za družbeno ang
ranje in delovanje. Te oq
bodo obravnavale vsako s
pino komunistov posel
Obravnavali jih bodo v ce
šele jeseni, ko se bodo sos
funkcionarji vseh aktivov.
SESTANKI AKTIV(
v zadnjem času so ime!
vseh področnih aktivih Zv
komunistov v laški občini
Stanke, na katerih so pre
dali lastne akcijske progn
v zvezi s stabilizacijo. Za
sestanke so se doinenili
kretarji vseh področnih a
vov, ki so se sestali v sret
meseca julija.
Na sestankih so komun
laške občine seznanili tud
zunanjepolitično situacijo
z odnosi s Socialistično z7i
delovnega Ijud.^itva. I
GASILSKO SLAVJ
Rogatec je bil v soboto
nedeljo v znamenju gasili
ga praznika. Zbrali so se
silci štajerske, hrvatskega
gorja in Avstrije na prazni
nje stote obletnice gasilce
Rogatcu. Organizatorji soi
slavo izkoristili za sreča
gasilcev dveh republik in
poglobitev že tako plodi
sodelovanja. Povabili pa
tudi 40 gasilcev iz sosed
Avstrije.
Praznovanje se je pri(
že v soboto, ko so na ok
ških hribih zagoreli kres
V nedeljo zjutraj je bila :
prej budnica in nato slavfl
na seja. Zatem je kakih 1
gasilcev priredilo parado
Rogatcu. ZDorovanje je 1
na nogometnem igrišču. ^
zoči so bili tudi častni ga«
sekretar sekretariata CK 1
Andrej Marine, podpredsec
Gasilske zveze Jugosl3'
Branko Jarič in drugi. B:
ko Jarič je podelil zasluž
gasilcem odlikovanja in !
znanja Gasilske zveze Jugo
vije, Andrej Marine pa
spregovoril o pomenu g>
stva in vključevanju nil3
v njihove vrste, šmarska o-
na je ob tej priložnosti V'
lila rogaškim gasilcem '
gasilski avto, pokrovitelj 1
Vprašuje: Milan Seničar
Odogovarja: Darinka 2vegler
Spoznal sem jo na nočnem
pohodu taibornikov, visoko in
odločno, kot čuvarko med ta-
borniškim drotaižom. Za vsa-
kogar od teh pionirjev je
imela prijazno besedo, k
njej so hodili po kruh, ob-
vezovala jim je žulje in jih
podpirala med potjo, kljub
dvem torbam, ki jih je no-
sila, še bolj sem se začu-
dil, ko mi je povedala kaj
dela.
»Žerjavovodja sem pri Ko-
vinotehr.ii.« Žer,javovodja?
Ženska? »Ja, zakaj pa ne?«
»Je to običajno delovno me-
sto za ženske pri vas?« »Ni-
ti ni^ zasedaj sem edina žen-
ska žerjavovodja v podjetju.«
»In kje delate?« »V skladi-
šču«. »Koliko vas je zaposle-
nih v skladišču?« »82. Od te-
ga brez pisarn tri ženske.«
»Zakaj ste postali žerjavo-
vodja?« »Enostavno zato, ker
me je veselilo.« »Je za to po-
trebna strokovna izobrazba?«
»Obiskovala sem 22-dnevni te-
čaj v Mariboru.« »Je bilo na
tečaju veliko žensk?« »Bilo
je 21 moških in pet žensk.«
»Ste vse naredile izpit?«
»Dve sta padli.« »Kje ste
prej delali?« »Tudi v skladi-
šču kot delavka.« »Je osebni
dohodek sedaj večji?« »Seve-
da je.« »In kakšno .je vaše
delo?« »Vozim se z žerjavom
gor in dol. Razkladam ter na-
kladam.« »Je to delo nevar-
no?« »Samo zaradj elektrike,
pasti nimaš kam.« »Ste žen-
ske zapostavljene na takšnih
delovnih mestih v primeru
z moškimi?« »Sama še nisem
opazila tega.« »Je vas glavni
hobi tabornišlvo?« »Je! 2e
pet let sem pri tabornikih.«
»Zakaj?« »Izredno rada imam
naravo.« »Kaj pa dolgi in u-
trudljivi pohodi?« »To je naj-
lepše.« »Imate družino?«
»Moža in dve hčerki, ki sta
obe tabornici.« »Hodite v ki-
no?« »Ne, ker raje gledam
televizijo. »Kaj pa v gledali-
šče?« »Ob ponedeljkih so
drame« »Imate kakšne poseb-
ne želje glede poklica?« »Ra-
da bi se čim dlje vozila na
žerjavu.« »Kaj pa kot gospo-
dinja in mati?« »Stabilnejše
cene  in zdravje v družini.«
Nekatere stvari pridejo pozno na u-
še.sa poklicnih zapisovalcev dogodiv-
ščin. No, pred dnevi je zdravnik iz La-
škega pripovedoval, kaj je doživel v
Celju, ko je v mestnem paricu gosto-
vala ljubezenska opera z Rigoletom.
Pred njim sta namreč sedeli dve obi-
skovalki, ki bi jima po zunanjosti ne
mogel presoditi, da sta iz krajev »bogu
2« hrbtom« in da bi jima močno manj-
kalo razgledanosti in izobrazbe. Ko je
na odru z našim pevcem v duetu na-
stopal italijanski gost, sta začeli sosedi
spredaj godrnjati. Večkrat ko je nasto-
pal, glasnejši sta bili. Pa pravi ena:
»Le zakaj so dali na oder tega Itali- i
jana, saj ga nihče ne razume?« (Gost I
je pel v materinščini).
Pa popravi druga: \
»Nič hudega, kaj ne vidiš in sli>>'>^'
da oni drugi sproti prevaja!«
Kdo ve, katera je resno mislila
__^
— tovarna stekla
, — pa motorno briz-
LzNOVANJE v""
GAŠKI SLATINI
^jk občine Šmarje pri
bodo letos praznovali
|3Ški Slatini 12. septem-
'[jstanovljen je že inici-
odbor, ki naj bi skrbel
ipravo praznika, okvirno
pajo sestavljen že tudi
01 praznovanja,
jednja proslava naj bi bi-
jdraviliški dvorani, kjer
|j tudi svečana akademi-
^ulturnim programom.
IDvalo naj bi več pevskih
,v. Ob prazniku bodo o-
li tudi grobove padlih
oložili nanje vence.
I. S.
)V0 STRELIŠČE
ijšnji teden so na Vran-
odprli novo strelišče
;ke družine »UDARNIK«,
lostni govor je imel pred-
le SZDL Rančigaj Vlado
inskega.
elska družina Vransko
la ustanovljena 1949. le-
dbor strelske družine pa
že pred leti zadal nalo-
da uredi strelišče in
iko lopo. Šele letos pa
je to uspelo. K temu
ijveč pripomogli s pro-
Ijnim delom Denžiž Mi-
Motoh Albin in Veniger
.aktivno pa so pomagah
eri člani strelske dru-
S skromnimi finančni-
redstvi in obilico priza-
isti so zgradili sodobno
šče.
ega tekmovanja po ot-
n so se tideležile vse
ke družine občine Žalec
katere iz sosednjih ob-
)oseženi so bili lepi re-
i. Prvo nagrado — pokal
» prejela v trajno last
ika družina Šempeter.
D. M.
OSTRENI UKREPI
'Pekcijske službe šent-
:e občinske skupščine so
>vile precej problemov na
očju obrtništva in gostin-
ter bodo zato v bodoče
poostrile ukrepe,
občini je precej obrtni-
ki nimajo svojih delav-
in sredstev za proizvod-
ni! pa njihove delavnice
opremljene po predpisih.
' nastaja vprašanje var-
' delavcev. Mnogi imajo
slenih več, kot so prija-
tako izigravajo davčno
^"0- Rak rana šentjurske-
5ostinstva, posebej  loka-
podeželju, so neurejene
'^rije. Vsem bodo posta-
fok za obnovo toaletnih
''^gih prostorov, v nas-
"^tti primeru pa bodo
••^niaiične lokale   zaprli.
KOD HODIJO
ODBORNIKI?
samo zvezni poslanci
? l^i ne hodijo na seje,
tudi nekateri šentjur-
'^borniki. Predsednik ob-
^ skupščine, Aci Svetina,
'^h dneh skupno z mate-
,    "^ejo skupščine vsem
di pismo, v katerem
■'arja na udeležbo na
"   skupščine v zadnjih
'^tih. Ce v prihodnje ne
Pl^de udeležbe bistvenega
rka v pozitivnem smislu,
L^fisiljen kot predsednik
^'ne s    posebnim pis-
0 deja\'nosti odbornikov
krajevna   vodstva
' v delovnih organizaci-
jah pa delavske svete in sin-
dikalne organizacije«, piše v
pismu.
