Priprave na spomladansko setev Čeprav imamoše koledarsko zimo, so se kmetovalci v Savinjski dolini že zagnali na polja. Razvažajo hlevski gnoj in opravljajo druga dela, da jih pomlad, ki ni več daleč, ne bi našla nepripravljene. Da bo' spomladanska setev nemoteno stekla, je še kako pomembno kakovostno seme, pripravljeni pa morajo biti tudi kmetijski stroji. „Kakor smo sejali, tako bomo želi!” pravi pregovor. Na sliki: razvažanje gnoja po hmeljiščih v Savinjski dolini. Celje - skladišče D-Per III 5/1982 1119820619,2 ■■V'- m COBISS o Leto V Številka 2 Februar 1982 J************************ „Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec. Ureja uredniški odbor: Jože Jan (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Lojze Trstenjak, Elza Golob, Franci Ježovnik, Marjan Vidmar, Zdenko Puncer, Kristjan Markovič, Franc Izlakar, Irena Terglav, Cveta Mikuž, Milan Žolnir, Nevenka Žohar. Naslov uredništva: Žalec, Ulica heroja Staneta 1, telefon 710-671 Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana Naklada: 10.500 izvodov Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka. Investicije v letu 1982 Na mizi šopek, darilo za dan žena. Rože žarijo v vsej svoji lepoti. Vabijo k razmišljanju o pomenu darila. Ženska. Spočeta tako kot moški, za življenje, delo, veselje, žalost in smrt. Pa vendar je njeno življenje dolga stoletja utiralo drugačno, težavnejšo pot. Teža razmerij v različnih dobah in sistemih jo je izničevala. Diskriminacija in izkoriščanje njepe neenakopra vnosti sta jo nujno vodila k uporu, k revolucionarnejši miselnosti. Ta upor pa ni mogel potekati zunaj revolucionarnega boja delavskega razreda in delovnih ljudi, saj je vedela, da ne gre samo zanjo, temveč za lepši jutri njenih otrok. Ni se bala žrtev. Skozi ječe in stavke se je prekalila. Ob fašistični agresiji je bila takoj pripravljena prijeti za orožje, da brani domovino, da obrani dom svojih otrok, da ohrani blagozvenečo govorico svojih dedov. Z žalostjo in s srdom v srcu je opazovala goreč dim in smrt bližnjih. Na grobove svojih padlih otrok je 'prinašala rože, vendar brez solza. Orala je polja, sejala pšenico in hranila tiste, ki jim je pripadala z zavestjo in srcem. Prebijala se je skozi zasede, gazila sneg v strme bregove, pod točo krogel reševala ranjence, jih bodrila in vračala v življenje za nove borbe. Svojo vem v lepo in dobro je presajala globoko v srca onih, ki so še omahovali. Skoraj neopazno je prešla iz enega boja v drugega. Puško je zamenjala z lopato', stopila k stroju, zaorala polja za novo setev. Osvobojena domovina je potrebovala pridne roke. Njena vizija novega dne se je počasi, vendar zanesljivo uresničevala. Ni bila utrujena; hotela in morala je razvijati svoj revolucionarni duh za uresničevanje novih idej, saj je morala biti samoupravljalka na delovnem mestu, žena, mati; trdno povezana z našim vsakdanom. Toda danes ni „vsakdan". To mi povedo rože. Razmišljanja o včeraj, porajajo želje za jutri. Veliko jih je, vendar izločim samo tiste, ki so povezane z razmišljanjem o včeraj. Smo enakopravne, vendar se enakopravnost žensk ne rešuje samo na političnem, ampak predvsem na ekonomskem in socialnem pod-mčju. Mislim na sistemsko urejeno otroško varstvo. Veliko smo že storili, veliko pa bo še potrebno, tudi s samoodpovedo vanjem. To nam narekuje skrb za jutrišnji dan naših otrok — bodočih samoupravijalcev. Uvajanje celodnevnih šol nam gre prepočasi od rok. Imamo usmerjeno izobraževanje v dobro družbe, otrok in staršev. Gradimo nove šole. S samoprispevki in brez njih. Vemo, da se kultura nekega naroda meri tudi po njegovi skrbi za dobro šolanje, ne samo otrok ampak tudi odraslih. Izobraževanje ob delu nudi ženi višjo kvalifikacijo, vendar ne prinaša niti družbi niti ženski z družino rezultatov, ki bi ustrezali vloženim naporom žensk in sredstvom, ki jih družba daje v ta namen. Manjka nam namreč še vrsta storitvenih dejavnosti, ki bi ženo razbremenile pri gospodarskem delu. Ženam kmeticam sta bila nadomestilo in porodniški dopust priznana veliko kasneje, kot je bilo načrtovano, vendar je napredek očiten. Imamo ustrezno zdravstveno zaščito, veliko smo storili na področju komunalnega urejanja in še veliko je načrtov. Pogovarjamo se o zaščiti človekovega okolja in o vsem, kar nas prizadeva v vsakdanjiku. Kako bomo urejali svoje zadeve in zahteve je odvisno od nas samih. Delegatski sistem nam omogoča, da svoje želje uresničujemo. Toda tudi tu ne smemo pričakovati več, kot smo pripravljeni dati sebe: svoje znanje in čas: Mi vsi! Enakopravnost torej ni le lepa beseda, je tudi zadolžitev. CVETA MIKUŽ Izredno nizka udeležba investicij v DP našega gospodarstva (16,5 % DP), plansko usmerjene investicije (izvoz, proizvodnja hrane, prestrukturiranje), visoka lastna udeležba v investicijah (48 %), nizka udeležba bank (16,2 %), povečanje tujih kreditov (13,7 %) ter združenih sredstev (13*2 % vseh investicij), kaže na stabilizacijsko naravnane investicije v občini Žalec. Podatki o investicijskih naložbah za leto 1981 kažejo, da je bilo skupaj v teku 36 investicij, od tega 23 gošfiOtfsrških in 13 negospodarskih. To pomeni, da se je število investicij od leta 1980 in v začetku leta 1981 povečalo od 29 na 36. Kljub temu pa skupna predračunska vrednost ni bistveno povečana, saj znaša 825.726 tisoč din (ali 16,5 % DP) nasproti 769.442 tisoč din (ali 15,3% DP) konec leta 1980. Želo pomembna je udeležba lastnih sredstev v investicijah, saj znaša v gospodarstvu kar 46 % (v letu 1980 — 37 %), v negospodarstvu pa 49 % (nasproti 67 % — v letu 1980). Skupaj se je udeležba lastnih sredstev v občini dvignila od 43 % v letu 1980 na 48 % v letu 1981. Še pomembnejša je v naših investicijah udeležba bank, saj se je od 50 % v letu 1980 zmanjšala na 16,2% v letu 1981. Temu vzporedno pa so se dvignila seveda že omenjena sredstva lastne udeležbe (48 %) ter tujih kreditov na 13,7%, združenih sredstev pa na 13,2%. Tudi seznam investicij se konec leta 1981 ni bistveno spremenil v primerjavi z letom 1980 in v začetku leta 1981; le da postajajo predračunske vrednosti fazno prijavljenih investicij Juteksa in SOZD Hmezada (Mlekarna) višje in se približujejo končnim skupnim predra- čunskim vrednostim teh projektov. Kljub temu, da se je število investicij v letu 1981 sicer povečalo, pa je večina investicijskih sredstev koncentrirana na osnovne investicije v gospodarstvo in tudi v negospodarstvo. Pet investicij v gospodarstvu namreč predstavlja 93 % novih gospodarskih investicij (SIP, Aero, Juteks, Mlekarna, Notranja trgovina). V negospodarstvu pa tri investicije predstavljajo 72 % investicijske mase (Dom oskrbovancev Polzela, osnovna šola Polzela, Zdravstvena postaja Vransko). Razdrobljenost investicij iz preteklih let se torej bistveno izboljšuje. Druga značilnost teh temeljnih investicij je močan izvozni moment (SIP, Aero, Juteks) ter proizvodnja hrane (Mlekarna). Tretja značilnost investicij v teku pa je pričakovana ugodna sprememba strukture gospodarstva (prestrukturiranje) v izvozno aktivnost, strojegradnjo, kemično industrijo ter proizvodnjo hrane. Zelo dobri poslovni rezultati našega gospodarstva (najhitrejša rast dohodka v SRS v letu 1981), visok dosežen dohodek in sredstva za reprodukcijo na delavca ter nizka obremenitev dohodka z obrestmi in anuitetami, splošno in skupno porabo pa jasno odražajo velike napore v naši občini, s ciljem, da bi dosegli večjo produktivnost dela s čim racionalnejšim poslor vanjem. To pa je posledica dolgoročnega načrta dela pri izvajanju nalog osnovnih planskih dokumentov ter posebnih projektov intenzifikacije in racionalizacije proizvodnje v združenem delu, ki ga le-to že vrsto let izvaja v sodelovanju z Zavodom za produktivnost dela iz Ljubljane in IS skupščine občine Žalec. JOŽE CEROVŠEK Letošnjega, že tradicionalnega pohoda po poteh Štirinajste divizije seje tudi iz naše občine udeležilo lepo število mladih. Na poti,ki jo je prehodila legendama Štirinajsta divizija so se pohodniki ustavljali pri vseh pomembnejših spomenikih in obeležjih iz NOB in izvedli krajše kulturne programe ter položili vence. Več o letošnjem pohodu objavljamo na 4. strani. Pred nami je spomladanska setev V novem srednjeročnem planskem dokumentu smo si med drugim zastavili nalogo, da bomo do leta 1985 na Slovenskem pridelali 85 odstotkov potreb po hrani. Temu cilju smo podredili jesensko in bližnjo spomladansko setev. Podatki kažejo, da smo minulo jesen v Sloveniji zasejali pšenico na 53.000 ha, od tega dobrih 6000 ha v družbenem sektorju, ostalo pa v zasebnem sektorju in to v glavnem pri kmetih kooperantih. Čeprav za vse te površine in viške, ki bodo sledili ob žetvi, nismo sklenili pogodb, j e na dlani, da so naši kmetovalci pravilno razumeli zastavljeno akcijo in pričakujemo, da bodo tudi spomladansko setev pravočasno in skrbno opravili. Največje površine bomo sedaj spomladi zasejali s koruzo (65.000 ha) pač zato, ker je koruza za našo živinorejo dragoceno krmilo, ki pa ga zaradi trenutnih visokih cen ne kaže veliko kupovati v drugih predelih države. Sicer pa tega, kar bomo pridelali na naših njivah, ne bo treba kupovati. Da bi novi tovarni sladkorja v Ormožu zagotovili nemoteno proizvodnjo, bo treba zasejati s sladkorno