Lei© v.> šiev. 48. V Celjii, sobota dne 28. aprila "923. FoštDino plefacs v got&ilai. C^I^^^^D^^^B^^^^. ^B s^,, v ^^^^^^hhi bII^HH^F ^^^^^^^^f ^^^I^^^^H ^^^^^^^^h ^^^^^^^^^b ^^^^^^^^f ^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^ _^^^^^^^^^v ^^^K^^^^f ^^^^^^^^B ^ *>Vk _________ Stane ietr.o t>0 DiffaVfresečno 5 Din, za inozemstvo 24ü Din. Oßlasi 7a nun višme stolpca 50 p. Reklame med telcstom 70 p. Posamezna Stevtllta stane 1 Din. Izhaja vsaK tore&L, četrteK in soboio. UrednSStvo: Sfrossmajerjcva ul. St. I, J. nadst., Telef. 53. UprarvztlStvo: Sirossmajerjeva u. št. J, pritličje. Telef. 65. Račun kr. poätnega čekovnega urada St. 10.066. IVAN PRKKORŠEK: Sacionalna ideja mi je Ter ko stranka. Pod tem nasiovom sino priobčiii v eetrfkovi številki »Now Dobe« dopis. ki nam ie došel iz krogov naroduosocl- 'isiicne struje. Kur absolutno ne inara-- nm netiti kakoršnihkoli disliarmonij aii povzrociti konfliktov z naprednimi, nam blizu stojceimi strankami, snio priobčiii dopis v preprieanju In z zagotovilosn iz vrsr. nacionalnih in napredrrih mož. da sluzimo s tcm v javiiosti dobri narodni stvari in prispevamo k razOisc.en.iu in konsolidaciji naprednega uacionalnega zivlia. ki inor;; iz razcepljenosti preiti v zdrstvo eiiotnost in se ziiti v moeno fa- lango vsch tistih uaroclnih sknpin. ki sc zavedajo, da snio vsi v prvi vrsti dolž- nf služiti pošteiio naši skupiii domovini in likvi'dirati s pretddostjo, ki h naši ožjji domovini in nasi jugoslovenski dr- žavi prizadejala že toliko zla in nesrc- Č0. Smatramo za potrebno, da to iskrcno in z-vso odlocnostjo in jasnostjo povdstr jamo. V tcm zdriiženjti nam ni trcba nc preina.üfanili ne zmagovaiecv. povdarjaj- mo in poiščiino v prvi vrsti to, kar nas drnzi in kar nam je bilo in nam jc oil nekdaj žc vsern skupno, pa se takoj po- kaže. da je v )raksi /.ivljenja in strukturl našega naroda tega toliko, da snio res- iiicno lahko cno. Treba samo dobre volje in nian.i osebnih uinbieij. V demokratski sfranki s_ Iuhko iivoljavljajo in polno i/.živijo vsc struje in vsi sioji \ oneir! pravičnenr sporazuinu in komproini.su interesov brez česar v zivljcniu itak nc jere, r>0 ee še tako j^lasno povdarjymo katerokoli samostanovsko oz. sarnora/- rediio stali.ščc. Dol^olctnc izknšnjc nas nee. da so samorazredni interesi pri na*; Sloveneili preomejcni :;i presibki. da bi jnogli tvoriti traine predpogoje za po- sebno razredno stranko, kakor so razvi- te in mirrio uspevaio v velikih narodifi ä visoko razvito kulturo in industrijo. kjer je doma največje bo^astvo in nai- vecja ruvščina. Politic»«! stranka ni tnl, okoren okvir z tcotovim napisom na ven. politieiH) stranko tvorijo zivi ljudje, ki inislijo in delajo. stranka je živ organi- ze ni> ki je v svojeni nastopanin veren odsev onih lindij, ki v stranki živijo in tlelajo. Vsaka stranka je torej to in taka. kakor jo hoee imeti strankino clanstvo. Kjer je elanstvo apatieno in mrtvo, ni prave.cca strankarske^a življunja in na- predka. ker !e to je živo in strankarsko zdravo, kar se izvrši v odkrHem in odloe- nem kontaktu med članstvom in vodl- te!ji stranke. Naša jii.