326
Nekoliko iz Mariborske vinske razstave.
Z razstavo vina, grozdja, trt in vinorejskega orodja bil je združen zbor vinorejcev, ali pa, če hočete raji reči, z zborom vinorejcev bila je združena tudi razstava vina itd.
Začnimo a kratkim opisom zborovanja, ki se je začelo 20. dne u. m.
Deželni glavar Stajarski pl. Mavricij Kaiserfeld, po domaČe nekdaj Blagatinšek , je kot zbora predsednik zborovanje začel z nemškim nagovorom , v katerem je povdarjal, da tudi vinoreja more le napredovati v skupnem delovanji brez razločka dežel in narodnosti, in da ta ideja se je prvikrat vresničila leta 1875. v Trientu. Danes je vsled one ideje prva skupščina Avstrijsko-vinska, katere }a se smejo tudi vdeležiti državljani inostranski. Po teh besedah kliče zbornikom dobro došli! in jih poživlja na trikratni hoch-klic presvitlemu cesarju.    To se je navdušeno zgodilo.
Za njim je v Laškem jeziku skupščino pozdravil podpredsednik zbora. Potem pa poprime besedo ces. namestnik Stajarski baron Kubek in skupščino zagotavlja, da bode vlada pazljivo sledila obravnavam zbo-rovim in minister kmetijstva obžaluje, da osebno ne more pričujoč biti; konečno vse pričujoče pozdravlja, posebno pa še gospode, ki so iz Italije došli v Maribor, in s klicem „dobro srečo" končuje svoj govor.
Zborove razprave je začel dr. Julij Mulle (menda Mulej) s prvo točko dnevnega reda, to je, z nasvetom, naj se začasna z borova pravila izroče posebnemu odseku v pretres in poročanje, kar je zbor enoglasno odobril in 5 odbornikov izvolil.
Zdajci je gosp. Schlumberger iz Voslau-a v dolnji Avstriji poročal o tem, kje naj bode prihodnje leto zbor vinorejcev, in sprejela se je Gorica; kedaj pa naj bo potem tretji zbor, ali leta 1878. ali 1879., o tem naj svete stavi oni odsek, kateremu so se pravila v pretres izročila.
Potem stopi na oder gosp. Anton Ogulin, vino-rejec Kranjski iz Novomesta in govori jako temeljito o silni škodi, ki jo večkrat vinogradi trpijo po slani (mrazu) ne samo za eno leto, ampak za več let, in stavi sledeči enoglasno sprejeti predlog: 1. Škode po slani se morajo prištevati drugim vremenskim uimam, tedaj jim pristaja tudi tak odpust davka, kakor drugim elementarnim škodam. 2. Davek naj pa se odpusti ne le za tisto leto, ko je slana poškodovala nograde, temveč za ves čas, dokler po škodi toče nograd ne donaša pridelka. — Temu Ogulinovemu predlogu je g. dr. Rodler nasvetoval dodatek, naj se Mariborski zbor z enako-glasno peticijo obrne na obojno hišo državnega zbora Dunajskega. — Hvaležni bodo vinorejci vsi g. Ogulinu, ako na višem mestu obveljd njegov predlog.
(Dalje prihodnjič.)
334
Nekoliko iz Mariborske vinske razstave.
(Dalje.)
V drugi zborovi seji je poročal dr. Rodler o pravilih za vinorejski kongres, rekši, da odsek ni bistvenih sprememb v prevdarek mu izročenih pravil za potrebno spoznal. Le toliko je v njih predrugačil, kolikor je treba bilo, da se ta pravila vjemajo z družbirt» postavo, ker je ministerstvo izreklo, da ono kongres vinorejcev smatra za družbo. — Zbor je pritrdil na vedenim premembam. Namen vinorejskega kongresa j$ povzdiga in pospeševanje vinorejstva in vinske kupčija in pa bramba skupne koristi vinorejstva in vinotrštva po vseh potih, ki so društvu mogoča. Ta kongres bt* tedaj nasvete stavil deželnim zborom in državnemu zboru, ter bo vsako leto septembra meseca v kaki drugi deželi na jugu in severu Avstrije shode kongrese na-pravljal. Med južne dežele je vvrstil Dalmacijo, Istrijo, Trst, Gorico in južni Tirol. Shod bo vodil poseben centralni odbor. Pri vsakem shodu naj se napravljajo, Če je mogoče, razstave vin, grozdja, vinorejskega orodja in učnih pripomočkov za vinorejo in kletarstvo.