peso vsaj 6000 hektarjev. Kakor lani, bo tudi letos težišče proizvodnje v severovzhodni Sloveniji, večje površine pa bodo zasejali s sladkorno peso tudi kmetje na Hrvatskem in to zlasti v neposredni bližini Ormoža. Med ostalimi poljščinami bi omenili še krompir, ki ga v Sloveniji veliko pridelamo, jara žita in povrtnine. Na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani je bilo rečeno, da je semenska služba pripravila za spomladansko setev zadostne količine kakovostne semenske koruze, krompirja in drugih semen. Zagotavljajo tudi, da bo dovolj tudi umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in rezervnih delov za obstoječo kmetijsko mehanizacijo. Bolj kot na povečane površine, računamo na višje hektarske donose, ki jih bo možno doseči s skrbno opravljeno setvijo, kakovostnimi semeni, gnojenjem in drugimi agrotehničnimi ukrepi. Izkušnje tistih, ki že vrsto let na Slovenskem dosegajo visoke hektarske donose (tudi rekordne!), nas spodbujajo k še bolj intenzivnemu delu, saj imamo še precejšnje rezerve, ki jih kaže izkoristiti. Tudi kmetovalci v žalski občini se zavzeto pripravljajo za spomladansko setev. Prva dela po hmeljiščih so že stekla. Pri Hmezadu zagotavljajo, da bo za setev dovolj kakovostne semenske koruze in drugih semen, pa z umetnimi gnojili ne bo problemov. Največ površin bomo posejali s koruzo, pač zato, ker imamo razvito in v tržno proizvodnjo mesa in mleka usmerjeno živinorejo. Zato je še kako pomembno, da pridelamo kar največ koruze in druge mrve za prehrano živine. Na rob zapišimo še to, da letošnja zima, ki se že po-malem izteka, za kmetijstvo ni bila najbolj ugodna. Oziroma je ponekod slabo prezimila (bojazen, da so korenine pomrznile, ni odveč), zato jo bo treba ponekod dognojiti, da bi pospešili njeno rast. Škoda je, da smo imeli doslej tako malo snega in se je bati, da se zemlja ne bo napila potrebne vlage. No, deževje, pa tudi sneg pa še lahko poskrbita zanjo. L. TRSTENJAK Ivo Robič odhaja v pokoj Ijen v društvih. Če je le mogel, se je udeleževal občnih zborov, prireditev in drugih srečanj, skratka, Ivan je s svojim delovanjem veliko prispeval k razvejani in ugodni politični klimi v naši občini, nemalo zaslug ima pri uspešni izvedbi referendumov, zagreto sodeluje pri solidarnostni akciji povezovanja hribovskih kmetij in zaselkov z novimi cestami, še posebej se je zavzemal za razvoj zdravstva itd. Ivan je eden prvih pobudnikov ustanovitve Savinjskega občana in je veliko prispeval k boljšemu informiranju občanov. Kljub obilici dela se je rad pomudil v našem uredništvu in prisluhnil problemom, s katerimi smo ga informirali in jih s skupnimi močmi razreševali. Ivan Robič izvira iz kmečke družine malega posestnika iz Loke pri Žusmu. Okupator ga je že zgodaj odvedel na prisilno delo. V letu 1943 je bil odveden v taborišče v Strnišču pri Ptuju, kjer so ga poleti 1944. leta izpustili kot politično nezanesljivega. Avgusta 1944 je odšel v partizane, in sicer se je vključil v Kozjanski odred, kjer je deloval vse do osvoboditve na relejni liniji štaba 4. operativne cone do 9. korpusa. V tem času se je zadrževal tudi v nekaterih krajih žalske občine. Na rob zapišimo še to, da je Ivan po osvoboditvi opravljal različne funkcije, med drugim je bil tajnik občinskega LO Žalec, načelnik oddelka za splošne zadeve in upravnik Zdravstvenega doma Žalec. Ker poznamo Ivana, vemo, da bo tudi poslej aktiven in vsi mu iz srca želimo še veliko zdravih let. Izgradnja prizidka k šoli Polzela Do 1. marca 1982 bo dokončana I. faza izgradnje prizidka k šoli Polzela. Objekt bi moral biti dokončan že do 15. 10. 1981, vendar pa so se zaradi težav, ki so bile v zvezi z adaptacijo kotlarne v obstoječem objektu ter ureditvijo kuhinje, dela zavlekla. Z izgradnjo I. faze prizidka je šola Polzela pridobila: 13 dodatnih učilnic s pripadajočimi kabineti, knjižnico s čitalnico, prosfor za svetovalne delavce, večnamenski prostor, prostor za šolsko zobno ambulanto, novo kuhinjo s shrambami, sanitarije, zaklonišče, povečana je bila jedilnica v starem delu in adaptirana kotlovnica. Za izgradnjo 1. faze prizidka, skupno z zunanjo ureditvijo, izdelavo načrtov ter nabavo opreme je bilo porabljenih 54.000.000 din. Izgradnja je bila financirana iz naslednjih virov: — sredstva referenduma iz leta 1980 in 1981 32.252.000 — prihodki iz bruto osebnih dohodkov v letu 1980 in 1981 14.505.000 — druga namensko izločena sredstva 4.350.000 — sklad za uresničevanje objektov družbenih dejavnosti občine Žalec v letu 1979 (za načrte) 1.227.000 — Vzgojnoizobraževalna organizacija iz sredstev združene amortizacije (soudeležba za opremo) 2.000.000 Skupaj 54.334.000 V sklopu I. faze prizidka bi morala.biti dokončana še garderoba ter učilnice za glasbeno šolo. V mesecu decembru pa se je že pričela izgradnja telovadnice pri šoli Polzela, kar, pa je zajeto v II. fazo izgradnje prizidka k šoli Polzela. Večini naših občanov je bržkone že znano, da dosedanji dolgoletni predsednik občinske konference SZDL Žalec, Ivan Robič, odhaja v pokoj. Dolžnost predsednika SZDL je že prevzel Janez Meglič, prav tako znan in za delo zagret družbenopolitični delavec, zato lahko zapišemo, da bo uspešen pri svojem odgovornem delu. Ivan Robič je funkcijo sekretarja in predsednika občinske konference SZDL Žalec opravljal domala 12 let. Ni naključje, da je žalska občina v tem obdobju vsestransko napredovala in se povzpela med razvite občine v SR Sloveniji. Ivan Robič sodi v vrsto tistih neumornih družbenopolitičnih delavcev, ki dajejo vse od sebe za napredek naše občine. Ko je bilo treba na sestanek, občni zbor. pa v to in ono akcijo, se Ivan ni nikdar izmikal svojim dolžnostim. Kdo bi preštel, kolikokrat je s svojimi občani pozno v noč pomagal razreševati stotere probleme in pri tem so ga občani zelo cenili zaradi njegovih bogatih izkušenj in razumevanja. Ivan je tudi priljub- Povečati krog dopisnikov 20. januarja je bil v Žalcu posvet našega uredništva z dopisniki Savinjskega občana. Poleg njih so se razgovora udeležili tudi urednik kulturne redakcije časopisa Delo Jože Volfand, predstavniki družbenopolitičnih organizacij žalske občine, člani društev, uredniki tovarniških glasil in mentorji šolskih listov. Najprej je zbranim spre- govoril Jože Volfand o vlogi in pomenu novinarstva v samoupravni družbi, načinu pisanja in o nekaterih novinarskih zvrsteh. V nadaljevanju so člani uredništva seznanili dopisnike z nekaterimi novostmi v konceptu časopisa. Razprava pa je bila namenjena predvsem oblikam sodelovanja dopisnikov z našim uredništvom. Mnenje vseh je bilo, da se je treba v prihodnje tesneje povezati s tovarniškimi in šolskimi glasili ter vključiti kar največje število občanov v dopisniško mrežo. Samo na ta način bo Savinjski občan lahke informiral vse dogodke in probleme naše občine ter tako resnično zaživel s svojimi bralci. -il- Iz kandidacijske konference v Grižah Na kandidacijski konferenci v Grižah je bilo izrečenih več kritičnih misli. Delegati so že na programski konferenci za- Izvajanje programa vlaganj v osnovno šolstvo Skupščina občinske izobraževalne skupnosti Žalec bo na seji, dne 2. marca 1982, razpravljala o nadaljnjem izvajanju programa vlaganj v objekte družbenih dejavnosti v obdobju 1980 — 1985. Po prioritetnem redu,, ki ga je sprejela skupščina občinske izobraževalne skupnosti, je določeno, da se po izgradnji prizidka k šoli Polzela prične z izgradnjo prizidka k šoli Šempeter. Zato bi se naj v drugi polovici leta 1982, po izgradnji II. faze prizidka k šoli Polzela, pričelo s pripravljalnimi deli za izgradnjo prizidka k šoli Šempeter. Do konca 1982. leta bi bili pripravljeni načrti, pridobljena bi bila vsa potrebna soglasja, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, možno pa bi bilo pričeti tudi s pripravljalnimi deli. stavili nekatera vprašanja občinski konferenci SŽDL, na katera pa niso dobili odgovora. Zakaj so nekateri kandidati iz Griž izpadli iz ožjega izbora za vodilne funkcije v občini, jih zanima, saj doslej za to niso dobili nobenega odgovora. Sicer so se pa v Grižah odločili za odprto listo kandidatov in za 47 delegatskih mest kandidiral) 57 delegatov. Ob obravnavi možnih kandidatov za vodilne funkcije v občini so bili mnenja, da bi morali ožji in- širši izbor kandidatov enakopravno obravnavati. Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Žalec vabi krajevne konference SZDL in druge družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in društva v občini Žalec, da oblikujejo predloge za podelitev PRIZNANJ OF V LETU 1982. Priznanja OF podeljuje organizacija SZDL posameznikom, organizacijam in društvom za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socia- Tudi ob obravnavi predlogov možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v republiki so bili mnenja, da je preveč prisotna horizontalna zamenjava funkcij in da je preveč kandidatov iz Ljubljane. Tako kot že mnogokrat doslej, tudi tokrat ni nobenega kandidata iz občine Žalec. Živahna razprava je posegla tudi v nekatere krajevne komunalne probleme, o katerih pa več prihodnjič. Zamerijo tudi, da se konference ni udeležil predstavnik občinske konference SZDL Ža-lcc. FRANCI JEŽOVNIK listične samoupravne družbe, zlasti: - pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, - za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organizacijah socialističnih sil, - pri uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema ter uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Priznanja OF podeljujejo organizacije SZDL na dan 27. aprila ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda. Predloge za srebrna priznanja OF, ki jih podeljuje občinska konferenca SZDL, pošljite predlagatelji iz prvega odstavka tega razpisa najkasneje do31. marca 1982 žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Žalec. Predloge za bronasta priznanja OF, ki jih podeljujejo krajevne konference SZDL, pošljite prav tako do 31. marca 1982 predsedstvu krajevne konference SZDL v tisti krajevni skupnosti, v kateri predlagani kandidat za priznanje deluje. Predlogi morajo vsebovati poleg nekaterih osnovnih podatkov še utemeljitev, zato posredujte predloge na posebnih obrazcih, ki jih lahko dobite pri občinski konferenci SZDL Žalec. Žirija za podeljevanje OF priznanj pri občinski konferenci SZDL Žalec Seminar za prosvetne delavce Zadnji teden počitnic so prosvetni delavci namenili strokovnemu in družbenopolitičnemu izobraževanju. Na dvodnevnem seminarju so se seznanili z učno tehnologijo, slikarstvom na Slovenskem v 19. stoletju, z zunanjimi in notranjimi političnimi dogodki v svetu in doma. Preko 300 udeležencev seminarja je pozorno spremljalo predavatelje dr. Aleksandro Kornhauser, Uroša Lipuščka in Šerbelja. Tudi po šolah se je v tem času zvrstilo vrsto predavanj in strokovnih sestankov. Razpis priznanj OF v letu 1982 f------------------------^ Kritika oprav- •janje Kadar v naših trafikah ljudje dobesedno razgrabijo časopis, se vsakomur posveti: novinarji so našli „žrtev”, takšno, o kateri bodo bralci tiho ali glasno, poklicano ali nepoklicano govorili ob kavici, na delu ... Ob takšnih ,,vročih temah” si želim, da bi ljudje kritiko pravilno razumeli, da bi do nje zavzeli pošten odnos, da bi novinarji kakšno informacijo bolj preverili in kritiko napisali zato, da bi se z njo izboljšali odnosi med ljudmi. Vsaka kritika, napisana ali govorjena, je vrednotenje dela posameznika ali skupine in prav s kritiko se odrazi odnos kritika in kriti-ziranca do vrednot socialistične družbe. Kritika je častno opravilo, čeprav kritikom ne postavljajo spomenikov. Zanjo sta nujna duhovna doraslost in poštenje. To pa je tisto, v čemer se kritika razlikuje od obrekovanja. In če je opravljanje in zakotno nerganje nekaj brezimnega, je kritika javen nastop. Smisel kritike je v tem, da bi se tisto, kar kritiziramo^ izboljšalo. Zato mora izvirati iz poštenosti in služiti poštenosti. Vse drugo ni kritika, ampak obrekovanje in opravljanje. Bui kritik je težko. Delo kritika je garaško in zahteva veliko znanja in duhovne zrelosti. Kritik mora znati analizirati subjektivne in objektivne vzroke pojava, dela, vedenja. Pokazati mora pota, kako bi težave premostili, odpravili. Toda kljub vsem naštetim vrlinam, kritik ne bo kritik, če v njem ne bo vere v človekovo dobro in v njegov napredek. Tudi ni kritik tisti, ki ugodi samoljubju posameznika ali skupine, pa tudi tisti ne, ki mu pravimo kritik — rušilec. Le-ta ob uničujočem bombandiranju poprek in počez pozablja na osnovno poslanstvo — kritika mora graditi. Med poštenim kritikom in kritiziranjem je r* možno zgraditi nov most poštenih odnosov, čeprav ne brez težav. Toda odnosi med ljudmi bi bili boljši, če bi kritiko prav razumeli, jo znali ločiti od obrekovanja in jo sprejemali z večjo modrostjo. Za kritiko smo vsi občutljivi, se pa nanjo različno odzivamo. Kadar zadeva nas osebno, smo preobčutljivi, kadar zadeva druge, pa največkrat premalo. Ob vsaki kritiki (namenjeni nam ali drugim) bi morali pobrskati po svoji notranjosti; poštena samokritika je namreč najboljše zdravilo za pošten odnos do kritike. V________________________J Bližnje naloge Na zadnji seji skupščine krajevne skupnosti Prebold so poglobljeno analizirali realizacijo planiranih nalog za minulo leto. Pri tem so ugotovili, da so večino zastavljenih nalog uspešno uresničili, nekaj pa jih še poteka, tako da lahko v letošnjem letu računajo na njihovo dokončno uresničitev. V programu dela KS Prebold za letošnje leto ima najpomembnejše mesto stavba starega otroškega vrtca, ki stoji v samem krajevnem jedru in je po izgradnji novega vrtca bila predana krajevni skupnosti. Z ureditvijo te stavbe bo krajevna skupnost pridobila nove prostore za svoje delovanje. Pomembna pridobitev pa se obeta z ureditvijo tega objekta tudi številnim društvom in organizacijam, ki nimajo, ali delajo v slabih prostorih. Precej pozornostije v programu dela namenjeno še praznovanju krajevnega praznika, ki bo letos v Latkovi vasi, ureditvi kanalizacije, dokončanju vodovodnega rezervoarja v Mariji Reki, telefoniji in drugim infrastrukturnim objektom. Z izgradnjo hribovske ceste k Lo-panu v Mariji Reki pa bodo v krajevni skupnosti vse hribovske kmetije povezane z dolino. Solidarnostna akcija povezovanja hribovskih domačij je na območju preboldske krajevne skupnosti dosegla svoj namen. Za prenekatero kmetijo, ki je bila odrezana od sveta, je bil njen obstoj samo še vprašanje časa. Cesta pa je v te domove prinesla novo življenje. To pa je tisto, kar smo z akcijo želeli doseči. V krajevni skupnosti bo letos živahno na vseh področjih, še posebno pa bodo k tej pestrosti prispevala številna društva in organizacije, ki so nepogrešljivi dejavniki krajevnega dela in življenja. -DAR- Kulturni utrip v novem domu Ko so Gomljani gradili svoj Dom krajanov, so jim napovedovali, da zajemajo s preveliko žlico, češ, tako velik dom na Gomilskem ne bo upravičil naložbe. Danes ugotavljajo, da Dom krajanov dobro služi namenu, saj je že žarišče družabnosti in kulturnega življenja krajanov Gomilskega in okoliških zaselkov. Omenjene ugotovitve smo izluščili iz poročila, ki gaje predsednik KS Gomilsko, Daniel Brišnik, prebral na nedavni seji delegatov občinske skupščine, kije bila na Gomilskem. Manj razveseljiva je bila ugotovitev, da v tej krajevni skupnosti nazaduje število prebivalcev. Vzrok je v tem, da kraj nima urejenih lokacij za stanovanjsko izgradnjo in tako mladi gradijo v drugih krajih, nekateri pa se tudi izseljujejo. Še pred nekaj leti so se Gomljani skoraj v celoti preživljali s kmetijstvom, danes pa je že nad 70 odstotkov ljudi zaposlenih v drugih gospodarskih dejavnostih. Na območju krajevne skupnosti imajo le manjši letni obrat Ingrada s 85 zaposlenimi. Gomljani so že od nekdaj znani po razgibani društveni dejavnosti in to tradicijo še razvijajo in negujejo. Tu so se vrstili telovadni nastopi in druge prire- ditve. Igrali so na zasilnih odrih, pa tudi na prostem. Krajani so se zavedali, da bo treba graditi nove prostore, takšne, ki bodo ustrezali vse večjim potrebam. Vznikla je zamisel o izgradnji novega večnamenskega doma. V ta nemen so izglasovali krajevni samoprispevek/ zavihali rokave in se pred občinskim praznikom lotili dela. V akciji, kije sledila, so krajani veliko prispevali in tako je ob pomoči širše občinske skupnosti zfasla nova zgradba. Čeprav so smotrno obračali razpoložljiva sredstva, je bilo treba še dodatno zbrati sredstva v akciji „Vsako gospodinjstvo en stol”. S tako zbranim denarjem so si lahko nabavili najpotrebnejšo opremo. Čeprav dom še ni v celoti opremljen, se v njem že vrste kulturne prireditve. Med Gomljani je zlasti razvito zborovsko petje, kar kaže tudi podatek, da v zborih poje nad 100 pevcev. Gomljane pa tudi v naslednjem obdobju čaka splet odgovornih nalog. Predvsem bi radi uredili okolje novega doma in v Šmatevžu odprli zazidalni načrt. S tem bodo-prižgali zeleno luč stanovanjski izgradnji. Posnetek kaže novo pošto v Domu krajanov na Gomilskem. -TKL. Čebele se selijo v obrobje Vse večja poraba umetnih gnojil in raznih škropiv potiska čebelarstvo v obrobne kraje naše doline. Starejši čebelarji še pomnijo, kako je nekoč na naših poljih cvetela in medila ajda, pa tudi cvetlične paše za čebele je bilo na travnikih več kot danes. Čebelarstvo pa kljub temu ne zamira, saj na Slovenskem pridobimo še vedno izdatne viške medu in cvetnega prahu in to velja tudi za Čebelarsko zadrugo v okviru Hmezada v Miro-sanu. Zadruga ima 75 čebelarjev kooperantov, ki ji dobavljajo med in cvetni prah, zadruga pa jim nudi satnice in drugo panjsko opremo. Da čebelarstvo, kot postranska pridobitna dejavnost našega gospodarstva, prispeva svoj delež k izvozu in deviznem prilivu, potrjujejo izvozni posli čebelarske zadruge. Tu naj povemo, da je naš med iskan na zunanjih tržiščih, zato bo izvoz medu na tuje še haprej pomembna postavka v mednarodni blagovni menjavi. Zato bo treba več storiti, da se bo čebelarstvo ne samo obdržalo, marveč še naprej razvijalo v tistih krajih, kjer imajo čebele najboljše pogoje. Pomembno je tudi, da s čebelarjenjem seznanjamo že mladino. V naši občini delujejo po šolah posebni krožki, ki jih vodijo izkušeni čebelarji. Kar se otrok nauči in vzljubi v šoli, bo razvijal naprej, ko bo odrasel šolskim klopem. Novost, ki jo pripravlja Čebelarska zadruga v Mirosanu, je strd v satju in to v ličnih plastičnih posodah v teži 500 gramov. Vmesne stene so tako tanke, daje