^oslovcnska de- R. HICHENS: Puščavni zrak. Poslovenil P. H. (Dalje.) ^ »Videl sein dancs popoldne, kako je va^ Prijateli govoril tarnle ¦/. osebo, ki se je z njo pmnenkovati siluo opasno v I5CI11 - Kudaru«. »S körn pu?« »S plcsalko. ki j„ imcuuiejo Aluijo.« »Kako vendar, k„ Marnier ne zna arabski!« Prebcndarjeve lismiee v Orni bradf so se rahlo skrivilc. »Očividiio sta govorila z zuanu-nji, kar je po mojiii mislih še nevarnej.se«. Bojini se, da sem se ta hip Pokazai nevljudnesa. in sem potihoma zažvižtfai. »(iospod prebendar«, sem dejal, »nc zamerite mi, ali ta zrak mora res biti presneto vražji«. ^asmchnil se jo malce ironieno. »O- pazil sem to sam ^ospod, ko sem prvi- krat prišel bivat v Beni - Kudar. Ali dnhovnik sem in — dana mi je bila moP, mokratska stranka ima i;ikn lup liaeio- jtalcTi in socialen program, da se lahko ob uKni zbereiiio vsi, ki hoeenio domo- vini in n.'.rf)dn dnbro. Na.pal»a iiaše strau- ke pa je le/.ala v siabih or^anizaeijali, ki niso ničesar storiie ter so vodstvo ^tränke in vse dalekosežne tikrepe vre- pušeale sliieaju in odločitvi posameni- kov. kar ni sicer vsikdar kvartN). kar Pit sča.SMma odvzame ono razpoioženje in animo, brez kojejfa ni tispeliov. ne /iti;!,if v poiitiki. Tu nas eaka osronmo p:>drobne:^a or.^auizacij.sk^a de!a met'i narod^m, ki zaliteva požrtvovalnili de- laveev in zivetfa sodelovanja in st/ndlo- Oevanja \-scj?a orjran'iziraiK^ii elanstva. Rešitev sedaniih nasili obnpuih prilik n- SCospodarskem in p<»!itičnem polju nt- le- 7.\ x nebroi novih sirankarskih formaei: jah [em\eo v enotni, moeni, zdravj iu- .^osl'ovanski demokn'ciu. ki nas küce ;ia delo za pošten sporazum. Vüjmo nastin krajcvrjim orvcanizacijam nove^M /.iv- ljenja, privedimo v nje novo elansivu in iM)vih delavcev. pa sino storili veliko de- lo v korist in napredek nase doniovnie. ki ji hoCv-mo slnžiti vsi z vserni silamt našetca raznma in vsem postenjem. Samorazrednemu staüsen \- poiiu- ki, ki se pri nas ni obneslo. tvuri para- !c!o sajrio plemensko samoslovensko sta- Hšce siovcnskib prurokov aut'inomi.u;, ki se izraža pri nas v bojn in cdporn proti Iko^radu v otii ostrini. ki je iiiiro- dn, ki ni bü sc samosvoj jrospodar, kvar- na in pou;ubna. Na znotraj pa vc pojavlia poliiika slovenske autonoimie v tetn. ci;i vzdržuje irajno napetost in nezado- voljstvo mase, ki nc pride do tetfa, cia bi niirno in pravieno sodila svoj položuj. P-ole.iT dsjinni^o.u:Me vodi nase borce za aufoiKiniiio \se /Jo neiskrenosti in ne- zaujKuijci in nevere v našo .in«:osioven- skio državo. Pole.if posteiieua dela na treba tudl bratske Ijtibavi in žive vere, da bo dr- žava. zu kojo so dali zivlienje in kri ne- steti iunaki na bojnih poljanali, živela in se krepila. In komur ie resnieno do te«a, ta ve. kaj mn je storiti in kaj ie v teh ea- sih njegovu najvišja dolžn.ost. Organiza- cije jnxoslovenske demokratske sirankc na delo sporazuina. na delo /,a ideale svobode. ki so polozili temeli naši rnla- di državi.! ______ St. S....