Zanimivo je, da so najpogo-
steje odsotni odborniki zbora
delovnih skupnosti, še huje
pa je to, da so v tem zboru
očitno aktivnejši od drugih
odbornikov tisti s področja
zasebnega kmetijstva in druž-
benih služb.
KOPALNI BAZEN?
Ljudje na Planmi pn Šent-
jurju imajo najbližji kopalni
bazen v Šentjurju, do njega
pa je kar lepo število kilo-
metrov. Letos pa so na Pla-
nini pričeli govoriti o izgra-
dnji lastnega bazena za ko-
panje. Vsa akcija je ste-kla
popolnoma samouniciativno.
Ljudje na Planini vedo, da je
bazen 7e!c drag in da sami
ne bodo zmogli vseh stroškov
brez pomoči družbe.
Povedali so nam, da so
pripravljeni za bazen prispe-
vati nekaj denarja tudi ljudje,
ki ne živijo na Planini, vendar
so se tu rodili in večkr.-it obi-
ščejo rojstni kraj IS.
NADOMESTNE
VOLITVE
Prihodnji mesec, 26. sep-
tembra, bodo v volilni enoti
Jakob, ki zajema kraje Jakob
pri Šentjurju, Osredek, Vo-
druž. Planinca, šibenik in
Sotensko pod Kalobjem, na-
domestne volitve, ker je po-
tekel mandat Karlu Slomšku.
DOBROVLJE
DOBILE CESTO
Partizanske Dobrovlje so
dobile cestno povezavo s Sa-
vinjsko dolino. Iz Nazarij se
odcepi lepa makadamska ce-
sta, ki povezuje kmetije si-
rom Dobrovelj. Predvidoma
bodo 5. septembra kmetje s
tega področja pripravili likof
ob zaključku izgradnje te pro-
metne žile, ki pomeni kme-
tom resnično povezavo z živ-
ljenjem. Kmetje so ceste iz-
redno veseli, saj jim ogrom-
no pomeni. Zaenkrat je to
največ, kar so si želeli, zato
je razumljivo, da je navdu-
šenje ob tej pomembni pri-
dobitvi res veliko.
PO PLANINSKI
TRANSVERZALI
Prejšnji teden je 9 članov
planinskega društva iz Mozir-
ja prehodilo primorski del
slovenske planinske transver-
zale, med njimi pa je Merzlak
Ivan, delavec obrata Cinkarne
v Libiji, transverzalo tudi
končal. Med člani društva v
Mozirju pa je tudi štiglic Sta-
ne, ki hodi po transverzali že
tretjič, Karče Pavla pa je na
poti Po vrhovih naših čudo-
vitih gora že drugič s trans-
verzalno knjižico v nahrbtni-
ku, —bes
PLANINCI NA
SNEŽNIKU
Planinsko društvo iz Mozir-
ja je pred dnevi organiziralo
skupinski izlet članov in mla-
dine na Snežnik nad Ilirsko
Bistrico. Izlet, ki se ga je
udeležilo 39 članov in mla-
dincev, je zelo lepo uspel-
Poleg tega so obiskali tudi
postojanke na Sviščakih, ni-
so pa mogli videti gradu
Snežnik, ki je že tri leta za-
prt zaradi popravil. Na po-
stojanki pod Snežnikom so
bili lepo sprejeti, posebno pa
je za njihovo počutje skrbe-
la tamkajšnja oskrbnica, ki
se je res potrudila, da so se
planinci iz Mozirja počutili
kar najbolje. —bes
PRISRČNO SLOVO
Minuli ponedeljek so se
kmetje Matkovega kota in
Podolševe kar najbolj prisr-
čno poslovili od pripadnikov
graničarskih enot JNA, ki so
dalj časa pomagali kmetom
tega področja pri elektrifika-
ciji. Vojaki so v težko dostop-
nem terenu kopali luknje za
električne drogove in jih po-
stavljali, čeprav je bil delav-
nik za vojake odrejen od 7
do 2, so sleherni dan prosto-
voljno delali kasno v noč. Ob
slovesu poslavljanja ni in ni
bilo konec, saj je hotel vsak
kmet posebej stisniti roko
slehernemu vojaku. Bilo je,
kot že dolgo ne {»mnijo.
Kmetje so spekli četvero o-
vac, dovolj pa je bilo pijače.
Te skromne, toda nadvse pri-
srčne slovesnosti, se je ude-
ležil tudi predsednik skupšči-
ne občine Mozirje, Jože De-
beršek. —bes
MOZIRSKI OBČIN-
SKI PRAZNIK
Občimi Mozirja praznujejo
svoj občinski praznik 12. sep-
tembra, v spomin na dan, ko
je bila v celoti osvobojena
Zgornja Savinska dolina. Le-
tošnja osrednja prireditev pra-
znovanja bo v Nazarjah, kjer
bodo ob tej priliki odprli in
izročili svojemu namenu novo
tovarno ivernih plošč. Osred-
nja proslava bo prav tako v
Nazarjah, in sicer v soboto.
Ob tej priliki bodo odprli no-
vo lokalno cesto na Pobrežje.
V okvir praznovanj občinske-
ga praznika pa sodi tudi ve-
lika kmetijska razstava, ki bo
v Rečici ob Savinji, odprli pa
pa jo bodo že 8. septembra.
Na razstavi bo prikazan raz-
voj kmetijstva, kmetijska me-
hanizacija, najzanimivejši del
pa bo gotovo predstavljala
živina, ki so jo v minulih me-
secih strokovnjaki že odbrali
po hlevih zgornjesavinskih
kmetovalcev- —bes
NOVA CESTA
NA POBREŽJE
Občani Pobrežja, krajevna
skupnost Rečica ob Savinji,
so zopet zavihali rokave in
odprli svoje denarnice. V teh
dneh intenzivno grade lokal-
no cesto v dolžini cca 4 km,
za katero so zbrali sredstva
s krajevnim samoprispevkom.
Ker je ekonomska moč tam-
kajšnih kmetov pač. različna.
So se dogovorili za to, da bo
sleherni prispeval po svojih
močeh. Ce se ne bo kaj zatak-
nilo, zaenkrat kaže, da se ne
bo, bodo cesto izročili svoje-
mu namenu ob letošnjem pra-
znovanju občinskega prazni-
ka, —bes
KAKO ŽIVIMO?
VEDNO BOLJE!
Dobje pri Planini. Tipična in idilična slovenska vasica,
ki še ni dolgo tega imela niti vodovoda niti elektrike. Da-
nes imajo vse. In kar je najpomembnejše, tudi ljudje so
zadovoljni. Stari in mladi. Rastejo nove hiše, redke sicer,
in stare obnavljajo. V gostilni sedijo dopoldne le najstarej-
ši. Za vse druge je povsod dovolj dela. In prav to je tisto,
kar radi poudarjajo — tudi dokažejo — domačini tega
kraja, češ, Dobjani znamo zagrabiti za delo. V teh dneh
je pri njih kot še nikdar dosedaj. Na hišah lestve in po-
vsod nekaj obnavljajo. V nedeljo, 22. avgusta, bodo nam-
reč gostili nekaj tisoč ljudi iz vse šentjurske občine, ki
bo tu praznovala svoj občinski praznik, 18. avgust.
Pogovarjali smo se s petimi Dobjani. O vsem! Kako se
pripravljajo na praznik, kaj jim manjka, kako živijo in
podobno.
! RANC;i .SALOBIR, predsed-
nik KO SZDL: »Trenutno smo
najbolj zadovoljni zaradi nove
ceste z Dobja na Repuž, Sla-
tino in Presečno, ki jo je zgra-
dilo Gozdno gospodarstvo s
pomočjo občine. Obnavljamo
šolo, domove, stanovanjski
blok za učitelje. Verjetno do-
bimo cestno razsvetljavo, ki
jo že dolgo želimo. Radi bi
še letos pričeli z gradnjo kul-
turnega doma.
FANIKA ŠKOBERNE, A eč-
je brdo 3: »Lepo je v Dobju,
čeprav že poznam mestno živ-
ljenje, saj delam v Celju. Le
zaoave di uiiu lanKo vec za
mlade. Potem bi bili še raje
tu. Sicer pa, kdo si ne želi
razvedrila?«
KONRAD HODEJ, Brozje 1:
»Vesel sem, da bodo otroci
hodili v obnovljeno šolo. Za-
to sem dal les in še ^:iekaj
kubikov ga bom dal, če bo-
mo gradili kulturni dom. Ka-
ko živim? Matram se, ampak
živim v redu. Moderniziral
sem si hlev. 12 glav živine!