možno tak med po-užiti, ne da bi potrošnik občutil neznatno količino voska; imenujejo ga deviško satje. Na lu- Tako izgleda strd v deviškem satju jem potrošniki že poznajo in cenijo strd v deviškem satju in ga tudi veliko kupujejo. V zadrugi napovedujejo, da bo tak med že letos tudi pri nas v prodaji. Nov način pa je pridobitev tudi zato, ker čebelarji gozdni rrjed le težko točijo iz satja, z novim načinom pa tega problema ne bo več. Zapisali bi še to, da zadnji čas čebele napada'varooza, bolezen ki seje čebelarji upravičeno boje. Za to bolezen je značilno, da napada zlasti slabše panje, to je čebele, ki so slabo vzdrževane in preskrbljene s hrano. In še to: čebelarji se pritožujejo nad neredno preskrbo s sladkorjem. Predlagajo, da bi s proizvajalci sladkorja v tej smeri podpisali dogovor o redni dobavi potrebnega sladkorja. v V Žalcu bo srečanje borcev Tomšičeve brigade V soboto, 6. marca, bo ob 10. uri dopoldne v novem žalskem gasilskem domu srečanje borcev Tomšičeve brigade. To bo hkrati občni zbor, na katerem bodo ustanovili pododbor borcev Tomšičeve brigade. Tak -šhi odbori že delujejo v Mozirju, Kočevju in Mariboru, četrti pa bo v Žalcu. Organizatorji srečanja vabijo vse borce Tomšičeve brigade iz žalske ob čine in če bi se primerilo, da bi kakšno vabilo izostalo, velja tole skupno vabilo. Na tem srečanju bodo poleg izvolitve pododbora vsem borcem podarili eno od treh knjig, v katerih je Franci Strle opisal boje Tomšičeve brigade tudi na Območju Savinjske doline. Ob otvoritvi Srečanje pa bo imelo tudi namen ugotoviti, kako borci danes živijo in kakšni problemi jih tarejo. Pogovor bo tekel tudi o praznovanju 40-letnice Tomšičeve brigade, ki bo 17. julija v Velenju ter o srečanju borcev Tomšičeve brigade z območja žalske občine, ki bo predvidoma za dan borca, 4. julija, na Ponikvi, kjer bo praznovanje združeno z otvoritvijo vodovoda. Pododbor si bo prizadeval razviti tesne stike z borci Tomšičeve brigade, zato bo organiziral občasna srečanja z željo, da bi oživljali tradicije NOB in nudili borcem tudi pomoči. Tk. ! doma obrtnikov Zadnja seja skupščine Združenja obrtnikov občine Žalec je bila svečana, udeležili pa so se je mnogi gostje iz občine, republiškega združenja in sosednjih občin. Na seji je predsednik izvršnega odbora združenja spregovoril o razvoju malega gospodarstva v občini. Prehojena pot je bila bogata in zelo uspešna, aktivnost našega združenja pa uvrščajo med najuspešnejše v republiki. Vse to so potrdili tudi posamezni predstavniki javnega življenja in izrekli mnogo pohvalnih besed in čestitk. Po nekajletnih prizadevanjih jim je uspelo pridobiti svoje prostore, Dom obrtnikov, ki je eden najlepših v Sloveniji, in so nanj lahko ponosni. Zato so ob tej priliki izročili- posameznikom bronaste, srebrne in zlate plakete. Zlate plakete so podelili: Zvezi obrtnih združenj SRS, Jožetu Janu, Franju Verdniku, Antonu Blaju, Jožetu Malenšku, Karlu Strahovniku, Ivanu Zotlu, Radu Kovaču, Karlu Dorniku, Karlu Jugu, Jožetu Maroltu in Rafku Funklu. Predstavnik Združenja obrtnikov Šmarje pri Jelšah je izro- •J Karel Strahovnik je prerezal trak doma obrtnikov čil žalskemu združenju kristalno vazo v znak uspešnega sodelovanja. Po svečani seji skupščine so otvorili Dom obrtnikov, j £ S skupščine obrtnikov v Žalcu aaBaaaaBaBHMBBsaBnaaiiBBBBiaBMaaaflSBi aaaaaBaaaaaaaaaaaBBBaaaai uaaaaaaaasBCiaaaBaiianaaaaaaaaasaanataaaaaaainaaasaaaaaaanaaBaaaaaKEsaeaaaaaaaaaaeiBiaaaaaaaaaMaaBaBaaBaaaavaifaaiiaaeBaaaBaROBaBaaaaaeaBaaaMaaasaaBaaaBaaaaaaifaaaaaaaaaaaaaaaaBCBaBsaBBnBaaBaaas Obnovljeni trgovini Savinjskega magazina Savinjski magazin Žalec je poskrbel za posodobitev še dveh trgovin in to v Galiciji in Ponikvi. V lepo preurejenih trgovskih lokalih so deloma namestili tudi novo opremo. Trgovini sta dobro založeni in pomenita lepo pridobitev za krajane. To sta za zdaj poleg Ločice še edini trgovini z živili v katerih prodajajo na klasični način. Na sliki: detajl obnovljene trgovine v Galiciji. Množično po poteh legendarne XIV. divizije V treh dneh (od 10. do 12. februarja) so se mladi že štiri-najstič odpravili po poteh slavne štirinajste divizije. Mesec februar 1944. leta' je pomemben mejnik v NOB na področju Šaleške doline. V noči na 16. februarje štirinajsta divizija po hudih bojih pri Lindeku prebila nemški obroč in se povzpela na območje Paškega Kozjaka. S tem so se pričele hude borbe ki jih je štirinajsta divizija bila 'od Paškega Kozjaka preko Graške gore (Gore jurišev), Raven, Belih vod do Mozirskih planin. Že vrsto let z dobro organiziranimi množičnimi pohodi mladi s sodelovanjem borčevskih organizacij - udeležencev bojev slavne štirinajste, oživljajo v. naših srcih te pomembne dogodke in kaj je lepšega, kot prehoditi pot, po kateri so hodili, se bojevali, krvaveli in umirali borci NOB. Tako, kot vsa leta, se je tudi letošnjega pohoda po poteh štirinajste udeležilo lepo število pohodnikov iz žalske in sosednjih občin. Začetek je bil v Stranicah pri Frankolovem, kjer se je po krajšem kulturnem programu in predaji prapora začel pohod. Pohodnike je pot vodila mimo razvalin gradu Lindek, Strnadove, Avteijeve in Jakobove domačije ter drugih postojank, koder seje ustavljala tudi štirinajsta divizija. Prvi dan pohoda so sklenili na Paki, kjer so prenočili in ocenili pohod prvega dne. Naslednji dan zjutraj so kmalu po 7. uri položili trobojnico in priredili krajši kulturni program pri spomeniku pri Čuježu. Tu so se pohodnikom pridružili pionirji osnovnih šol V. Vlahoviča in Mihe Pin terja — Toleda. Sledile so naslednje postojanke: Škalske Cirkovce, Plešivec, Grmada in Graška gora (Gora jurišev). Tu so po krajšem kulturnem programu in položitvi venca imeli kosilo, borec štirinajste divizije pa jim je pripovedoval svoje spomine. Na tem mestu so se pohodnikom pridružili pionirji osnovnih šol A. Aškerca in G. Šiliha. Nadaljnja pot jih je vodila čez Frgunov vrh skozi Velunjski graben, ob razvalinah gradu Fortenek skozi Pristavo v Ravne, kjer so prenočili. Tretji dan so pohod nadaljevali proti Kaplanu. Tu so se jim priključili pionirji OŠ Karel Destovnik - Kajuh, Bibe Roeck in Bratov Letonje. Po kosilu in krajšem postanku v Zavodnjah so pohodniki krenili naprej proti Žlebniku in se ustavili na mestu, kjer je padel pesnik Kajuh. Od tam je pohodna brigada krenila navzdol proti novemu delu Velenja, kjer je bila na Titovem trgu sklepna prireditev. Pohodniki so se vrnili prepolni nepozabnih vtisov. Preostane nam le še, da zapišemo, kar so nam o letošnjem pohodu povedali komandant pohodne brigade III. etape — Jože Pečečnik, sekretarka Nada Borovnikova in ostali udeleženci, s katerimi smo se pogovarjali med postankom v Zavodnjah: Jože Pečečnik: „Pohod je zelo dobro uspel, disciplina je bila tudi v redu. Preskrba ni zatajila in prebivalstvo, zlasti še borci in aktivisti NOB, so nas povsod lepo sprejemali. Borci NOB iz Dobrne so nam na Brcah pripravili čaj. Rekel bi, da so mladi pohodniki z zanimanjem spremljali vse, kar so nam pripovedovali borci NOB — udeleženci bojev štirinajste divizije v teh krajih.” Nada Borovnik: „Štiri- najstega pohoda po poteh legendarne štirinajste so se udeležili tudi mladi iz pobratenih občin Subotica, Vrnjačka Banja in Split in pa skupina Ljubljančanov. Vse je bilo v redu in udeleženci odhajamo domov polni lepih spominov.” L. TRSTENJAK Pohodna brigada po poteh Štirinajste divizije Jurčkovi kurirji za okroglo mizo Savinjski občan je že v januarski številka Seznanil svoje bralce z novo rubriko, ki bo .obravnavala tematiko iz NOB in v kateri bodo še živeči borci in aktivisti objavljali svoje spomine na viharne čase narodnoosvobodilnega boja. Danes objavljamo krajše povzetke iz razgovora še živečih kurirjev Jurčkove linije. Razgovora so se udeležili Karel Podvršnik - Živko, Franc Golavšek — Janko, Ivan Uranjek - Darko, Ivan Kotnik, Oto Žagar - Božo, Albin Sevnik — Darko in novinarji Savinjskega občana. Nekaj podatkov o Jurčkovi liniji ' Kurirske poti na Štajerskem, pa tudi na širšem celjskem območju in v Savinjski dolini, so razpredle svoje tipalke že zelo zgodaj, od vsega začetka narodnoosvobodilnega gibanja in bojev proti okupatorju. To so bile TV in druge linije vojaškega značaja. Med kurirji, ki so sodelovali, je bil tudi Karel Podvršnik — Živko, ki je Albin Sevnik -’Darko pozneje, po prihodu štirinajste • divizije na Štajersko, prevzel nadzor nad novo vpeljano Jurčkovo linijo, o kateri je tekel naš razgovor. Albin Sevnik nam je povedal, da je Jurčkova kurirska linija dobila ime po komandantu Jurčku, žal pa ne ve njegovega priimka. Ker je naša rubrika odprtega značaja, upamo, da bo kdo ta podatek lahko dopolnil. Karel Podvršnik — Živko Karel Podvršnik — Živko pravi, da mu je ob nekem obisku Sergej Kraigher dejal, da kurirska pošta prihaja vse predolgo do naslovnikov, zato bi kazalo organizirati novo in hitrejšo, kar se je tudi zgodilo po prihodu štirinajste divizije. Organizirana je bila - vse kaže v okviru IV. operativne cone — Jurčkova linija. Da je Jurčkova linija opravičila svoj namen, sklepamo po podatku, ki ga je povedal Ivan Uranjek, da je pošta v takratnih razmerah prišla iz Zg. Savinjske doline na Kozjansko v eni sami noči. Zato so skrbeli pogumni in iznajdljivi kurirji. Jurčkova