ček: KAJ JE SKAUTSTVO? Rod start hira. sine; bodoenosr je mladinc. Skautstvo je sistem vzjcoje mladl- ne. Ta sistem je pov»di.ijnil an^leski ge- neral sir Robert leaden Powel. On pozna i:-nnRUMwjn da -s>jm dejal: Poberi se od mene, sa- tan!« Spet se je pokazai mehek izraz m niegovem za.^oreiem. na^nbaneenem li- en. >-Bolje bode, t!a spravite svojega mladcga prijatelia kar najhitreje odtod*. je pristavil, »sicer se zabrede v nepri- like«. 111. Zveeer je stopil Marnier prcdmc tak, K'ot K*i doslej še nikdar nisem vide*. Brezdvomno je niladcniču pnščavno vino stopilo prav posteno v «lavo. Nj.^ov ^!as ni nič vee zvenel, kivkor bi prihajal z ucenc profesorske stolice. v niejjovem vedenju ni bilo nili slodu oxfordske v?- soke sole. Trezen mož in raviio tistl mo/, v pijanosti se ne moreta bolj raz- ükovati kot Marnier, ki je prejšnji ve- cer prišcl z menoj po pešecni uliei sa- harskega Beni1 - Kiidara. in mož. ki je ta vecer s;ede! meni nasproti pri veeerji v »Rendezvous des Amis«. Spoznal sem takoi, da Je imel duhovnik prav in da moram fanta ^ rešiti iz upijanljive«a o- zraeja. ki ga izliva narava nad tem otl nstale^a sveta (ako oddaljenim krajem. in spoziJiiva dubre >v.i;c lHi.šcKa muod.i. solske mladine in obiteljskesa življenja. Uvidel je da sole vežbajo in odjxajajo sa- me» razum. Vzemimo ' program reajnt .^•imnazije, kaj imauvo tarn? Matemati- ko. jezike, prirodoslovne in prirodoznan- sivene sknpine predmetov. risanje in nckaj telo\«dbe — vzgoje telesa. Vse to je treba ra/.iinwti, zapomniti. nčiti se in eveuUiiihio tudi znaii. kakor se iz občili pravil in zakiviinv sestavljajo zakliučki o posameznih slueajih. Mora ta dijak ocl- gojit: svoj karaktcr. ali zadovoljiti svo- jim eust\om. ali svoji živahni riaraviV Nikoli! Dijak ima v soli dobro simmsii-. kc» intclektirin nič vee. Njegove ostajc dusevne spusobnosti nimajo dostt n-e^c dobre odjjoje in praviliicgn razvoja, ker se zanje nilice ue bri«a. Dalo bi se na- nisnti o .šolski disciplini. Cnsh eno n vseli dijakih.....ueeneev, raeuna po vsen. snlska disciplina. toda ona ostane vet ali maiij .le^ativna. kor zabranjuje dija- korn c'elati to ali ono. a ne nag-ne. ga na kako dobro delo. Kar se tičo eustev sega današnia vzgoja še na slabšem. to pa •, sled biv.se vojne. Vsi vcnio. oz. se spo- minjamo k.akšnega doživljaja iz dijaških !ct, katerega v omikani druzbi nikoli ne imenujemo s pravim imenom. Samo iz toll do'g-O'lkov se ustvatja kcxii'-ks dtjaške morale. Ta morala gleda na vse stvari drugaeV-nego bi ;norala. Vobee vzcto VdZ je žlo: za dijakn je laž dobra. Vleee zr, nps ueitelje in roditelje, da bode le do- bro! Namesto. da dijak sest dni dela du- seviui in s.edmi dan poeivci. naspromo dijak šest dni sanio lennTi, a stdmi dan mi.sli samo kako ho pre.ari] drngie bo- lie svoje ueitel.ie in rodiielje. V dijaiS- kem življenjn vjlja: »Izrabi priliko« In dr. Kratko. ini.