Sedem starih milijonov inve-
sticij! Splačalo se bo! Danes
veliko pomeni, če se laliko
specializiraš v kmetijstvu. Si-
cer pa za Dobje vse.«
JANEZ  ZALOKAR,   Slatina
6: »Še pol leta in imel jih bom
osemdeset, zato vam lahko
najbolje povem, kako se je
Dobje spremenilo. Ne samo
Dobje, življenje tudi. Mnogo,
mnogo bolje je, kot ie bilo
nekoč. Hudo mi je, ko vidim
kruh na cesti. Namazanega.
Tako v redu nam gre, da so
se mnogi že prevzeli, škoda.
Ko bi le še bilo tako «
JOŽE PLAN KO, Gorica 10:
»Samo to vam povem, tako
kot je, ne vem, če bo vedno.
Važno je eno: če hočeš delati,
dobiš denar in lahko v redu
živiš. Dela je povsod dovolj,
samo treba je zagrabiti zanj.
Pravijo, tolikšni davki, pa so
bili včasih še hujši. Trinajst
otrok nas je bilo doma. De-
set jih še živi. Vsi lahko je-
mo in to ne tako slabo. De-
lati je treba.«
Tako vedri so Dobjani vedno. Zaupajo vase in naredijo
vse, da bo v njihovem kraju lepše, prijetneje. Znajo de-
lati. M. S. — B. S.
SAMO ŠTIRJE
RAZREDI V DOBJU
z zadnjim dnem U::^., Mig,
seca bo na Dobju prenehal^
obstojati osnovna šola Doq,
je kot samostojna razvita o.
semletna šola in se bo s prj.
četkom novega šolskega letj
priključila centralni osnov:^
šoli na Planini. Tako je kon,..
no zaključena zadeva, ki g
povzročila mnogo hude krv;
in razne ideje — kot na pr,,
mer tisto o priključitvi Do ,3,
ja občini Laško. V šolo na
Planini se bodo prešol. 1; ot,
roci 5., 6., 7. in 8. razredi.
Istočasno bo odpravi,(na
tudi podružnična šola Bojur,
katere otroci prvih štirih ra.
zredov bodo obiskovali poulc
na Planini. Samostojna ne bo
tudi osnovna šola Kalobje,
Otroci višjih razredov se bo.
do prešolali na osemletke 7
Šentjur, Planino, Slivnico in;
Breze. Kalobjanska šola bo
postala podružnica šentjur-
ske, j
__Ji
TOČIL ŽE,
TODA KAJ?
v Strmcu pri Vojniku
sta se srečala vneta in na-
predna čebelarja. Pa se je
med njima razvil takšen
dvogovor:
— Si kaj točil?
— Sem!
— Dobre-ga?
— Ne!
— Kakšnega pa?
— Solze!
— Tudi jaz!
(Letošnja paša za čebele
je bila vsaj na celjskem
območju zeio skromna in
takšna bo tudi letina me-
du, op. pisca.)
KONEC AVGUSTA
NA DOBRAČ
Moziiski planinci piipraf-
Ijajo za 29. avgusr skupin^lsi
izlet na Dobrač na Korošcu),
Računajo, da se bo izleta u
deležilo okoli 40 članov JB
mladincev- V Avstrijo bad<
odpotovali preko Podkorena
in si sproti ogledali še Beijaiv
Na povratku z Dobrača b;::!«
potovali skozi doUne Znje in
se preko Ljubelja vrnili v Slo
venijo. To bo že drugi -'i^kU'
pinski izlet v tem me-^ecu,
kar kaže na dokajšnjo aktiv-
nost planinskega društva,
si prizadeva organizirati za
svoje člane čim pestre 1 še i"
kar najbolj zanimive izlete-
Zanimivo je, da društvo ^
stroške prispeva tudi svoj de
lež, tako da pride za udele
žence potovanja čim bolj i>o
ceni. —l^es
ŠMARSKA OBČINA
V ŠTEVILKAH
Po prvih podatkih popisa
prebivalstva, ki jih je izde
lal Zavod SRS za statistiko
Ljubljana, šteje občina Smar
je pri Jelšah 30.560 prebival
cev, to je za 538 manj k«
leta 1961. Nadalje Ima H.sM
stalno naseljenih in prazna'
stanovanj ter 8.393 gospodinj'
stev. Na začasnem delu v tU'
jini pa je bilo od popisu 865
občanov.
Na začasnem delu v tujini
so prebivalci iz 158 naselij
S 15 in več prebivalci je n«
začasnem delu v tujini 7 na-
selij. Na prvem mestu je Ro
gaška Slatina 65, Rogatec 'S
Ratanska vas 18, Kozje 17, Te
kačevo 17, Vrenska gorca 1^
in Buče 15.
F. S
VESELA HMELJARIJA
# LETOS JE DAN HMELJARJEV PRERASTEL SLOVENSKI OKVIR • GOSTJE SO V SA-
1/iNJSKO DOLINO PRIŠLI IZ ARGENTINE, NEMČIJE IN FRANCIJE ® NA PRAZNOVA-
NJU, KI SE GA JE UDELEŽILO BLIZU 2000 LJUDI SO PODELILI 47 PRIZNANJ • HME-
LJARJI SO SI NA SOBOTNEM SREČANJU IZBRALI NOVEGA HMELJSKEGA STAREŠINO
iN IZVOLILI HMELJSKO PRINCESO m ZA NASLOV HMELJSKE PRINCESE SE JE LETOS
POTEGOVALO 15 BRHKIH DEKLET • V SPREVODU VELIKO DOMISELNO OPREMLJE-
NIH HMELJARSKIH VOZ % VSE JE BILO LEPO, LE ZVEČER JE DEŽ ZMOČIL PRIREDITVE
(ovi hmeljarski starešina
Stanko  Pešec  iz  Arje  vasi.
Minulo soboto in nedeljo
ita bila Žalec in Braslovče
)rizorišči devetega dneva
imeljarjev. Tako namreč v
savinjski dolini hmeljarji
)raznujejo svoj praznik v
■asu. ko njihovo zeleno zlato
lozoreva in samo še čaka
13 pridne roke in stro.je, da
;a bodo obrali. Doslej je
mt!o to praznovanje značaj
prireditve v slovenskem me-
rilu, letos pa je te meje pre
rastlo, saj so se slovesnosti
udeležili gostje iz daljnje
prekomorske Argentine. iz
Zahodne Nemčije, Francije
in drugih držav. Tuji gostje
so bili gostobesedni, ko so
ocenjevali razvoj hmeljar-
stva pri nas, so pa svojiin
savinjskim kolegom povedali
to in ono iz svojih izkušenj
doma.
Sobotna prireditev, bila je
v domu kmetijskega kombi-
nata v Žalcu, je bila name-
njena predvsem povabljenim.
Ob tej priložnosti je hmeljar-
je in goste pozdravil pred-
sednik poslovnega združenja
Styria Celje-Maribor diplomi-
ran inženir VINKO KO-
LENC. Kot to zahteva tradi-
cija, je spregovoril tudi do-
sedanji hmeljarski starešina
FRANC LESJAK iz Tabora,
ki je zbranim sporočil, da bo
njegov naslednik do nasled-
nje hmeljarske letine STAN-
KO PEŠEC iz Arje vasi. Kdo
bo nova hmeljarska prince-
ska je bila še vedno skriv-
nost. Za ta mikaven naslov
se je letos potegovalo 1.5 de-
klet, tako da možem, ki so
izbirali, ni bilo lahko odlo-
čiti. Za veselo razpoh>žpn,je
so poskrbeli pevci zbora
»Ivan Cankar« iz Tabora in
»Svobode« iz Polzele, šempe-
trski folkloristi pa so pozi-
vili prireditev s pestrimi
ljudskimi plesi. Za tiste, ki
so jih srbele pete, bilo pa
jih ni malo, je s poskočni-
mi iKJskrbel ansambel »Hme-
ljar« iz Žalca. Preden so 47
zaslužnim hmeljarjem in
hmeljarkam podelili prizna-
nja, sta lanskoletni starešina
in lanska princeska PAVLA
SERDONERJEVA odplesala
solo ples.
Drugi dan se je hmeljarski
praznik preselil v Braslovče.
Začel se je z budnico j^odbe
na pihala iz Liboj, sledil pa
je slavnostni sprevod, ki je
v Braslovče prispel z cnour-
no zamudo, a ker je bila ne-
delja, s tem ni bila povzroče-
na prevelika jeza. Sicer pa
so imeli na voljo dovolj do-
brega prigrizka in pijač. Za-
nimanje med obiskovalci je
naraščalo, ko .je dosedanji
starešina uradno predal svoje
dolžnosti novemu in ko se je
začel program, v katerem so
nastopili godbeniki  iz  Liboj
ter Prebolda, ter moški pev-
ski zbor iz Braslovč. Iz Bia-
slovč se je množica preselila
k braslovškemu jezeru, k,ier
je bilo za goste in kandidate
za letošnjo princesko prire-
jeno slavnostno kosilo in
kjer jim je direktor Gostin-
skega podjetja IVO DRNAC
izročil  darila.