linija je zajemala naslednje kurirske postaje oziroma javke: Pusto polje v Zgornji Savinjski dolini, Griže — Zahom, Zavrh — Galicija, Frankolovo, Dramlje, Zagorje — Čemšenik in Andraž — Oljka. Kurirske poti so bile speljane zelo domiselno in so tekle v obeh smereh. Iz Zg. Savinjske so kurirji prenašali pošto, nazaj pa so kurirji prinašali sanitetni in tehnični material, pa tudi vodili mobilizirance, ki jih je bilo vse več. Kurirji so skrbno varovali skrivnost kurirskih poti, sodelovali so le z zanesljivimi domačini in tako ni prišlo do izdaje. Če se je zgodilo, da pričakovanega ni bilo ob dogovorjeni uri na javko, so počakali največ eno uro, potlej pa so odšli, da bi se izognili morebitnemu izdajstvu oziroma zasedam.”V takih primerih so uporabili rezervne poti; skratka, organizacija je bila zelo dobra. Albin Sevnik Darko: „Dogajalo se je, da smo kurirji vodili v Zgornjo Savinjsko dolino tudi po 100 mobilizirancev, kar ni bila lahka naloga. Treba se je bilo izogniti nemškim . zasedam, skratka, potrebna je bila skrajna previdnost. Prebivalstvo nam je zaupalo, nam pomagalo s hrano in drugim. Spominjam se, da so nam domačini v Grajski vasi pripravili hrano za vseh 40 Ivan Uranjek — Darko mobilizirancev, ki smo jih vodili na zbirno mesto v Zgornjo Savinjsko dolino.” Darko je še pripomnil, da so takšne poti sprva opravljali le ponoči, pozneje pa tudi sredi belega dne. Ivan Uranjek - Darko: „Kurirji Jurčkove linije smo sodelovali tudi pri raznih drugih akcijah. Pomagali smo minirati vlake, dvigali v zrak sovraž- ilo nevarno, saj so bile nemške patrulje redno na preži. Neke hladne noči je bilo, ko smo se s čolnom odpeljali od brega in zapeljali v tok Savinje. Čeprav je bilo temno, smo imeli odprte oči in ušesa, da nas sovražnik ne bi presenetil na drugem bregu. Bili smo že sredi reke, ko smo zagledali droben cigaretni ogorek, ki je komaj opazno žarel med grmovjem na nasprotnem bregu Savinje, Nobene nismo rekli, kajti zavedali smo se, da preži na nas zaseda, zato smo se neslišno spustili v vodo in zaplavali nazaj, medtem ko je naš čoln tok odnašal navzdol po strugi. Pričakovali smo, da bodo Jo napornem maršu se je prilegel počitek Franc Golavšek - Janko nikove lokomotive, napadali -sovražne avtomobile in opravljali podobne akcije. Bili smo dobro organizirani, pa tudi uspešni in smo sovražnikom s takšnimi akcijami nemalokrat pognali strah v kosti.” Franc Golavšek - Janko: „Kurirske poti smo imeli speljane tudi čez Savinjo. Ker so bili mostovi največkrat zastraženi, je bilo treba naprav-šnjem mestu zabresti v vodo ali se prepeljati s čolnom na drugi breg. V čolnih smo poleg pošte prevažali tudi kurirje, borce in druge aktiviste, kar je Oto Žagar se ni nič zgodilo. Imeli smo srečo, da nas niso opazili. Izplavali smo na breg in se potopili v temo noči. Albin Sevnik: „Naše akcije so bile vse bolj organizirane in smo jih opravljali tudi sredi belega dne Sovražnik se nas je bal in dogajalo se je, da smo kar pred rudnikom pričakali rudarje, ki so se vračali s „šihta” in jih mobilizirali. Ob prvem takšnem srečanju pred liboj-skim rudnikom je odšlo z nami 15 rudarjev, v naslednji akciji pa smo rudnik zažgali in s tem povzročiii množičen odhod rudarjev v partizane. Spominjam se tudi, da smo napadli policijski avto in druga vozila*. Te naše akcije so vlivale prebivalstvu pogum in v partizanske vrste je prihajalo vse več novincev.” Karel Podvršnik — Živko: „Naš boj je bil uspešen, ker,smo imeli zaledje, ljudi, ki sb nas podpirali in nam nudili hrano. Največ hrane smo dobivali pri kmetih v dolini, pač zato, ker je je bilo tu tudi največ. Prostor nam ne dopušča, da bi v naš zapis strnili vse spomine udeležencev našega razgovora. Pa še kdaj drugič kaj več o njihovem delu. Tk. I. J. ! I I ! KUD SVOBODA Žalec razpisuje avdicijo novih pevcev za oktet „Savinja". Vabimo pevce z dobrim posluhom in lepim glasom, še zlasti za prvi tenor in drugi bas. Avdicija bo v ponedeljek 1. in 8. marca ob 17. uri v glasbeni učilnici osnovne šole Ljube Mikuš Žalec. rranc verk Bogat program kulturnih prireditev Kulturni praznik smo proslavili nadvse svečano, zvrstile so se mnoge prireditve Osrednja svečanost je bila na Gomilskem s podelitvijo Savinovih nagrad, plaket in priznanj. Slavnostni govornik, predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti Zoran Razboršek, je ocenil razvoj kulture v občini. Dejal je, da je amaterska kulturna dejavnost močno razvita in se vsako leto širi. Dosegamo tudi kvalitetno rast, kar potrjujejo mnoge prireditve, ki jih pripravljajo kulturna društva. Uspešno delujejo šolska kulturna društva ob pomoči prizadevnih mentorjev. V bodoče bo potrebno posvečati še večjo skrb vzgoji kadrov, ki jih za to razvejano dejavnost še vedno primanjkuje. Občinska kulturna skupnost je za leto 1982 podelila Savinove nagrade Pihalnemu orkestru iz Prebolda, Dragu Kumru iz Go to ve lj in Ediju Zupancu iz Griž. Plakete so prejeli Adi Arzenšek, Majda Cilenšek, Zorka Godler, Milan Gorenjak, Ivo Kuhar. Florjan Lesjak, Janez Meglič in Martin Potočnik. Savino-va priznanja pa so prejeli Krajevna skupnost Gomil-sko, Osnovna šola Liboje, Tekstilna tovarna Prebold, ZSMS Vrbje, Edi Ahac, Anton Herman, Rudi Herman, Jože Kruleč, Franc Kumer, Franci Laznik, Alojz Likeb, Štefka Popit, Franc Praprotnik, Alojz Satler, Franc Stakne, Albin Štorman, Franc Tkavc, Franc Toplišek, Danilo Turnšek, Avgust Vasle in Vili Vybi-hal. V kulturnem programu sta sodelovala gledališki igralec Peter Boštjančič in Ljubelj anski oktet, ki sta s svojim nastópom navdušila številno občinstvo. Predstavljamo vam letošnje Savinove nagrajence: Pihalni orkester iz Prebold že več kot 50 let uspešno razvija svojo dejavnost in nenehno skrbi za kvalitetno rast orkestra. Mnogo zaslug za to ima vodja orkestra Franc Verk. Drago Kumer Drago Kumer je znan in uspešen literat, njegovo najpomembnejše delo pa so Karlekove prigode. Posebno vrednost imajo njihovi zapisi iz NOB, iz življenja in dela občanov, zelo priljubljene pa so tudi mladinske igrice. Edi Zupanc je preko 50 let aktiven kulturni delavec v „Svobodi” Griže. Prav po njegovi zaslugi je društvo v zadnjih letih doseglo kvaliteten razvoj. Mešani pevski zbor France Prešeren iz Celja je ob kulturnem prazniku nastopil v Žalcu. Zanimivo je, da je to bil njihov prvi nastop v Žalcu. Številno občinstvo je bilo z nastopom zelo zadovoljno, saj so morali dodatno zapeti še več pesmi. Bogat program umetnih in narodnih pesmi so odpeli na visoki umetniški ravni. Zbor se uvršča med najboljše tovrstne zbore v Sloveniji. Predsednik „Svobode” Žalec seje zboru zahvalil za nastop in jih še povabil v Žalec. Tu ni kulturnega mrtvila Dramska skupina PD Svoboda Braslovče je pridobila prostore za garderobe. V ta namen tukaj zadnja leta niso imeli ustreznih prostorov, sedaj pa, ko se je otroški vrtec preselil v obnovljene prostore stare osnovne šole so prizadevni bras-lovški kulturniki le prišli do potrebnih prostorov. Anica Brišnik, gonilna sila kulture v Braslovčah-(dobili smo jo pri urejanju novih prostorov), nam je povedala, da v društvu delujejo: dramska skupina, moški pevski zbor, mešani pevski zbor in kino sekcija. Predvsem pa je govorila o svoji, sicer najbolj delovni skupini, torej o dramski. V njej sodeluje 22 članov, letno pa pripravijo najmanj dve celovečerni dramski deli, sodelujejo pa tudi na proslavah in obletnicah v kraju in okolici. Prirejajo tudi gostovanja pobratenih skupin, le-te pa jim tudi vračajo. Prav sedaj gostujejo braslovški kulturniki na Koroškem. Njihova največja želja pa je, da bi v poletnem času pripravili na pro- stem Vorančeve Samorastnike. Pri njihovem delu jim največ pomagajo gasilci in člani turističnega društva, ne najdejo pa poti za tesnejše sodelovanje s osnovno šolo oziroma šolskim kulturnim društvom. Zelo dobro pa sodelujejo s Hmezadovo enoto Žovnek. M.Palir Kar znaš, to veljaš Radijski delavci kulturno zabavnega programa Radio Ljubljana so imeli težko delo, da so na avdiciji za oddajo Kar znaš, to veljaš v Žalcu izbrali devet amateijev; ki so nato nastopili v nabito polni dvorani Hmezada. Na avdicijo jih je namreč prišlo kar nekaj čez trideset, kar dokazuje, da mladih amateijev glasbenikov v Savinjski dolini ne primanjkuje. In kdo se je prebil na valove ljubljanskega radia? Osemnajstletna Marinka Praznik iz Polzele, ki je sicer natakarica v hotelu Golding-Rubin, je zapela popevko Ribič me je ujel; leto dni starejši popevkar Martin Šalomon iz Dre-šinje vasi je zapel Sam po parku; Dragan Minič iz Moziija pa je zapel pesem V bolonjskem gozdu. Tako kot Dragan se je kot kantavtor predstavil tudi Matjaž Modrijan s pesmijo Vsak dan; Zvone Zdrave se je predstavil kot posrečen veseljak „z dobro štimo”, saj je s seboj prinesel klavirsko harmoniko in glas; skupina l,ed iz Šempetra je na oddaji prebila trdo vodo in s svojo skladbo napovedala prodor med boljše slovenske rock skupine. Iz Polzele je prišla skupina Stop, iz Žalca pa Andreja Zakonjšek, ki je z Mojo pesmico morda najbolj razgrela srca mladih poslušalcev v Žalcu. Nastopili so tudi prekaljeni Dinamiti (na sliki). __ Tekst in foto: Edi Masnec Molierove Smešne precioze Že dolgo ni bila dvorana Švo-bode v Grižah tako polna kot ob premieri Molierovih Smešnih