ša sola dnje tako vzgojo, s katero laliko nialo katerega z.adovolj?. Ned(jstatck fizične vzgoje je juijslabSa stran sediin.ie sole. Dve ali tri telesne vaie. to niso fiziena vzgoja. Kedo ne po- zna starega modrega pravila: »Mens s.-j na in corpore san»« (zdrav dull v zdra- vem telesu)? Tega pravjla so se držali in so ga uporu'bljali stari Rimljani. Koliko dijakov te ali druge sole nc bi si niti svojih eevljev znalo osnažiti. ne bi si znalo zakuriti ognia, da si ogrejejo so- bo ali si kaj skuhaio. Mnogi hi zašli v tako nepriliko, v kaleri žive dijaki no recimo. dijaki iako premožnih starišev ali pa niladina rnskih begmicev. NaSa sola ne more pripravljati dijakov za to, kar je vsakeinu v praktienem življenju potrehno. Sedanja sola se kolikor toliko v i bri;ra dosti za telesno vzgojo, ona ne ''¦•'ie niti povsein dosti duševne vzgoie. Hlava ne more dobro delati, ako ni telo -obro in Popelin) zdravo ali ako so o- —f--r mnrwm—wiipbui—pmiimhh—. <—min !*!¦!¦¦ imi —i—¦ Marnierove očr so sc svetile mrzličrro, in ko sem slučajno omenn Ruskina, se )e iK'.mrdnil in rekel: »Tukaj se nam zde Ruskm in vsi o- stali grozuo okomi in ne/.natni. N^ treba, da bi se elpvek v Saliari dolgoeasil z viii- mi.« lzpremenil sem prodinet pogovora. »Vkli se mi. da tu ne najdeva tnno- go zanimivosti«, sem dejal nialoniamo. >^Kaj ne hi mogla že pojutrišnjem odri- niti?« Sklonil jc eelo uiže ier kratko od- govoril: »K'onji še- ne bodo dovolj spočiti«. vOh kai <¦..« Ootovo so že čili kot poprej«. »Prav, toua jaz sc ne pojdem. Dolga ježa jc izerpala moje moei in zclo sem u- trnjen«. »Pojdite torej po veeerji spat!« Ozrl se jc naglo name, kakor da kaj stimi. ali sreea! ie samo moi vliudni po- gled. »To nameravam storiti,« je dejal po kratkem premolku. Vedel sem, da izreka laž, pa odgo- \-oril sem samo: »Tako je prav«. in skle- ^iaie tlusev tie zmoznosti >iabo razvite. Priroda nikoli ne zavzema inostrau- skega razvoja. oiin iščc v vsem harmo- nieni razvoj. Proti temnMe treba šoio temeljito reformirati ali je treba nekui uvesii in dopustiti, kar se mitre nado- uivsfiti in popraviii. Kksperhnenti rus- kih lx)l,išt'vikov so na-ni pokazali, da za kratko ciobo ui mogoCe spremeniti ob- liko sole. Novini programom je treba Midi n-ovjfi Ijudi, uove profesorje in uci- ielje, zato tudi no\ e dijake. Zato nam o .'''.lia sanio en a ;>ot, pomuxati so)i, po- brjgati se za izs-ensolsko naobrazbo in \ zgoio mjiidine. Skautstvo je \p lem pogledu n.jj- boljsn tiLSt'ttieij:'. Prvo kar skautizeni i- sec, telesna vzgoja naše mladin-j v pn»- sii naravi. da bi bil zdrav dull v zdni- vein ivlesu. V t.'t i'izieui odgoj spniutjo: telovadba, easn prilag(Klena higijena, predavan.ia pod vedrim uebom. izleti. snort: higijenski poduk: treznpst, kopa nje. racijonalno hranjenje in igr.'