Prireditve so se nadaljeva-
le še popoldne. Izredno do-
miselno napravljeni so bili
vozovi, ki so predstavljali
hmeljarska opravila (na de-
sni prvonagTa,jeni voz, ki je
predstavljal odhod savinjskih
hmeljarjev na Luno). Vsemu
temu je sledilo tisto, kar je
najbolj privlačevalo številne
obiskovalce. Novi starešina
je namreč razglasil letošnjo
hmeljarsko princesko MAR-
JANO CRETNIK iz Velike
Pirešice. Kot sta prejšnji ve-
čer storila stari starešina in
lanska princesa, sta tokrat
zaplesala novo izvoljeni sta-
rešina in novokronana prin-
ceska.
Prireditev je zelo lepo us-
pela in rajanje bi se zavleklo
do ranega jutra, če bi zvečer,
žal, ne začel padati dež. Leta
pa je bil savinjskim hmeljar-
jem dobrodošel, kajti kobule
se bodo okrepile, dobile bo-
do na teži in pridelek bo za-
to boljši. Da so bile prire-
ditve tako  u.spešne,  gre za-
sluga predvsem turističnemu
društvu Braslovče in vsem
sodelujočim skupinam. Bila
je to zares vesela hmel,)arija.
Tekst in slike TONE TAVČAR
Za naslov hmeljarske princese se je potegovjilo 15 deklet
iz Savinjske doline. Od leve proti desni so: lanskoletna
hmeljarska princesa Pavla Serdonerjeva, sledijo Cvetka
Četina iz Šempetra, Alenka Šlibar iz Celja, Mojca Rak iz
Braslovč, Marjana Šketa iz Tmave, Dragica šmid. Tabor,
Olga Potočnik z Dobrne, letošnja princeska MARJ.^NA
CRETNIK z Velike Pirešice, Jelka Železnik s Frankolo-
vega, Darinka Kerš iz Celja, Cvetka Zabukovnik iz Andra-
ža nad Polzelo, Ivanka Slapnik z Vranskega, Staiika
Škarjanc iz Mozirja, Marija .'\rcan iz Petrove. Nada Ter-
glav iz Šempetra in Silva Kuder iz Trnave.
• KAKO ŽIVI JOŽE CVIRN S 470 DINARJI POKOJNINE SAM NA SVETU
Kot kurniik med modernima
Mevi — takšna je hišica, v kar
^rj živi že nekaj let Jože
Cvirn, starostni upokojenec.
^ sto metrov izven Gorice pri
Slivnici po cesti proti Loki
^ na levi strani odpre pogled
|ia ngkaj lepih, pravkar zgra-
jenih hiš. In med njimi s
^lamo krita, sestavljena iz
^k pobarvanih z a$>noni,
^'imova hišica bajtica kot
* pravljici iz srednjega veka.
Prvi vtis pove, da morda slu-
ži otrokom za igranje. Toda,
tistega jutra se je iz tenkega
dimnika suikljal dim.
Jože Cvim je za hišico se-
kal dračje. Ko je zaslišal sto-
pinje, je naglo vzravnal upo-
gnjeni hrbet, pomežiiknil in
strahotna dejal:
»Kaj pa hočeta?«
Bilo nama je žal, ker sva
ga prestrašila. Ni nava-
jen obiskov, razen sosedje
ga tu in tam pogledajo pre-
ko plota.
»Nisem bil nikdar oženjen,
sorodnike pa imam vseeno.
Ampak, moja žlahta drek ve-
lja. Veste, žlahta — raztrga-
na plahta.«
Cisto sam je, tudi kadar je
bolan. Sam si pripravlja zaj-
trk. Vstane, zbere dra."'ie m
zakuri. Poleti še gre, huje je,
ko pritisne zima. Rodil se je
v Zibiki pred 73 leti. S
krampom in lopato je garal
v Avstriji, štorah, Šentjurju
m drugod. Sedaj vsak me-
sec odide sam v štore — po
pokojnino.
»Strah me je, da bodo kaj
zamešali, denarja je tako ma-
lo, da si ne morem privošči-
ti kaj takega.«
440 dinarjev res ni veliko.
»No, hvala bogu, phDvečali so
mi penzijo. Ravno včeraj sem
dobil 470 dinarjev. Od tega
dara 40 dinarjev za najemni-
no. Strašno sem zadovoljen,
da lahko tu živim. Se malo
vrteka imam in to mi veliko
pomaga. Sosedi mi tudi po-
magajo, nekateri so še po-
sebno dobri. Brance je naj-
boljši.«
Cvimov zajtrk je bil obi-
čajen. Kava in kruh.
»Za kosilo si bom pa na-
redil »šnitih« krompir in ga
zabelil.«
Meso si redko privošči. Ne
gre tako razmetavati denar-
ja. Kljub letom se peš od-
pravi v Šentjur. Cita vča-
sih kakšno staro pratiko in
še to ob petrolejki. Elektri-
ke ni v bajti.
»Seveda bi imel tranzistor,
pa je predrag. Kupim si kak.
šen literček dobrega, ga
imam za tri dni. Kozarček
se prileze za dobca voijiot an
korajžo. Ja, vse bi še šlo, če
bo zdravje. Kdo mi bo po-
magal, če me bo priklenilo
na posteijo?«
Odšla sva. Cvim pa je se-
kal naprej in počasi računal,
kako bo uporabil penmjo. To
je zanj problem meseca. To-
likšna je, da res ne  ve,  za
kaj vse jo uporabi.
Tekst: M. Seničar
Foto: B. Strmčnik
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED,
Stotinam diplomatskih in
državniških dokumentov, ki
samevajo v skrbno varovanih
trezorjih, se je pridružil še
eden: v New Delhiju sta So-
vjetska zveza in Indija pod-
pisali sporazum o miru, pri-
jateljstvu in sodelovanju, ki
bo veljal dvajset let. Odnosi
med obema velikima država-
ma so tako čez noč dobili ne-
ko povsem novo kvaliteto in
kar takoj povejmo, da se je
tudi razmerje med tistimi, ki
na mednarodni politični sceni
največ veljajo, pravtako spre-
menilo. Podpis pogodbe v
New Delhiju ni spremenil sa-
mo stiska roke med Moskvo
in New Delhijem v prisrčen
objem, marveč vnesel v za-
pleteno igro medsebojnega
otipavanja med Washingto-
nom, Moskvo, Pekingom in
New Delhijem povsem nove
razsežnosti. Indija in Sovjet-
ska zveza sta imeli vsaka svoj
račun pri podpisu pogodbe:
tako ena kot druga stran sta
pri tem zanesljivo mislili na
mogočnega soseda — 7.50 mi-
lijonsko Kitajsko. Kar zadeva
Indijo, je treba spomniti na
dejstvo, da se njeni odnosi s
Pakistanom slabšajo iz dneva
v dan, da so že skoraj na
tisti točki, ko je moč govoriti
o resni krizi. Peking z naklo-
njenostjo gleda na režim pa-
kistanskega predsednika Jahi-
ja Kana in to je za Indijo ze-
lo resna postavka. Sovjetska
zveza ni mogla s simpatijami
gledati nedavno začetega po-
stopnega zbliževanja med Ki-
tajsko in Združenimi država-
mi Amerike — pa tudi Indija
je (zaradi svojih težav s Pa-
kistanom) zelo skrbno sledilai
razvoju ameriško-kitajskih od-
nosov. Eno k drugenm: pod-
pis pogodbe v New Delhiju
zanesljivo ni samo stvar, ki
bi zadevala zgolj SZ in Indi-
jo, krog prizadetih je precej
širši. Bilo bi na meji trezne-
ga, če bi že sedaj skušali
ugotavljati posledice pogodbe.
Čas bo, tako kot za nmoge
reči, najboljši razsodnik, če
se bodo odnosi na tem občut-
ljivem delu Azije umirili, pri-
like stabilizirale — potem bo
pogodba gotovo dobila svojo
pozitivno oceno v zgodvini.
Pogodba sama določa, da bo-
sta podpisnici spoštovali ne-
odvisnost, suverenost in oze-
meljsko celovitost. Obvezujeta
se, da ne bosta stopali v no-
bene vojaške zveze, ki bi bile
naperjene proti drugi strani.