precioz, ki so jih oprizorili marljivi kulturni delavci iz Vrbja. Vrbje, vasica blizu Žalca, ki šteje le 650 prebivalcev, nima kulturnega doma, tudi njihovo kulturno društvo je bilo ustanovljen no šele lansko leto, pa vendar že četrto leto zapored presenečajo z novimi dramskimi deli. V začetku so namreč delovali še v okviru mladinske organizacije, ki je tudi danes eden izmed stebrov kulturnega življenja v vasi. Z vsemi predstavami dose-daj so gostovali na področnih revijah gledaliških skupin, kjer so vedno zadovoljili ostre oči kritike. Morda Molierovi precioze v režiji znanega gledališkega igralca Janeza Starine od vseh še najbolj izstopajo, saj so mladi igralci vzeli zadevo resno in jo skorajda na profesionalen način postavili na oder. Tudi ob pravem času prihajajo med gledalce, saj je primer in gostovanj amaterskih gledaliških skupin v žalski občini zelo malo, prebivalci Vrbja pa se pripravljajo še za letošnji občinski praznik. Ob tej priliki naj bi dobili nov dom družbenopolitičnih organizacij in s tem svoj prostor tudi kulturno društvo katerega člani prav sedaj nosijo velik delež prostovoljnega dela pri gradnji doma. Sicer pa se je v Smešnih preciozah predstavil izbran krog igralcev in nekateri so z zelo dobro igro tudi pripomogli, da je bil aplavz v Grižah še toliko glasnejši. Igrali so: Sandi Jeki, Leonara Glušič, Jelka Bobov-nik, Milan Vogrinc, Jože Meh, Jože Pajk, Gorazd Selišnik, Amanda Kodrič, Jožica Grobelnik in Bojan Pšenič, na flavtfjih je spremljala Damjana Osojnik, šepetala pa je Natalija Šlogar. Pa še to: mladi kulturni delavci it Vrbja bodo v okviru kulturne akcije gostovali po občini Žalec in tudi izve nje in če se bodo slučajno ustavili v vašem kraju, si predstavo le oglejte. Tekst in foto: Edi Masnec Spominsko obeležje Pri vhodu v staro graščino KOMENDA na Polzeli sta vzidani dve spominski plošči. Na prvi je reliefni bronasti odtis lika naj večjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, druga pa predstavlja razlog obiskov velikega pesnika na Polzeli. Citiram napis na drugi plošči: V TO KOMENDO JE V LETIH 1817 - 1819 PRIHAJAL PESNIK DR. FRANCE PREŠEREN. NA OBISK K SVOJEMU STRICU ANTONU MUHOVCU ŽUPNIKU NA POLZELI. ! Polzelani so a v Komendi uredili razstavišče in v počastitev SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA organizirali razstavo LEPOTE LESA, ki jo je pripravil Jože ZIDANŠEK. M. P. Skulptura in napisna plošča, vzidana pri vhodu v Komendo. KAREL PEČKO RAZSTAVLJA V ŽALCU V tem mesecu seje v Savi-novem salonu v Žalcu predstavil s svojimi pasteli slovenjgraški umetnik Karel Pečko. V slovenskem likovnem prostoru seje uveljavil s čisto samosvojo zasnovo pokrajine in figuralnega motiva; z izjemnim nizanjem podob Uršlje gore, njenih oblin, oblik in prehodov. Na otvoritvi, ki se jo je udeležilo veliko Žalčanov, je o avtorju in njegovem delu spregovorila Milena Zlatar, umetnostna zgodovinarka iz Slo very Gradca. V kulturnem programu sta nastopila pianist Andrej Jarc in sopranistka Nikolaja Vipotnik. T. Tavčar Obnova zgodovinskega spomenika Po mnogih letih nameravajo letošnje leto pričeti obnavljati Šenešico kapelico, ki jo je krepko načel zob časa. Ta kapela stoji na pristopu v graščinsko področje, ki je še sorazmerno dobro ohranjeno (spomnimo se na grad v TV nadaljevanki o IPAVCIH, ki so jo posneli v Šeneku) obenem pa ne smemo pozabiti, da je celotno področje zaščiteno kot spomenik oblikovane narave — hortikulturni spomenik, in je bil kot tak zaščiten že leta 1951, obsega pa površino 4,88 ha in leži na nadmorski višini 310 m. Pri vsem tem pa je navzoč še problem, da je to področje centralni del letnega in zimskega rekreacijskega območja in kot tako zelo obiskano. Pozabiti pa ne smemo na oskrbovance v grajskem poslopju in dveh novih depandansah ter njih obiskovalce z najširšega pod tja. Zato je tudi zadnji čas, da se začne z obnovo tega zgodovin skega spomenika. MPalh Delovnim ljudem in občanom KS in mesta Žalec Leta 1982 mineva 800' let, odkar se je po zgodovinskih virih pojavilo ime Žalec. Zato želimo letos proslaviti ta visoki jubilej čimbolj delovno in svečano. Za organizacijo in izvedbo praznovanj so zadolženi in odgovorni: - osrednji pripravljalni odbor, katerega je imenovalo pred- . sedstvo OK SZDL Žalec - skupščina in svet KS Žalec - krajevna konferenca SZDL Žalec z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi - organizacije združenega dela in delovne skupnosti Praznovanje in delovne akcije bodo potekale skozi vse leto, osrednje prireditve pa bodo v mesecu septembru. Zvrstile se bodo kulturne, športne, turis- So-DREVES IN PARK MARŠALA Tl V ŽALCU OB OBVOZNIC! IN „ŠPORTNEM CENT RIT PARTIZANA ■ rBNI. kUHtUI. tične in druge manifestacije, zgodovinske in gospodarske razstave. Največ pozornosti bomo namenili urejänju mesta Žalca. Zato pozivamo občane, OZD in ustanove, da poskrbe za ureditev pročelij zgradb, za ureditev vrtov, zelenic in nasadov, otroških in športnih igrišč ter spominskih obeležij. S prostovoljnim delom se bomo množično vključevali v urejanje spominskega parka Maršala Tita z zasaditvijo 88 dreves in mestnega parka ter priprave za gradnjo kulturnega doma Edvard Kerdelj. Z razstavo „Žalec skozi čas” bomo prikazali gospodarski in družbeni razvoj kraja skozi stoletja. Občane prosimo, da narri do 21/3—1982 odstopijo za določen čas pomembnejše zgodovinske vire (zapise, fotografije, diplome, predmete in drugo). Vse to bo zbiral na sedežu občinske kulturne skupnosti Žalec tov. Edmund Božiček. Izšla bo V. številka Savinjskega zbornika, ki bo posvečena 800-letnici Žalca in bo pretežno zajela zgodovino in gospodarski razvoj kraja in občine. Občane, organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva vabimo k prednaročilu pri Občinski kulturni skupnosti Žalec in knjigarni Mladinska knjiga v Žalcu. Spominske značke, plakati, lepaki, zastave In drugi spominki bodo pričali o letošnjih svečanostih. Vse delovne ljudi in občane mesta vljudno vabimo k sodelovanju v navèdenih in drugih aktivnostih. Park marsala Tita v Žalcu Za lepšo podobo mesta bo poskrbelo Hortikulturno društvo Žalec, ki namerava v letošnjem letu urediti park ob spomeniku Hmeljarja v središču mesta in zasaditi 88 dreves v parku_maršala Tita. Občinska konferenca SZDL je sestavila poseben pripravljalni odbor za izgradnjo obeh parkov in pripravila program dela. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in ■ potrebe po varčevanju na vseh področjih, hortikulturno društvo pričakuje, da bodo krajani sodelovali pri izgradnji s svojim prostovoljnim delom. Upajo, da bo vsak prebivalec mesta prispeval vsaj šest ur pri izgradnji obeh parkov. Vsi tisti, ki se bodo udeležili delovnih akcij, bodo ob otvoritvi prejeli plakete in priznanja. Oba parka bosta najlepši pomnik in zahvala tovarišu Titu za njegovo življenjsko delo in spomin vsem našim krajanom -žrtvam osvobodilne borbe. Hkrati pa se bo lahko med zelenjem spočili turisti, ki jih bo pot zanesla v mesto ob prastari rimski cesti. L Jelen PRILOGA PROGLAS občanom in delovnim ljudem občine Žalec Pred nami so nove volitve članov delegacij v TOZD in delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih za zbore v skupščine občine in skupééiné samoupravnih interesnih skupnostih ter delegatov za družbenopolitični zbor skupščine občine. V postopku evidentiranja možnih kandidatov, predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih v TOZD, KS in občir\i je bila opravljena pomembna družbenopolitična dejavnost, v kateri je bila potrjena dosedanja razvojna pot delegatskega sistema in moč uveljavljanja samoupravnih socialističnih odnosov. Kritično smo ocenili tudi drugo obdobje delegatskih skupščin in sprejeli dogovore za oblikovanje takšnih delegacij, ki bodo zagotavljale še hitrejše uveljavljanje delegatskih odnosov in uresničevanje vseh tistih ciljev naše družbe, ki so neposredno povezani z delom in življenjem. Zavedati se moramo temeljnih pravic in dolžnosti, ki nam po ustavi in zakonu o združenem delu omogočajo, da neposredno in enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi in občani odločamo o pomembnih družbenih zadevah. Tako urejamo medsebojne odnose na načelih vzajemnosti in solidarnosti ter zadovoljujemo svoje družbene in osebne potrebe. Volitve predstavljajo pomembno družbenopolitično akcijo, pomenijo opredeli- tev za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, pomenijo usmeritev za učinkovitejše izvajanje stabilizacije in višjo produktivnost dela. S pravočasno in zanesljivo udeležbo na glasovalnih mestih in z glasovanjem za naše kandidate bomo dokazali družbeno zavest in izpolnili pomembno družbeno dolžnost. V TOZD in delovnih skupnostih bomo glasovali v četrtek, 11. marca, v krajevnih skupnostih pa v nedeljo, 14. marca 1982. Predsedstvo občinske konference SZDL Žalec Predstavljamo vam kandidate za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v občini 1 Viljem Petek iz Prebolda, sedanji predsednik Marjan Golbb, dipl. eoe. iz Žalca,direktor Zdrav- Valter Zupanc, ekonomski tehnik iz Prebolda, Marija Freitag, ekonomski tehnik iz Žalca, refe- občinske skupščine stvenega doma Žalec vodja komerciale v MIK Prebold rent za finance v Savinjskem magazinu Žalec * m Vili