. PolifiSne vesti- Preorieiitira».ie. Narodno radikain« siranka je imela \ Mariboni svoj prvi oblastni strankin zbor, na k oje in s^ jc kf.nstiiLiir.'tl giasoin »Jutranjih NoviiSti«: pa-ovizorni oblastni odbor. Za predsetl- nika je bil izvoljeu notar dr. lv<> §orli v Rogateu, ixislevodeei podpredsednik je ur. h'erdo Müller, odvetnik v Mariborn, glavni tajuik Alojzij Slanovee in bla- gajnik ravnatelj Križnič. Na zbojovanju so govorili gg. .lanko Tavčar, ^tefano- vie, dr. Rapoe. Miha Koren, dr. Ravnik. Naclitigal. dr. Cazafura kot Orjunas in drivel Zbor so brzojavno i>ozdr.wili mf- nistra Stojsldinovič in Zupanie ter go- spodje or. Sorli. dr. .laniič in Vekosfav Kri/.nie. V posobui iiotici se poroea>(; ».lutranie Novosti«, da so pristopili k Narodni radikalni stranki ^. dr. Ferür» Müller, dr. Rapoe in dr. Ravnik, ocl ko- iih jc po »Jiitranjili Novostih« prvi znyn ko[ odlieen ]iar(;dni borec na Koroskem. slednja dva pa sta gla.som istega lista vsestransko delovala na Štajerskem. Kdor tega doslej ne bi vedel. bo pa vsaj seclaj vedel, in ee bi se vsestransko de lovanje novih stebrov državc zopet nc opa/.alo v javnosti dovolj, bodo pa /o- pet povedale pisrncncnm svetu ».futra- nje Novosti«. Meniino, da so to glasniki novega, zdravega življenja v naši jav- nosti. in dokler se imanio takih inož, ki tako odl'Ocno in ueustrašcno drvijo za svojim življenskim idealom, se nam ni bfiti za našo priliodnjost, in naj govort vsakdanji svet krog nas, K'ar hoče. Po- stcnost in znaeajnost na.d vse. in to sum livala bogn mi Slovenci! nil, da eujem nad njim. Takoj po večerji jc vstal od niize- »Lahko noč«, je pozdravil, in še predcii sem um niogcl odzdraviti. je bil zunaj. Slišal sein. kako je urno korakal po po- tlakanili tleh na liodniku. stopil v svo.io so bo in zaloputnil vrata. Prebeiidar se je dvignil od svri niož. »Ali —- pusčavni zrak!^ Napol resno, napol s suviiom ve zinajai z glavo, si posadil na glavo SVoj črni klobuk s širokimi okrajci in odSel Crez nekaj easa sem mu sledil. Vsto- pil sem se na hisrta vrata nase kreme in si prižgal smotko. Vedel sein, da Marni- er ni šel spat, kakor se je izgovarial m hotel sem ga ujeti, kadar pojde iz hise. in se mu pridružiti. Kot vljnden človek ue bo mogel odkloniti moje družbe Tti to lem inanj. ker je sam prosil kakor '/a kakšno inilost, naj inn dovolirn. da me sprcmlja v Beni - Kudar. Cakal sem na st ran 2. NOVA D.OB A Srev. 48. Pogajanja med demokrati in radr ; kalci. Radikaler so kakor kaže preokrei j 25. tm. iirkoliko popiistili. ker so prjprav- ijcni sestaviti z demokrati vjado / vo- lilnim pooblastilom. Kraljj je radikalskin; \ ministroiii. odioeno iz.iavil, da nc Jiiorc J o.ristati nu sestavo homogene radikahic viade. Apcliral je na patriotizem radikal- cev. lUi.i v državnem interesu stopi.H) / deniokrati v koalieijsko vlad.o, ki se bn ¦/,!_• takoj pri uastopni deklaraciji pred- stavila skupščini kot poslovna in volihm vlada. Na kak naein ie krau radikalcc spreobrn.il ni znauo. Na seji ministrske- ga. sveta so bili vsi ministri edini v tem. da sc sestavi poslovna in volilna koali- cija ined deniokrati in radikalci, mini- strski svet ic sklonil. da se pogajan.ia v. demokrati nadaljujejol. Pašič in Davido- vič sta sc 25. tin. dogovorila, da sc se- staneta priliodnji dan ob 9. nri tcr bo Davidovič sporoči-1 Pašiču demokrat- ske zahteve. Ker pa