Vzdrževali se bosta vseh vo-
jaških  groženj   proti   drugi
strani in ne bosta dovolili
uporabljati svojega ozemlja za
kakršnokoli akcijo, ki bi lah-
ko vojaško škodovala drugi
podpisnici sporazuma. Kazen
tega se SZ in Indija obvezu-
jeta, da se bosta vzdržali po-
moči vsaki državi, ki bi bila
v vojnem sporu z eno izmed
podpisnic, če bi bila ena iz-
med njiju napadena ali ogro-
žena, se bosta začeli posveto-
vati kako odpraviti grožnjo
in uveljavili bosta odločne
ukrepe za zagotovitev miro
in varnosti na svojih mejah.
Zelo zanimiv je tudi tisti del,
ki (čeprav ne obširno) govori
o indijski politiki neuvrščeno-
sti. Sovjetska zveza je potr-
dila, da je politika neuvršče-
nosti, kakršno uveljavlja In-
dija, pomembna podpora
splošnemu miru in mednarod-
ni varnosti ter zmanjšanju
napetosti na svetu. To je kaj-
pak presenečenje, saj še na
nedavnem kongresu KP SZ v
Moskvi niso politike neuvršče-
nosti niti omenjali. V tem
trenutku ni jasno, ali gre za
bistveno spremembo v sovjet-
skem stališču ali pa zgolj za
»lokalno« koncesijo, nekaj,
kar si je Moskva pač privo-
ščila samo zato, ker ji to v
danem  trenutku in samo  v
omejenem obsegu ustreza.
Vsekakor bo zanimivo spo-
znavati in ocenjevati, kako bo
podpis pogodbe vplival na po-
litične kroge nekaterih sve-
tovnih prestolnic.
V Belfastu na Irskem p>a
doživljajo v zadnjih urah naj-
bolj mučne trenutke po letu
1920. Po vrsti silovitih spo-
padov med pripadniki britan-
ske vojske in člani tajne ir-
ske republikanske armade je
zagorelo več kot sto hiš, ne-
kaj sto ljudi pa je pobegnilo
v sosednjo republiko Irsko.
To je ob petnajstih mrtvih m
nekaj deset ranjenih tragična
bilanca nestrpnosti med pro-
testanti in katoličani ter bri-
tansko vojsko. V tem trikot-
niku je toliko strasti in očitno
tako malo pripravljenosti za
mir in sodelovanje, da nudi
Belfast podobo bojišča, ozrač-
je v mestu pa tisto srhljivo
negotovost, ki je tako značil-
na za vojno.
Sudan se je umiril, čeprav
malce tudi na škodo arabsko-
sovjetskih odnosov. General
Nimeiri je izvedel rekonstruk-
cijo vlade in zamenjal tudi
nekaj svojih veleposlanikov —
med njimi tudi tiste.ga, ki je
zastopal Sudan v Jugoslaviji.
Škloc, tokrat v četrtek zjutraj na Kozjanskem ...
(loto B. S.)
PRISPEVKI ZA
POKOJNINE
POGOJI ZA PRIDOBIVANJE PRAVICE DO
STAROSTNE   POKOJNINE KMETOV SO
DOVOLJ ŠIROKI, PREDLOGI ZA ZBIRANJE
SREDSTEV PA PREMALO NATANČNI
Priprave zakona o starost-
nem zavarovanju kmetov se
približujejo odločilni točki —
že letos naj bi bil sprejet.
Tudi besedilo tez je močno
izbrušeno. Nekatere formula-
cije pa vzlic temu še niso
dovolj natačne, zlasti ne do-
ločila o zbiranju sredstev
za sklad zavarovanja. Pri-
spevki republike in občin so
razčlenjeni zelo široko, tudi
prispevki zavarovancev so ja-
sno določeni, manj in pre-
malo pa prispevki drugih
obveznikov, ki prevzemajo po-
sestva kmetov, uživalcev sta-
rostnega zavarovanja, sami
pa ne bodo zavarovanci.
Pri kmetih, ki bodo imeli
naslednike, je stvar jasna.
Ko bodo izpolnili 65 let, bo-
do posestvo izročili osebi, ki
postane z njegovim prevze-
mom zavarovanec, rn tako
pridobi pravico do pK)kojni-
ne.
»To bo pravilo,« piSe v 13.
tezi. »Od tega pravila pa bi
odstopali, če zavarovanec ta-
kega naslednika ne bi imel.
V tem primeru bi zavarova-
nec uveljavljal pravico do
pokojnine tudi brez istočas-
ne izročitve posestva, vendar
samo pod pogojem, da bi se
on sam ali pa kdo drug (pre-
vzemnik posestva, delovna or-
ganizacija, občina, zakupnik
ipd.) zavezal plačevati prispe-
vek za obvezno starostno za-
varovanje.«
Tak pogoj bo- lahko izpolnil
vsak kmet, četudi ne bo imel
otrok ali drugega nasledni-
ka na posestvu. Vprašanje pa
je, kako bo s tem pogojem
zagotovljen dotok sredstev za
kritje izdatkov zavarovanja
in kako naj zavira nadaljnje
drobljenje kmečke posesti.
Poglejmo primer, kakršnih
bo gotovo veliko! Ob določe-
ni starosti bo sedanji kmet
začel prejemati 3000 din po-
kojnine na leto. če je to me-
jo že dose.gel in se bo obve-
zal, da bo sam plačeval pri-
spevek — takrat lahko zadr-
ži posestvo — bo za to iz-
dal letno okrog 1000 din. Od
pokojnine mu bo torej ostalo
okrog 2000 din čistega do-
hodka, četudi se noben bo-
doči dedič posestva ne bo
zmenil zanj. Ob njegovi smr-
ti pa bo njegov prispevek usa-
hnil, če si bodo posestvo
razdelili nekmetje. Po seda-
njem zakonu o dedovanju si
ga lahko razdelijo, kdaj bo
sprejet novi zakon, pa še ne
vemo.
Solidarnost kmetov pri sta-
rostnem zavarovanju — neka-
teri bodo prispevali več kot
drugi, pokojnine pa bodo ena-
ke; nekateri bodo pokojni-
ne začeli prejemati takoj,
mlajši pa bodo morali dolgo,
čakati na njih — se bo s
prehodom nekaterih poses-
tev in zemljišč v roke nekme-'
tov krhala. Krog obveznikov
se bo ožil in tudi obseg
zemljišč, od katerih naj bi
prispevali za starostno za-
varovanje kmetov.
V 21. tezi sicer piše: »Če
kmetijsko posestvo, čigar last
nik ali zakupnik ob uvelja-
vitvi starostnega zavarovanja
kmetov zavarovanec, prevza-
me bodisi deloma ali v ce-
loti oseba, ki nima lastnosti
zavarovanca (kmet-delavec,
organizacija združenega de-
la, občina), je ta prevzemnik
dolžan plačevati prispevek
za obvezno starostno zava-
rovanje kmetov po merilih
in obsegu, ki veljajo za zava-
rovanca.«
Tudi ni določeno, kako dol-
go. Ali do smrti tistega, ki
bo prejemaj starostno pokoj-
nino, ali do 65. leta starosti
tistega prevzemnika, ki bo
dolžan plačevati? Pri organi-
zaciji združenega dela ali ob-
čini pa tudi tako merilo ni
možno. Na posestvih, na ka-
terih bodo ostali mladi nasle-
dniki — zavarovanci, bodo na-
mreč obveznosti tekle naprej-
V obrazložitvi 21. teze j«
jasno povedano »Nesmiselno
bi bilo, da bi se s prenosom
posestva prevzemalo sanio
premoženje, ne pa tudi obvez-
nosti, ki to posestvo breme-
ne.« Kako je to mišljeno? Te
obveznosti bi bilo treba do
ločiti bolj natančno, kajti
znano je, kako nekateri \p'
dje spretno iščejo luknje *
prepisih.
JOŽE  PETEK
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Z objavo osnutka ustavnih
amandmajev k slovenski u-
stavi se je minuli teden v
naši republiki praktično pri-
čela javna razprava, ki bo
trajala do meseca oktobra.
V prvem izmed 23 amandma-
jev je SLOVENIJA OPRE-
DELJENA KOT DRŽAVA z
lastno suverenostjo, ki teme-
lji na oblasti in samouprav-
ljanju delavskega razreda in
vseh delovnih ljudi kot so-
cialistična samoupravna skup-
nost delovnih ljudi in obča-
nov slovenskega naroda ter
italijanske in madžarske na-
rodnosti.