Ulaga, kovinostrugar, vodja vzdrževanja v Ervin Janežič, dipl. eoe iz Žalca, direktor Franc Žužej, ing. organizacije dela iz Petrovč, Franc Lenko, ing. telekomunikacij iz Trnave, TOZD Livarna, Ferralit Žalec Minerve direktor Strojne Žalec vodja tehnične službe TOZD PTT Celje Nada Lukman—Flis, dipl. ing. iz Prebolda, vodja laboratorija v TT Prebold Duš. i Kočevar, ing. organizacije dela iz Gotovelj, vo“"?; ^dravskega sektorja v SIP Šempeter Jerica Janežič, dipl. ing. iz Žalca, programer v Računalniškem centru SOZD Hmezad Marjan Sever, strojni tehnik iz Polzele, vodja Slavko Resnik, pravnik iz Polzele, vodja spl. ka-vzdrževanja v Garantu drovskega sektorja Zarje Petrovče Bruno Randi, ing. organizacije dela iz Petrovč, Jože Četina, dipi. eoe. iz Šempetra, vodja eko- Stane Jurjovec, višji upravm delavec iz Petrovč., vodja plansko analitske službe v Zarji Petrovče nomsko organizacijskega oddelka v SOZD Hme- vodja splošno kadrovske službe v Ferralitu Žalec zad PREGLED VOLIŠČ V NASI OBČINI V LETU 1982 SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Občinski sekretariat za notranje zadeve R A Z G LAS Občane občine Žalec obveščamo, da so splošni volilni imeniki za volitve v skupščino družbeno politične skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo 14. marca 1982, razgrnjeni na sedežih vseh krajevnih skupnosti in na sedežu občinskega sektretariata za notranje zadeve občine Žalec. Prosimo vas, da pregledate pravilnost vpisa v volilni imenik, v skladu z določbami zakona o evidenci volilne pravice, (Uradni list SRS, št. 7/74) in zahtevate morebitne popravke. V__________:______________________________1_______ KRAJEVNA SKUPNOST ŽALEC 1. Savinov Salon Žalec Cankarjeva, Efenkova, Kru-ševska. Pohorska, Kvedrova, Ipavčeva, Hausenbichlerjeva, Bilgerjeva, Župančičeva, Nikole Tesle, Šilihova, Šarhova, Oničeva, Kardeljeva od hišne št. 35 do 85, Celjska, Aškerčeva, Šlandrov trg. Velenjska cesta 2. Dom SLO Žalec Heroja Staneta, Kidričeva, Prežihova, Čopova, Aljaževa, Gotoveljska, Gubčeva, Vodnikova, Savinjska cesta, Kardeljeva od hišne št. 1 do 33, Ulica Bačke Palanke 3. Hmeljarski dom Žalec Bratov Letonja, Gregorčičeva, Rista Savina, Florjana Pohlina, Šprajčeva, Prešerno- 1 va, Kajuhova, Levstikova, Ulica talcev. Cesta na Lavo, Savinjske čete, Nade Cilenšek, Ivanke Uranjek, Hmeljarska, Pečnikova, Cesta na Vrbje, Žalskega tabora. Partizanska ulica, Vrečarjeva 4. Gasilski dom Ložnica Ložnica KRAJEVNA SKUPNOST GOTOVLJE 1. Zadružni dom Goto vije Gotovlje KRAJEVNA SKUPNOST PONIKVA 1. Zadružni dom Ponikva Ponikva, Studenec od št. 22 dalje 2. Pri Turinek v Podkraju Podkraj ter Studence od hišne št. 1 do vključno 21 KRAJEVNA SKUPNOST VINSKA GORA 1. Združeni dom Vinska gora Vinska gora, Črnova, Lipje, Lopatnik, Janškovo selo, Pirešica, Prelska KRAJEVNA SKUPNOST GALICIJA 1. šola Galicija Galicija, Hramše, Zavrh, Železno (hišne št. 1, 2, 22 in 31) 2. Šola Velika Pirešica Velika Pirešica, Pernovo, Železno (brez hiš. št. 1, 2, 22, 31) \ KRAJEVNA SKUPNOST PETROVČE 1. Osnovna šola Petrovče Petrovče in Dobriška vas 2. Gasilski dom Arja vas Arja vas 3. Montana Zaloška gorica Zaloška gorica, Mala Pirešica in Ruše 4. Gasilski dom Drešinja vas Drešinja vas 5. Gasilski dom Levec Levec KRAJEVNA SKUPNOST LIBOJE 1. krajevna skupnost Liboje Liboje, Brnica (od hiš. št. 9 dalje) in Zabukovica (od hiš. št. 139 dalje) 2. zdravstvena postaja Kasaze Kasaze in Brnica (od hiš. št. 1 do 8f KRAJEVNA SKUPNOST GRIŽE 'F ; ' - - ■ " V' -• 1. Dom Svobode Griže Griže ' Migojnice- 2. obrat Sigme Zabukovica Zabukovica (od hiš. št. 1 do 137) 3. Osnovna šola Griže Pongrac (od hiš. št. 1 do 77) 4. Minerva Zabukovica Pongrac (od hiš. št. 78 do 146) 5. pri Beškovnik Srečku v Zag-rebenu Pongrac (od hiš. št. 147 dalje) KRAJEVNA SKUPNOST ŠEMPETER 1. Hmeljarski dom Šempeter Šempeter 2. Mastnak Konrad, Zg. Roje 11 Zg. Roje in Sp. Roje 3. Elektro Šempeter—Dobrteša vas Dobrteša vas 4. Štorman Ivan v Podlogu 8 Podlog 5. Hmeljska sušilnica Zg. Gru-šovlje Zg. Grušovlje 6. Udrih Rudi v Sp. G rušo vi j ah 22 Sp. Grušovlje 7. Vasle Ladislav, Kale 3 1 ki ga vsako leto organizira ^ Planinsko društvo. Pioniqi J so se ustavili ob spomenikih s padlih borcev in ob rojstni J hiši narodnega heroja Miloša S Zidanška. Pri rojstni hiši ^ Miloša Zidanška je spomine J nanj obudil predsednik KO ^ ZZB NOV Dramlje tov. * Stanko Arzenšek. Vsi udele- 5 ženci so ob tej priložnosti v $ spomin na pohod prejeli J legitimacije in lične značke. { Neutrudljivi planinci Naša planinska društva tudi pozimi ne mirujejo. Prirejajo predavanja, srečanja, pa tudi pohode. V letošnjem letu so že organizirali tradicionalni pohod po poteh I. pohorskega bataljona. Kot vedno, so bili tudi na tem pohodu planinci žalske občine najštevilnejši udeleženci pohoda. Naslednji pohod je bil organiziran na Marija Reko. Udeležilo se ga je puko 700 krajarfov in tako sodi med množično srečanje planincev na tej najmanjši planinski postojanki. Planinsko društvo^Zabukovica je predavanje združilo s podelitvijo transverzalnih značk in priznanj Meddruštvenega planinskega odbora in Planinske zveze Slovenije. Pri tem je treba še zapisati, da so planinci lani organizirali 15 množičnih izletov in to največ po različnih transverzalah Slovenije in Hrvaške. Člani PD Zabukovica so obiskali 46 različnih transverzal in prejeli 1473 različnih značk za prehojene poti, od tega samo v lanskem letu 420. Pohvaliti je treba tudi uspešno delo v sekcijah, ki delujejo po organizacijah združenega dela in na osnovni šoli v Grižah. Tako je sekcija v KIL Liboje organizirala transverzale „Grebengrad“ pri Varaždinu in pa sreča nje na Brnici. Zvrstile so se še druge akcije. Da planinci ne poznajo po- čitka, kažejo tudi člani planinskega društva na Polzeli. Tako so v januarju pripravili izlet iz Šoštanja na Goro Oljko. V skupini planincev, ki so opravili večurno pot, je bil tudi več kot 70 let star Albin Piki. V tem mesecu planinci pripravljajo spominski pohod na Stol. Po prvih prijavah sklepajo, da bo udeležba spet množična, tako kot vsa leta nazaj. -FJ /O ljubljanska banka Splošna banka, Celje n. sub. o. S POSOJILOM NA PODLAGI STANOVANJSKEGA VARČEVANJA DO STANOVANJA Kako izboljšati stanovanjske razmere in rešiti svoje stanovanjsko vprašanje? Vprašanje, ki se postavlja marsikateremu občanu. Na to vprašanje je skušala odgovoriti Ljubljanska banka. Splošna banka Celje s sprejemom novega pravilnika o stanovanjskih posojilih občanom, ki je zamenjal pravilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko gospodarstvo. Pravilnik o stanovanjskih posojilih občanom na podlagi domače in tuje valute in sklep o delnem ohranjanju realne vrednosti namenskih stanovanjskih hranilnih vlog občanov. Po določilih novega pravilnika lahko občan pridobi posojilo na podlagi namenskega varčevanja, vezave dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz in predhodnega varčevanja za vezavo sredstev. V tej številki vas bomo seznanili s prvim načinom pridobitve stanovanjskega posojila. To je s pridobitvijo posojila na osnovi namenskega varčevanja. Na osnovi namenskega varčevanja daje banka posojila za: nakup novih stanovanj in stanovanjskih hiš, graditev stanovanjskih hiš, prenovo starih stanovanj ali stanovanjskih hiš, pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, plačilo komunalnega opravljanja stavbnega zem- ljišča za gradnjo stanovanjske hiše in nakup starih stanovanjskih enot od fizičnih oseb, pod pogojem, da prodajalec obvezno porabi kupnino, dobljeno iz posojila in namensko privarčevanih sredstev za nakup ali zidavo nove stanovanjske enote preko banke. Pri namenskem varčevanju po končani varčevalni dobi, ki je pogodbeno določena, varčevalec dobi posojilo v višini od 140 do 800 % na privarčevana sredstva. Višina posojila je odvisna od dobe varčevanja in od načina varčevanja. Najkrajša doba varčevanja je dve leti, najdaljša pa 10. let in več. Občan lahko namensko varčuje z enkratnim pologom in z rednimi mesečnimi pologi. Tudi doba vračanja je odyisna od varčevalne dobe. Vendar je najdaljša doba vračanja za posojilo na podlagi namenskega varčevanja 20 let. Posojila na osnovi varčevanja so po 5 % obrestni meri, privarčevana sredstva pa banka obrestuje po 2 % obrestni meri. To je le nekaj važnejših določil pravilnika. Vse ostale informacije lahko dobite v Ljubljanski banki, Splošni banki Celje, ekspozituri Žalec. SO SE YRÄI 'OB'PRILIKI ' Hfl VOJKO « * i* mmM Mimjfi * TCLOV»NE«'BR«lST¥ll L" V ŽALCU : ME 4. 4VWISTA 190J. »M WWT3K0 n«Q2iTr.