Ko so bila pravila sprejeta, je dr. Rösler, vodja poskušalnice za sadje- in vinorejo v Klosterneuburgu, govoril o novejših preiskavah zadevajočih trtno uš, njenemu živenji, njeni ploditvi, razširjanji in pa pokon-čevanji. Med vsemi 200 sredstvi, ki so se že poskuse-vala zatreti ta mrčes, ne eno ni pomagalo, — je rekel govornik. Pametneje je tedaj z usjo naprej živeti, kakor Francozje delajo, kakor pa tisoče potrositi in vendar nič doseči. Delajmo mu zatoraj na to, da močne trte izrejamo in da skrbimo, da je zemlja vinogradov kar največ mogoče rahla zato, da po korenini ušive trte bolj počasi gnjijö, kajti čem bolj se zakasnuje gnjiliaa5 tem več dobi trta časa za pognanje novih korenin. Na Francoskem zato mešajo zemljo v nogradih s peskom, katerega vsaki trti dad6 pol metra na globoko, okoli trte pa en meter na široko. Tudi luknje vrtajo v zemljo» Trtno uš so našli celo 8 čevljev pod zemljo, najbolj ušivo pa je trsje pod lubadjo pri vrhu. Naše dežele k sreči niso temu mrčesu tako ugodne kakor je Francoska.
Po kratkem razgovoru se je dr. Roaierjevo poročilo na znanje vzelo.                                      (Dal. prih.)
343
Nekoliko iz Mariborsko vinske razstave.
(Dalje.)
V tretji seji je gosp. Schlumberger iz Vöalau-a predlagal, naj drugi prihodnji vinorejski zbor na Dunaji ne bode leta 1878., ampak leta 1879., ker bi sicer navskriž prišel s svetovno razstavo v Parizu, to pa bi na škodo utegnilo biti našemu vinorejskemu shodu. Predlog je bil sprejet.
Dalje je gosp. Schlumberger poročal o vprašanji: „k o lik oš na colnina naj bi se za vvožnjo in za iz vožnjo na prid Avstrijskega vinstva stavila sosednim deželam in takim, ki so izključene iz cola?" Obveljali so njegovi predlogi po daljem razgovoru, katere je nasvetoval tako le: 1) naj se dosedanja pogodbena cena po 4 goldinarje za cent kot občna colnina vpelje, — 2) vina iz krajev od colüine izključenih naj se pripuščajo po 1 gold. za cent, —¦ 3) sosednim deželam dozdaj dovoljeni colninski poboljški naj nehajo, — 4) colnina naj se vprihodnje pobira v zlatu.
Potem je sledila razprava sledečega vprašanja: „Ali bi ne bilo v podporo Avstrijskemu vinorejstvu in vinotržtvu, ko bi se vpeljali vinski agenti ali opra-vilniki in ali bi ne bilo želeti, da se taka poskušnja naredi ?" — Vodja vinorejske šole Mariborske gospod Göthe je v obširnem govoru zagovarjal vinske agente, nasprotovali so mu drugi in med njimi tudi dr. Hlu-bek. Obveljal je predlog gosp. Verk-a, ki je na to šel, naj zbor pripoznava važnost te stvari in vpeljanje vinskih agentov, z dostavkom g. Schlumberger j a: naj se poskušnja v tistih deželah prične, ki jih je volja, to poskušnjo pričeti.
Dr. Mulle je govoril o koristi in potrebi vinskih trgov za vinorejce, trgovce z vinom in pivce vina in predlagal vstanovitev glavnega vinskega trga na Dunaji, potem deželnih vinskih trgov v glavnih mestih vinskih dežel in pa manjših (lokalnih) vinskih trgov v tistih okrajih, kjer se veliko vina prideluje. — Tudi o teh predlogih se je veliko govorilo in sklenilo: „Vinorejski zbor pripoznava veliko važnost vinskih trgov, in posebno priporoča vpeljavo lokalnih vinskih trgov.                                                            (Dal. prih.)