Osnutek ustavnih dopolnil
zagotavlja PRAVNO VAR-
NOST ZA SAMOSTOJNO O-
PRAVLJANJE OSEBNEGA
DELA na tistih področjih, ki
so za to najbolj primerna in
pomembna za gospodarski
razvoj. Ob obrti, gostinstvu
in turizmu v posebni točki
izstopa kmetijstvo. Podrob-
nejša ureditev te problemati-
ke je prepuščena zakonu pri
odgovornosti Slovenije za za-
gotavljanje enotnega jugoslo-
vanskega trga je kot poseben
element enotnosti in stabilno-
sti omenjeno medrepubliško
usklajevanje osnov davčne po-
litike in davčnega sistema.
Ustavna komisija ni spre-
jela možnosti predsedstva re-
publike — predsedstva SR
Slovenije. Predsedstvo osta-
ja ustavni, hkrati pa tudi
skupščinski organ, ki je ne-
posredno odgovoren skupšči-
ni. Po osnutku ustaTOih do-
polnil naj bi predsednika iz-
vršnega sveta volila skupšči-
na na predlog predsednika
skupščine.
Naša nova zvezna vlada je
minuh četrtek obravnavala
predloge o svoji notranji or-
ganizaciji in nekatera vpra-
šanja tekoče gospodarske po-
litike. ZIS je zadolžil pristoj-
ne zvezne organe, da pripra-
vijo PREDL(XJE ZA UVED-
BO NADALJNJIH UKREPOV
(sprejetih za letos) na pod-
ročju uresničevanja družbeno
ekonomske politike in stabi-
lizacijskega programa. Te
predloge bo ZIS obravnaval
na eni izmed prihodnjih sej
še ta mesec. ZIS je tudi
proučil informacijo Narodne
banke Jugoslavije o likvidno-
sti gospodarstva in poslovnih
bank. čeprav iz informacije
izhaja, da se likvidnost zbo-
Ijšuje, je ZIS sklenil, da
bo imel nujne ix)svete z re-
publiškimi in pokrajinsldma
svetoma, zlasti glede zagoto-
vitve izplačila osebnih dohod-
kov v tem mesecu.
Nedavni ukrepi ZIS, ki go-
vorijo o prepovedi odobritve
POTROŠNIŠKEGA KREDI-
TA za nekatere vrste mate-
riala, so bankam znižali tudi
odstotek razpoložljivih sred-
stev za tovrstno kreditiranje.
Zdaj banke lahko razpolaga-
jo le s 60 odstotki zbranih
sredstev od hranilnih vlog na
vpogled namesto prejšnjih
80. Znižanje tega kreditnega
potenciala ni bistveno priza-
delo Ljubljanske banke, ki
pokriva tri četrtine bančnih
storitev v Sloveniji. Ljubljan-
ska banka je že poprej sa-
moiniciativno zmanjšala raz-
položljivo denarno maso za
potrošniške kredite, ker je del
denarja namenila za krediti-
ranje odkupa letošnjega pri-
delka pšenice. Nekatere po-
slovne banke v drugih repu-
blikah pa so zašle v hujše
težave. Poročila iz Srbije go-
vorijo, da se tamkajšnje ban-
ke borijo z zelo nizko likvid-
nostjo (poprečno 1,8 namesto
4 odstotkov predpisane), mi-
mo tega pa pričakujejo velik
pritisk zaradi izplačil oseb-
nih dohodkov v drugi polo-
vici meseca, medtem ko so
same v položaju, da ne mo-
rejo izterjati kreditnih in dru
gih terjatev.
Tragično je odjeknila v ju-
goslovanski javnosti druga
največja ŽELEZNIŠKA NE-
SREČA po vojni pri Vrčinu
pri Beogradu, v kateri je do
zdaj izgubilo življenje 38 o-
seb, večdeset potnikov pa je
bilo ranjenih. Uradno poroči-
lo o vzrokih nesreče bo zna-
no, po dozdajšnjih napovedih,
ob koncu tedna, ko bo pre-
iskovalni sodnik zaključil
preiskavo. Boško Dimitrije-
vič, novi zvezni sekretar za
gospodarstvo, v čigar resor
spada tudi promet, je v iz-
javi za tisk dejal: »V zvez-
nem sekretariatu in ZIS smo
se že dogovarjali, kaj bi bilo
treba ukreniti . ..« Po njego-
vih besedah bo ZIS ocenil
to nesrečo in SPREJEL DO-
LOČENE UKREPE, kajti po
do zdaj znanih ugotovitvah
se je nesreča pripetila iz ma-
lomarnosti oziroma napake
osebja bližnje postaje Lipa
in osebja lokomotive tovorne-
ga vlaka. Po neuradnih poro-
čilih je tovorni vlak s po-
staje Lipa zapeljal skozi rdeč
si.gnal ali pa so železničarji
prepozno spremenili si.gnal in
strojevodja ni videl svetilk,
s katerima sta mahala želez-
ničarja.
V zvezi s tem je delavski
svet ŽTP podjetje Beograd'
poostril pravilnik o varnosti
prometa. Generalni direktor
tega podjetja Vladeta čosič
je na konferenci za tisk iz-
javil, da ni mogoče nobene-
ga opravičila za nesrečo. O-
krog 60 vodilnih ljudi tega
podjetja bo poklicanih na od-
govornost zaradi nespoštova-
nja neke njegove odločitve.
Minuli teden sta bila v
Ljubljani posveta republiške
komisije za usmerjanje delit-
ve dohodka in verifikacijske
komisije sindikatov s pred-
sedniki skupnih komisij, ki
so jih delovne organizacije iz-
brale za pripr.avo SAMOU-
PRAVNIH SPORAZUMOV.
Posveta sta imela namen, da
časovno pospešita sprejema-
nje in pomagata h kvalitet-
nejši izdelavi samoupravnih
sporazumov. Ti sporazumi
morajo biti sprejeti do 8.
oktobra letos, večina osnut-
kov  pa   predvideva  gibanje
najnižjih in najvišjih osebnih
dohodkov med 80 in 6000 di-
narji. Izvršni svet, sindikati
in gospodarska zbornica
vztrajajo, da samoupravno
sporazumevanje steče po za-
črtanih poteh. Gospodarska
zbornica se predvsem boji
zmanjšanja akumulacije.
Na ponedeljkovem zboru
delegatov skupnosti socialne-
ga zavarovanja kmetov SR
Slovenije so delegati podprli
tezo STAROSTNEGA ZAVA-
ROVANJA KMETOV. Delega-
ti so se zavzemali, naj bi vsi
kmeti plačevali enake zneske,
družbeno pohtične skupnosti,
pa naj bi finacirale kmečko
starostno zavarovanje do po-
lovice in ne do tretjine, kot
predvidevajo teze. Kmetje za-
htevajo, naj družba prispeva
polovico sredstev, ki jih je
treba iskati izven kmetovega
dela oziroma na račim nje-
govega minulega dela, saj
mnogi na račun kmeta precej
akumulirajo.
Nska anketa v Zahodni
Nemčiji je ugotovila, da tu-
ji delavci,, zaposleni v Za-
hodni Nemčiji, manjkrat iz-
ostajajo z dela kot domačini,
kai še posebej velja za ru-
darje . .. manj izostankov,
več mark, hitrejša vrnitev v
domovino...
Drugače pa je na Šved-
skem, kjer je nekaterih po-
klicev odločno premalo, če-
prav so bogato nagrajeni. V
Stockholmu, denimo, tako ze-
lo primanjkuje zdravnikov,
da so minulo soboto morali
odpustiti vse tiste bolnike, ki
niso bili nujno potrebni
zdravljenja. V bolnišnici so
lahko ostali le tisti »srečne-
ži«, katerih življenje je bilo
v neposredni nevarnosti. ..
ali bodo začeli sedaj tudi
Švedi uvažati zdravnike .. .?
Pa tudi v Sibiriji si ne ve-
do pomagati, čeprav gre za
zadrego drugačne vrste: ro-
ji nenasitnih mušic namreč
prihajajo nad pasoče se čre-
de živine ter jih dobesedno
prekrijejo. V nekaj minutah
Izpije nekaj tisoč žuželk kra-
vi vso kri, rmkar se žival
mrtva zgrudi na zemljo, ško-
da, ki nastaja zaradi tega, je
velikanska,   strokovnjaki  pa
ne vedo, kako bi ubranili ži-
vino ... morda z napisnimi
deskami: pikanje prepoveda-
no ...?
Medtem ko se strokovnjaki
v Sovjetski zvezi ubadajo s
tem, kako bi rešili živino
pred žuželkami, pa so rijiho-
Vi kolegi v Veliki Britaniji
dognali nekaj presenetljive-
ga: voznik s cigareto v u-
stih je za volanom mnogo
bolj zanesljiv kot tisti, ki
je brez nje! Tobak naj bi vo-
znika med vožnjo pomirjal..
ampak če boste poskusili
tudi vi kaj takega, se nikar
ne izgovarjajte na nas — če
boste končali kje v jarku ...