dem ok rat ski klub nl krmcal svo.Mh pogaianj ic bila seja radi- kalskega klnba prcložena na popoldne. Po kratkeui posvetovanju sc je Pašlč poda] na dvor, da porooa ikralju o mo- niern-'nein položaju. Demokratski kluTi ¦je sklenll posvečati posebno pažnjo raz- luerain v Sloveniji. kjer se najprcj izve~ dejo reparaeije pri uradništvu. NajbrŽe sc zopet nvede mesto pokrajinskega na- ifnestnika, ki ga zasede bržča.s kak a po- liticna osebnost. Popoklne 26. tm. je skii- cal Pašič sestanek ministrov, na katc- rem je na/.nanil Pašič pogoje demokrat- skega klnba. Pašič sc k podal na to v Narodno skupščino, kier ic iine] sejo ra- dikalski klub. kr mit je pustil svoboüne roke pri nadaljnem reševanju krrze. Pa- sič ni prceital iklu'bn demokratskih pred- iogov. ainpak ic samo iziavil, da jih je ¦prcjrel. Posvetovanje v demokratskem klu- bu. i)nc 25. tm. sc je vrsila seja demo- kratskega klnba. na kateri je referirai Davidov.ič. Razvila sc je obširna deba- ta o Pašičevem predlogu. Namen koali- ere niora biti v prvi vrsti ta. ida sc iz- vrši apel na narod in se rešijo najnnjncj- si zakoni. Ce- bi se v vladi na Podlagl tega programa pokazala nesoglasja, sc prekine deto skupseine in razpišejo novc volitve. Vsi demokratski poslanci so sc strinjali s.teni. da mora deklaracija viade povdariti volilni značaj vlade- Prcdvsem se mora liitro urediti uradni- ški zakon. Detnokrati bi imeli dobiti me- sto podpredsednika vladc. ki naj bi bil Davklovie in mesto podpredsed. narodne skupseine. OdpuSoe-ni demokratski urad- niki naj bi se vrnili na svoja mesta. Tndi v seji 26. tm. je vladalo v klnbn po- polno -soglasje siede nadaljne taktike. Tzvoljen je bil poseben rcdakcijskl ocl- bor ki je dobil pooblastila za nadaljna pojcajanja o sporazumu z enakim odbo- rom Tadikalskcffa kluba. Bodoči program koalicijske vlade- Pašič je navedei na sestankn 25. tin. Ljnbi Davidovieu v fflavnih ertah bo- doči program koalicijske vladc: Zajkon o uradniški slnžbcni |)rajfmatiki, invalid- ski zakon, budžet. zakon o organizacijl vojske. Zakon o centralni upravi. zakon o izenaeenjn davkov, zakon o tiskovni in zborovalni svolxidi. zakon o cestah za- kon o agraTu in accrarni reformi za Dal- macijo in Južno Srbijo. Za uradništvo. Načelstvo JDS za .srraži pri vratih in opazovai lnnin vzhoö, dokler nisern popnšil smodke; nato sem si zapali! drugo. Marniera pa še vedno ni bilo. Od daleč scm slišal, kako tolčejo na torn - toin; bilo je nekje v dein osvo- bojenih erncev, kjer se je bržkone vr- sila Kodbena p-rireditev. Nihče ni prišei. Končno sem začcl misliti, da sem sc zmotil in da je Marnier res sei počivat?