358
Nekoliko iz Mariborske vinske razstave.
(Dalje in konec.j
V zadnji (5.) seji je vodja kmetijske šole pri sv. Mihelu na Tirolskem E. Mach razpravljal vprašanje: ali sedanja osnova in delavnost vi nore j s k i h po-skuščevališč zadostujete željam vinorejcev ali ne? in če ne, kako naj bi se predrugačila, da bi koristila dejanskim potrebam (praksi)? — Govornik je povdarjal važnost vinskih poskuščevališč za vihore j o in obžaloval, da vinorejci nič kaj prav ne razumejo teh naprav in nimajo zaupanja do njih. Naloga vinskih poskuševališč je, posredovati zvezo med znanstvom in pa med prakso, zato misli, da bi se namen navedenih vinskih naprav najbolje dosegel, ako bi se vinska poskusevalisča zdru-čila z vinorejskimi šolami. Konečno predlaga govornik: zbor naj izreče, da vinska poskusevalisča morejo koristiti le tedaj, ako so v prav tesni zavezi s prakso. — Dr. Rösi er trdi, da poskusevalisča popolnoma zadostujejo svoji nalogi; Bogdan Hoff misli, s praktičnimi vprašanji naj se ukvarjajo vinorejske šole, poskusevalisča pa bodo le znanstvene naprave. Vodja Mariborske vinorejske šole H. Göthe stavi dva predloga, nam-reč: 1) zbor naj izreče pripoznanje, da poskusevalisča vspešno delujejo na znanstvenem polji, da pa 2) praktičnim potrebam še ne zadostujejo in se zato minister-stvo naprosi, naj pripomore, da v vseh deželah, kjer so vinorejske šole z zadostnim pridelkom vina, se napravijo poskusevalisča. Dr. Mulle dodaja, da mini-sterstvo že priprave dela za ustanovitev tacih naprav. Na to seže Rosenzweig z vse drugim mnenjem vmes, rekši, da je najbolje, ako se vinska poskusevalisča ločijo od vinorejskih šol, pa se združijo z višo poljedelsko šolo Dunajsko. — Konečno zbor pritrdi predlogom Mac h a in Göthe-a.
J. Gougo iz Pergine je za povzdigo vinoreje priporočal z d r u ž be (kompanije) manjših vinorejcev, rekši, da umno trtorejo in umno kletarstvo je mogoče vpeljati le tedaj, ko se ustanovijo vinske združbe. V tako kompanijo združeni vinorejci bi ob trgatvi grozdje izroče vali vodstvu kompanije; čas trgatve bi prevdarno določevali; pridelano vino bi se na skupni račun prodajalo itd. ~ Rosenzweig pravi, daje misel Giongova prav lepa, al za izpeljavo jej manjka denarja. Na združbe vinorejcev se poprej misliti ne more, dokler ni denarnih založnic. — Dr. Mulle kaže razloček med vinskimi družbami, kakor so že na Stajarskem , in pa med vinskimi kompanijami (Genossenschaften) in po njegovem predlogu je zbor izrekel, da v povzdigo vinorejstva je želeti naprave vinsfcih družeb, v pospeh vinske kupčije pa naprava kletarskih kompanij. —
S to sejo je bilo zborovanje končano. Popoldne je bila velika gostarija v kazini. Kaj so gospodje jedli, koliko so pili in kakošne bile so napitnice, to ne spada v predmet našega poročila, kakor tudi popis akozi in skozi nemških verzov ne, ki so na vinskem sejmišču bili prilepljeni razstavljenim vinom.
31.   septembra   je   bila   delitev svetinj,   častnih daril in pa hvalaih diplom.
Dr. König iz Gorice je sboru pred odhodom razglasil prijazno vabilo , na] vinorejci meseca septembra prihodnjega leta pridejo zborovat v Gorico.