Na Japonskem pa so v par-
lamentu obtožili pilote voja-
ških letal, da za vajo pre-
strezajo potniška letala —
tako naj bi prišlo tudi do
tragične nesreče minuli te-
den, ko je pri trčenju ne-
kega lovca in potniškega bo-
einga 727 izgubilo življenje
162 ljudi . . . nevarna vnema
vojaških  pilotov . ..
Po najnovejših podatkih
zaslužijo tuji delavci, zapo-
sleni v Zahodni Nemčiji,
poprečno 870 mark meseč-
no... zato jih je tudi toliko
tam na delu. skoraj dva mi-
lijona  namreč...
ŠE O TEM KJE JE PRAVICA?
;IGAVA JE V RESNICI ZEMLJA
^ N/V KOŠKIMEVI DOMAČIJI SF: ŠE VEDNO NISO
' POMIRILI
- ZADEVA JE STARA 21 LET IN MNOGI SE VPRAŠU-
JEJO ALI JE ZEMLJA TISTE(;A, KI  JO OBDELUJE
* MILIČNIKE IZ CELJA IN VOJNIKA SO ŽALILI PRI
OPRAVLJANJU SLUŽBENE DOLŽNOSTI   ŠE OTR()C:i
pismu Franca Rošerja iz
jjnika 117 je sledilo pismo
Lelitorja sklada za komu-
Jjir/) urejanje mestnih zem-
^jjč, pričakujemo pa tudi pis-
pQ Upra^ve javne varnosti Ce-
saj so nekatere obtožbe
f pismu Rošerja zelo hude
p dejansko ne osvetljujejo po-
^jern resničnega stanja »o
jjivici, ki bi se naj zgodi-
j njemu in njegovi družini«.
53to smo ga pred dnevi obi-
,jjali na domu predvsem za-
p da bi izvedeli, čigava je
, resnici zemlja, kj je pov-
jočila toliko jeze in tudi in-
grvencij miličnikov.
»Ta zemlja je moja že 41
gt. Od osvoboditve pa do da-
jes sem jo obdeloval. Oral in
lejal. Nihče mi ni nikdar re-
jel, da tega ne smem. Sedaj
ja je počilo kot strela z jas-
lega,« je začel svojo pripo-
ved Franc Rošer. Pokazal mi
le pogodbo o nakupu zemlje.
Bilo je 15. decembra 1930
eta, ko je Rošer kupil zem-
jo od zakoncev Marije in Iva-
la Ahtika za 18.750 dinarjev,
»ogodbo je potrdilo Okrajno
iodišče v Celju.
»Odločbe, da nam je zem-
ja vzeta, nismo nikdar do-
jili. Spomladi smo prejeli
jismo sklada za komunalno
irejanje zemljišč^ da na tej
mlji ne smemo sejati. Ta-
irat smo že orah in vse je
)ilo pripravljeno za setev,
"fadaljevali smo. Veste, imam
e zemljo, ki pa je ilovnata,
lerodovitna. šel sem na ob-
iino in povedal, da dam zem-
jo, vendar naj mi dajo dru-
[0 ali plačajo odškodnino,
^ihče mi ni ničesar dal. Vze-
i so mi jo.«
»Poglejte, Rošer, na občini
ne morejo brez vzroka trditi,
da zemlja ni vaša,« sem ga
vprašal.
»Možno je. da je to tista
zadeva iz 1950. leta. Takrat
nisem poravnal obvezne da-
jatve — vsa tri leta prej sem
jo — in sicer 30 kilogramov
pšenice in 50 ječmena. Za
leto dni so me zaprli, doma
pa zarubili kravo, prašiča in
mi posekali 300 kubikov le-
sa. Že dvakrat sem zah+eval
obnovo postopka, zadnjič le-
ta 1967., vendar nočejo. Za-
kaj, ne vem? Baje so mi te-
daj nacionalizirali zemljo, o
kateri je sedaj govora_ ven-
dar še do danes nisem pre-
jel takšne odločbe. Zemlja je
moja. Od leta 1950. do letos
mi ni nihče rekel nasprot-
nega in davke tudi redno pla-
čujem.« Rošer plačuje 1800 di-
narjev letno.
»V sredo so bili zopet pri
nas. Okoli hiše se je nabra-
la množica ljudi, radovednih
kaj bo. Nato so poklicali
okrepitve iz Celja. Dvanajst
miličnikov. Že prej so nas
obvestili, da bo v sredo pri-
silna izterjava zemljišča. In
rubit so nas hoteli. Dejali
so nam, da lahko naše pri-
delke kadarkoli zmečejo z
njive, ker ta tako ali tako ni
naša. Kljub temu še zdaj
okopavamo. Na njivi je še
koruza, krompir, korenje in
fižol. To nam veliko pome-
ni.«
Tako Rošer iz prepričanja,
da je zemlja njegova, hoče
obnovo postopka iz 19,50. le-
ta, drugo zemljo ali odškod-
nino, skratka pravico, kot
sam misli.
In kaj pravijo miličniki v
Vojniku?
Obiskal sem še komandir-
ja postaje milice Vojnik, Al-
bina Sevnika, ki je povedal
drugačno verzijo dogodka iz
srede preteklega tedna:
»Rošerja poznam in vem,
da se še vedno razburja za-
radi tistega dogodka iz leta
1950. Kako je bilo pri prvi
intervenciji ne vem_ ker sam
nisem bil navzoč, naša milič-
nika pa sta na dopustu in jih
nisem uspel vprašati. Vseka-
kor pa smo zoper Rošerja da-
li prijavo sodniku za prekrš-
ke zaradi žalitev.
V sredo sem z dvema mi-
ličnikoma pospremil ljudi z
občine in sodišča na Rošer-
jevo domačijo. Pod kozol-
cem je bilo zbrano 30 ljudi,
ki so večinoma mirno opazova-
li, dva pa sta hu j skala.
predstavnik sodišča je Rošer-
ju povedal, da jim je bila
zemlja nacionalizirana in da
morajo plačati 500 dinarjev
zaradi postopka. Ker so za-
klenili hišna vrata, se je to-
variš škoberne s sodišča na-
potil proti hlevu. Rošerjevi
so prijeli za sekire in vile
ter hujskali psa. Tudi naj-
mlajši otroci. Poklicali smo
okrepitev. Iz Celja je prišlo
šest miličnikov ter koman-
dir. Za tem je bilo vse v re-
du. Rošer je mimo plačal
stroške in prijazno smo mu
pojasnili, kako in kaj. Zem-
lja pač ni njegova.«
*
Pravo vojniško »Rdeče
klasje«. Vprašanj je več. Za-
kaj Rošer ju ne obnovijo po-
stopka? Zakaj so mu dovo-
lili tolikšna leta obdelovati
zemljo, če ni bila njegova?
Sicer pa so Rošerju in nje-
govim dovolili, da naprej ob-
delujejo zemljo, napisati pa
mora tudi prošnjo za odloži-
tev gradbenih del, kateri bo-
do ugodili, če bo le mogoče.
MILAN SENIČAR
VELENJSKI RAZGLEDNICI
Mesto ob Paki nenehno
spreminja svojo zunanjo po-
dobo. Mesto raste in se raz-
vija. Izreden vzpon je očiten
zlasti v zadnjem obdobju. No-
vi komunalni in športnj ob-
jekti, šola, otroški vrtec,
knjižnica, veleblagovnica, ban-
čno poslopje in še marsikaj.
Dokument sedanjega časa sta
tudi naslednja posnetka:
Velenje je pred kratkim dobilo novo avtobusno postajo. Z njeno zgraditvijo so rešili
tudi osrednje cestno prometno križišče. Tu se stikajo ceste, ki vodijo iz Šoštanja, Celja,
koroške smeri (Slovenjega Gradca) in seveda iz središča Velen,ja. Na novi avtobusni
postaji pa so še točilnica, različne prodajalne, sanitarije ... Foto: MB
Ob vstopu v Velenje s celjske in koroške strani je nastalo močno rekreacijsko središče.
Otroškemu i.grišču s čudovitimi napravami so dodali ne samo zaprti, marveč pred pri-
bližno mesecem dni tudi odprti plavalni bazen. Foto: M. B.
ZASTRUPLJENA VODA?
Pretekli teden' se je v La-
hkem kot blisk raznesla vest
- nekdo je vlomil v rezer-
foar mestnega vodovoda. Pre-
senečenje  je   bilo   popolno.
saj so mnogi takoj pomisli-
li na možnost sabotaže, ker
pač kakršnokoli drugo deja-
nje — tatvina na primer —
odpade. Takoj so obvestili mi-
ličnike.