¥IU10 uacužBO imi Ttmmm bruìtvo ^omc ¥ inim * Takole je žalski Sokol leta 1907 vabil na prireditve. JL-9 €\ flC liU/idII Pred nami je 800-letnica Žalca, zato ne bo odveč, če nekoliko pobrskamo po kulturni zgodovini trga Žalec. Povzemamo dogodke iz knjige Savinjska dolina, ki jih je v svojem zapisu strnil Rajko Vrečar. Vrečar navaja, da je bila prva gledališka predstava v Žalcu že leta 1846. Uprizorili so enodejanki, dobiček pa namenili za pomoč pogorelim prebivalcem Petrovč. Prireditev je bila v gledališču blizu pivovarne v Žalcu. Prvo narodno čitalnico so Žalčani ustanovili leta 1869, drugo pa leta 1901. Obe sta imeli svoj sedež v gostilni Hausenbichler, takratni trdnjavi Slovenstva v Žalcu. Že leta 1885 je bila v Žalcu prva slovenska gledališka predstava „Pri kroni”, ki jo je zrežiral Anton Pet-riček. „Pevska zadruga v Žalcu“ se je imenovalo društvo, ki so ga ustanovili leta 1884. Vodil ga je učitelj Franjo Pečovnik. Leta 1885 je vzniknilo pevsko društvo Naprej, ki pa je delovalo le kratek čas. Sledilo mu je pevsko društvo Edinost, ki so ga ustanovili leta 1899. Še pred tem (leta 1895) je bil ustanovljen tamburaški zbor. Na Ložnici so v letu 1902 ustanovili „Kmetijsko bralno društvo”. V obdobju med obema vojnama je bila znana Sokolska knjižnica. Rajko Vrečar omenja tudi salonski orkester, ki je deloval od leta 1910 do 1912 in ga je vodil učitelj Anton Neret. Med sodelavci omenja Cirila Preglja. V napredno narodno kulturno gibanje sodi tudi razgibana kulturna dejavnost med obema vojnama. Uprizorili so igre, operete, delovala sta pevski in tamburaški zbor, aktivno pa je bilo tudi športno društvo. Kot zanimivost naj pripišemo, da so med okupacijo poskrili drogove nogometnih golov, ki so jih znovič postavili na novo urejenem nogometnem igrišču po osvoboditvi. V času med obema vojnama je bila zelo razgibana dejavnost so-koLskih društev. Sokol je bil takrat najmočnejša organizacija v Žalcu. Ni naključje, da so bili posamezniki iz teh vrst pozneje med prvimi organizatorji OF v trgu, pa tudi med prvimi žrtvami okupatoija, kot na primer Branko Krašovic, ki so ga po izdaji že leta 1941 aretirali in kot talca 11. 4. 1942 ustrelili v Mariboru. Med tiste, ki so polagali temelje slovenski kulturi v Savinjski dolini na pragu 20. stoletja, sodi tudi Srečko Puncer. Že v času balkanske vojne je v Celju organiziral jugoslovansko dijaško organizacijo, ki je bila v letih 191 ^ do 1914 povezana s preporodom. Vodil in urejal je leposlovne vaje „Savinja” in je bil med osrednjimi osebnostmi slo-veaskega narodno radikalnega di-jaštva v Celju. Puncer se je udeležil tudi bojev za Koroško in bil urednik tabora Jugoslovanski korotan. Ustrelili so ga leta 1919 v Vobrah pri Velikovcu. 50 let skupnega življenja V prijazni vasici Zabukovica sta zakonca Marija in Friderik Papež sredi meseca februarja praznovala 50 let skupnega življenja - zlato poroko. Oba izhajata iz delavske družine. Friderik Papež se je rodil 1908. leta v Veliki Mislinji, že z osmimi leti je odšel od doma, da si je prislužil najnujnejše za življenje. Kot petnajstleten fant seje nato zaposlil v rudniku Velenje. Ker seje leta 1926 začela delavska kriza, so v rudniku odpustili predvsem samske rudaije in tako si je moral ponovno iskati zaposlitev. Po odsluženju vojaškega roka je dobil službo v rudniku Liboje, po dveh letih pa se je zaposlil v rudniku Zabukovica in je delal vse do upokojitve leta 1959. Sodeloval je v NOB in sicer v Gubčevi brigadi in 15. diviziji. Po vojni je opravljal razne funkcije v sindikatu, več mandatnih dob pa je bif tudi predsednik delavskega sveta. Marija Papež se je rodila 1913. leta v Žalcu. Osnovno šolo je obiskovala v Grižah, nato pa je delala pri raznih kmetih do poroke leta 1932. V zakonu sta se jima rodili hčerki, ki sta danes poročeni. V družini so sedaj trije vnuki in ena pravnukinja. . v T. TAVČAR Klub študentov pripravlja 21. študentski večer V teh dneh se žalski klub štu- pripravili brucovanje, kjer so v dentov pripravlja na svoj tra- svoje vrste, med stare bajte, dicionalni študentski večer. sprejeli nove člane. V nasled-Tokrat bodo prireditev organi- njih mesecih jih čakajo nove zirali enaindvajsetič zapovrstjo, naloge. Naj omenim samo kar kaže na več kot dvajset- nekatere: v pripravi je okrogla letno uspešno delo žalskih štu- miza o problemu zaposlovanja dentov. Letos so se študentje in kadrovski politiki v žalski odločili, da bodo program pri- občini, na kateri naj bi sodelo-pravili brez zunanjih sode- vali poleg študentov vsi tisti, ki lavcev. Vsem tistim, ki se bodo se ukvarjajo z zaposlitvijo štu-udeležili študentskega večera, dentov po končanem študiju in bodo prikazali razne dogo- načrtujejo kadrovsko politiko, divščine in pripetljaje iz štu- Ob raznih aktualnih dogodkih dentskega življenja ter življenja bo študentski klub poskušal in dela naše občine. Program bo organizirati razgovor in tako popestril študentski pevski seznaniti študente z najpo-zbor, ki se je doslej že uspešno membnejšimi dogodki doma in predstavil na raznih prireditvah, po svetu. Poleg tega ne smemo Kaj so pripravili in kako, boste prezreti dela kulturne in lahko videli 20. marca v dvorani športne sekcije ter pevskega Hmezad v Žalcu. zbora — torej dovolj pestra Študentski večer je samo ena izbira, da lahko v študentskem izmed dejavnosti kluba štu- klubu vsakdo najde kaj zase. dentov. Doslej so že uspešno I. JELEN Pred maturantskimi plesi ramen si lahko ogrnete veliko ruto v barvi obleke, lahko pa tudi bluzon s tankega, prozornega materiala (viskoza, muslin) ali redko kvačkano jopico iz lurexa, angora mohair volne ali podobno. Dolžino obleke si boste verjetno izbrale v dogovoru z dekleti iz razreda ali na šoli; svetujem pa vam, da si izberete primeren, svečan okrasek, ki ga boste s pridom uporabile tudi ob drugih priložnostih. Prišit naj bo tako, da ga boste lahko brez težav odstranile. Uporabite lahko čipko, svetleče trakove in druge našivke, volane, vezene ali kvačkane ovratnike in podobno. Vsekakor pa si izberite obleko, v kateri se boste počutile udobno in sproščeno. Zato uporabite neobčutljiva blaga, po možnosti takšna, ki se ne mečkajo. Zelo primerna je svila, vendar je zelo draga. Izberete lahko tudi svilen jersey, viskozo, muslin in nekatere sinte-tike, mešane z naravnimi materiali. Pa dobro izberite! MIRIAM Fantje v tem času nimajo kaj prida problemov s pripravami na zaključne maturantske plese, ki pa jih dekleta zaradi pomembnosti in svečanosti jemljejo veliko bolj resno. Prav zato se pojavlja vrsta problemov, kako se kar najbolj svečano pripraviti za ta slovesen trenutek. Maturantke imajo namreč v tem času veliko skrbi z maturantskimi oblekami. Nekaj drobnih nasvetov bodo morda s pridom uporabile. Izberite barvo, ki vam najbolje pristaja. V izbiri kroja pa ste lahko pogumnejše in izberete kaj nenavadnega. Potrebna sta le premišljen korak in dobra mera okusa. Prav primerno bo, če izberete tudi hlače. Te naj bodo ali zelo široke, v pasu stisnjene v gube, ki so lahko dolge, podobne dimljam, ali pa stisnjene pod koleni kot „pumparice”. Zelo primerna je tudi hlačna obleka. Moda nudi letos res veliko možnosti. Poleg klasičnih krojev, si lahko privoščite, seveda če imate lepo polt, ravno obleko z naramnicami ali pa kar brez njih. Prek Od 1. maja 1982. leta bodo pričeli veljati novi dohodkovni pogoji in nove višine otroških dodatkov in posebnih dodatkov. O predlogu bo sklepala skupščina občinske skupnosti otroškega varstva Žalec na svoji seji, dne 3. 3. 1982. Tokrat objavljamo predlog, morebitne spremembe pa vam bomo posredovali v naslednji številki. Pravico do denarne pomoči (otroškega dodatka) ima v znesku 1.200 din mesečno otrok, če je dohodek družine, v kateri živi oz. v katero spada, do 2.900 din mesečno na družinskega člana; 850 din mesečno - otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi ali v katero spada, 2.900 do 3.700 din mesečno na družinskega člana in 450 din mesečno — otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oz. v katero spada, 3.700 din do 4.200 din mesečno na družinskega člana. Otroci iz kmečkih ali drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 450 din mesečno in sicer, če je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir dohodka ali pa so brez dohodka ter da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katasterski dohodek ne presega 9.000 din oz 2.800 din letno na družinskega člana. Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku 400 din mesečno težje telesno ali duševno prizadet otrok, 200 din mesečno pa otrok, ki ima edinega hranilca. Za člane občanove družine se štejejo še starši, kijih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 3.400 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v šestkratnem znesku katasterskega dohodka. Zgornje navedbe so predlogi spremenjenih določb sklepa o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojev v letu 1982/83. DANICA DOLINŠEK Po sončnih obronkih naše doline so Savinjčani v zadnjih dneh že začeli obrezovati vinsko trto. V kmečkih vinogradih prevladuje hibridna trta (šmarnica), precej pa je tudi žlahtne trte. Posnetek kaže rez trte v naši občini. V Tovarni nogavic na Polzeli so začeli kuhati v obnovljeni in posodobljeni kuhinji. Obrat družbene prehrane sodi med najstarejše v naši občini in ker ni več ustrezal higienskim in delovnim zahtevam, so ga lani zaprli. Z novo kuhinjo so zadovoljni kuharice in delavci, saj je hrana zares odlična. Otroci, ki stanujejo v novem delu Žalca so zaledenelo mlako pred stanovanjskim blokom izkoristili za drsanje. Žal v teh dneh ledene ploskve ni več. Na sliki: otroci pri drsanju. Najmlajši smučarji, cicibani iz naše občine so se udeležili nedavnega tekmovanja na Golteh in bili uspešni. Takole smo jih posneli na snegu. V Ločici pri Polzeli so s pomočjo združenega dela (obeh kolektivov) te dni postavili lično utico, ki bo rabila čakajočim avtobusnim potnikom. Posnetek: postajališče med gradnjo.