Komisija Uprave javne var-
nosti Celje s preiskovalnim
sodnikom, si je takoj ogledala
kraj dogodka. Ugotovili so,
da je nekdo prežagal visečo
ključavnico in tako prišel v
notranjost rezervoarja. Zaprli
so vodo, vzeli vzorec in ga
poslali na analizo. Razumljivo
je, da so takoj izčrpali vso
vodo iz rezervoarja v Strm-
cu nad Laškim. Previdnost
je pač najboljša.
Strah_ da je neznanec vdrl
v rezervoar in zastrupil vo-
do — so pač najrazličnejši
ljudje na tem svetu — k sre-
či ni bil utemeljen. Kmalu
so ugotovili, da sta ves pre-
plah povzročila dva otroka,
ki sta iz radovednosti, kaj je
v rezervoarju, prežagala klju-
čavnico.
Verjetno je   največ   škode
pretrpela Pivovarna, ki ima
v teh dneh že tako ali tako
probleme s proizvodnjo piva.
. _M. S.
KDO ^A JE VIDEL?
uprava javne varnosti Ce-
lje poizveduje za Martinom
Laznikom. starim 24 let. do-
ma iz Kosovelove ulice v Ce-
lju, zaposlenem v podjetju
Plinarna   —   vodovod  Celje.
Laznik je odšel z doma že
15. marca letos. Dosedaj se
ni vrnil, niti se ni javil svoj-
cem.
Visok je 170 centimetrov,
srednje močne postave, ko-
stanjevih las in okroglega
obraza. Od doma se je od-
peljal z motornim kolesom
znamke MZ — 1.50 z registra-
cijsko številko CE 19-815. Tu-
dj motorja dosedaj niso na-
šli.
Ker so okoliščine izginotja
tako nejasne, ni izključena
možnost, da je postal Laznik
žrtev prometne nesreče^ da
se je kje drugje ponesrečil
ali postal žrtev zločina.
UJV Celje prosi vsakogar,
ki bi karkoli vedel o njem,
da takoj sporoči najbližji po-
staji milice aU neposredno
na UJV Celje.
UTOPLJENEC
v soboto popoldne so v
bazenu v Krškem našli trup-
lo utopljenca. Neznanj mo-
ški je ležal na tleh bazena na
prehodu prostora za neplaval-
ce do prostora 2ia plavalce.
Odkril ga je zdravnik iz Ce-
lja, ki mu je nudil tudi prvo
pomoč, vendar je bilo že pre-
pozno.
Ponesrečenca so spoznali
šele v petek, ko ga je identi-
ficiral gostilničar iz okolice
Krškega pri katerem je bil
17-letni ZORAN DŽEREK iz
Dreznice pri Sarajevu začasno
nezaposlen.
Džerek je v soboto odšel
iskat novo zaposlitev. Žal se
je njegovo iskanje tako ne-
srečno  končalo.
ROPARSKI NAPAD
SREDI CELJA
ŠTEFKA FELDIN iz Za-:
bukovce pri Žalcu je zvečer
š'-a po čuprijski ulici proti-
avtobusni postaji v Celju. V'
bližini gostilne Savinja je opa-i
žila moškega, ki je mirno slo-!
iiel ob drevesu in kadil ciga-'
reto. Ko je bila mimo nje-
ia, je nenadoma zagrabil za
torbico. Ta je padla na tla.
feldinova se je sklonila, da
jo pobrala, vendar jo je
■neznanec močno odrinil, zgra-
bil torbico in izginil v noč.
^ torbici je bilo poleg doku-
mentov še 220 dinarjev.
Za neznancem še poizvedu«
jejo.
HOJA PO TIRIH
v nedeljo popoldne se je
.^•^dila  v  Šentjurju  železni-
nesreča zaradj neprevid-
hoje med tiri.
LEOPOLD  KORES,  27,   iz
l°i"eznice   pri   Poljča.nah,   je
r^sto metrov  pred  železni-
co  postajo   Šentjur   obšel
^^ščene zapomice    in     se
tiri napotil proti posta-
Iz Celja je v tem trenut-
Pripeljal osebni vlak, ka-
i^ega lokomotiva ga je zade-
,^ v   levo   rame   in   zbila.
1. ^^1 je mrtev na kraju ne-
2,5 KiM ASFALTIRANIH CEST — Minuli teden je Cestno podjetje Celje asialthalo na
Polzeli, v Ločifi, Orlovi vasi in v Parižljah 2,5 km cest. Sredstva so v veliki večini pri-
spevali občani sami, del krajevne skupnosti, Tovarna nogavic Polzela in Garant Polzela,
rosnetek je iz Orlove vasi pri Polzeli. Foto: T. Tavčar
GLINOVA NOVA TOVARNA IVERIC v Nazarjih je praktično nared. Kako impozanten j,
pogled na ta nov industrijski gigant in kaj bo pomenil vse hitreje razvijajoči se indu,
striji mozirske občine, pa lahko presodite sami . .. Foto; B. š
BENCINSKA ČRPALKA V ROGATCU — Prihodnji mesec
bo Rogatec dobil novo bencinsko črpalko, ki je prva v
tem kraju. Prebivalci so tak objekt že dolgo pogrešali.
Foto: S. Šrot
VREME
Prevladovalo bo sonč-
no in razmeroma toplo
vreme. Občasno nevihte
predvsem v popoldan-
skem času.
31
NUVi TKDNIK - Glasile obfiuisiub organizacij socialistične
evefe deiovat-ga ljudstva. UeJje LaAlco tu ŽaJec - Uredništvo
:n uprave Celje Gregorfiidevs 5  oo&tn3 oredaJ 161 - Oreiuie
Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Jože
Volfand — NOVI TEDNIK
buiaja vsai CetrieK — izaajs CUF »Deio«, Uilormacije
propaganda Celje - rish uj itaAej) »Delo« UJuDljana -
RoltopisoT ne vraCamo - Cens posamezne itevUke M) par;
letna oaročnins SO a in; polletna 16 im Za cujmo maSa na-
ro/^nin« 6C lin — feKoft raftiu S07—1—1280 - TELEIPtJNl:
uredništvo 'n   3105   mali  OEla.«:i   In   naročnine  28 00
DOMOVINA, TI SI KAKOR ZDRAVJE
Tako nekako je vzkliknil
OBREZ FRANC iz Holandije.
ko sva sončnega jutra pri-
plezala vrh Homa in se je ozrl
nazaj v dolino; bila mu je kot
na dlani.
Star je nekaj čez petdeset.
Rodil se je v Holandiji. v ru-
darskem revirju, otrok prole-
tarske družine. Petdeset let
je moralo preteči, da se je tu-
di on odločil in prišel pogle-
dat, kje sta bila oče in mati
rojena.
— Jaz sem rojen v Holandi-
ji. ampak jaz sem Slovenec!
zatrjuje, ko ga ljudje vrh
Homa obkrožajo in sprašuje-
jo, kako je tam gori v Holan-
diji in če zna zaigrati kako
slovensko vižo. On pa se pre-
šerno nasmeje in se glasno
pohvali.
— Najmanj sto. res! in že
pritisne na gumbe in poskoč-
ni akordi se izgubljajo v pro-
stranem lesovju. In ko prene-
ha, ljudje znova prosijo:
— Francelj, še, še, še!
Zvrste se deset in še več
viž. same slovenske. Nato pa
udari še kako holandsko,
nemško. Res je. Francelj je
rojen muzikant. še čisto mlad
je sam ostal z očetom, ki je
tudi igral: po njem je pode-
doval prvo harmoniko, po-
dedoval Pa je tudi delo. Šti-
rinajstleten se je zaposlil glo-
boko pod zemljo in tam ostal
polnih petintrideset let.
— O, tudi Holandija je le-
pa, delati pa je treba, dela-
ti, pove. ko ga ljudje sprašu-
jejo o standardu, on pa se
rahlo posmiha in nadaljuje:
— Ja, Nizozemska je stara
in bogata država. Vendar tu-
di pri nas velja pregovor:
Brez dela ni jela! Jaz pa si
še s tole ljubico služim kruh,
pokaže na harmoniko in že
drsijo prsti po gumbih. Pove
tudi. da ima deset in deset
plošč slovenskih skladb. Po
večerih navija gramofon in si
v mislih prikliče to lepo do-
movino, v katero zdaj tako
rad zahaja. Po dvakrat, tri-
krat jo primaha s svojim fi-
atom 1300. Tudi letos ljudje
sprašujejo, če bo prišel tisti
veseli muzikant. Mogoče pa
bo le res spet prišel in da mu
bo uslišana želja, zaigriati
vsaj kakih pet na Radiu Ce-
lje. No. pa boste sliš2li, da
zares dobro igra. Pa še zavri-
ska in zapoie. res. muzikant
od peta do glave!
— dk —