- Tem bolje. sem dejal sam pri sebi IJo- trpežljivo sem zrl na zapuščeiio velbloU- je tržišče, kamor jemesec rddodarno iz- liva] vse bliščeče srebr" svojih žarkov. Lahna saPica je ko»«iU slišno zapihljala in ntrnila pepe! / o^orka moje smotke- Bil sem čis*<» Tn'rcn- ^° sem vedel, da drže sa«»o cna vrata v goslilno. Počast sem si zapalil tretjo smotko. Tedaj je hipoma priplaval velik (^>" lak pred Inno in pis vetra me je osvigri'l po obrazu. Ko bi trenil, se je hoc izprc- menila. Mesec jc se enkrat posledal iyza oblakov in se hip nato skril. Drutfi piš je bil že hitjši invobra/.u rne je zasklelood drobnega peska. Zaenl sem zy sabo nar scle korake po liodniku. Okrenil sem sc iii /a^lcdai sostilničarja. (Konclial;\. Na to konferenco Rusija ni bila vabljena, vendar se bo na.t- brže Conference klji'b temu ndelcz'ia. Na Ruskem se vstaja vedi» bolj žiri. V Tarnopol so dospelc vesti, da jc kmct- ska vstaja zavzela tolike dimenzije. da sc sovjetske oblasti bojijo za obstiiU Te" žima. V Podoliji in v ozemlju Dnjepra. jc proglaseno vojno stanje. Vse civilne ob- lasti so prešle na vojaškega vrhovnega po'veljnika. V Moskvi se ic \nel hud l>oj /oper Trockega, ki ga vodi Džurdžinski. Clana vatikatiskc misije Siinonettiia. kl je hotel odpotovati \ Rim. so obmcjnc stražc prijcle. mu ¦odvzelc diploniatsko korcspondenco in ga zaprle. Pogodba med Dansko in Rusijo. I >ne 2,\ tm. je bila podpisana začasna po- godba med Rusijo in Dansko. ki urejnje odnosaje med obema državama. lJo te] pogodbi bodo smcli prevzernati danskl državljani indiistrijska podjetja v Rusiji. Tudi vprašanjc /.aplcnjcnih premozenj Dancev sc je skrbuo razmotrivalo. a do konečrii sklepov še ni priSIo. Davnajsti vseruskj komunističn! kongres. Te drii jc bil otvorjen dvanaj- sti komunistiuii kongres v Moskvi. Skle- pati ima o bodoči vnanji in notranji po- litiki vesoljnoruske republike. Doseda- iijc sklepe vseruskih komunističiiih .kon- gresov je zastopal Lenin. Kako ee blti ncki to-krat, ko !cži Lenin na snrrtni po- stelji? Lctosnienui kougrcsn predsedujc ¦drugi boljševiški »leader« Zinovjcw. (ilede zunanjc politikc povdarja zadev m> ivsolucija, da inm Rusija zadaco vzbnjati zavest izhodnih narodpv in ob- jednem iskatl zbližanja z zapadno Ev- ropo. prcdvsem s Francijo it; Aineriko. Tudi na polju gospodarskc politikc se kongres oddaljuje od dosedanjili rcvo- lucionarriiih komunisticnih, smernic. Clan papeževe misUe v Rusiji are- tiran. Pate Simoiifiti, clan apostoiskc papežke misije v Rusiji jc bil nedavno tega ob povratk.ii na ruski meji aretivan. Boliseviska obmejna kontrolna oblast Jc I?reglctlala vso njegovo prtljago. čeprav je -Jinel dipiojriatski potni list in mu Je povcrienik za notranje zadeve garanti- ra| prosti prehod. Pogranieni komisar ga je dal eskortirati nazaj v Moskvo. Celiske novice. Državna trgovska lola v Celju. Iz krogov prizadctih starišcv smo prcjeli I zadnje dni tojiko ogorčenih in obupanih dopisov. iičočih sc krizc na trgovski šoli, da pri uajboljši volji ne moremo istili priobčevati. ker hi uivgni'i stvari sami več škoditi, ko pa koristiti. Uvl- devarrio popolno, da ckstcrni ¦ueitelji, ki s<> na zavodu poucevali in nadomesea- •li sicer nezadoslno število rednili ucnih močii. nc nioreio brc/. skromnega hono- raria samo za nekak »bogplati« vrslti dela, za koje ima tudi du.sevni delavee i pravo. da p re jo ma plačilo. Tako je prl- i slo po Veliki noei do tega; da so ekster- ni' uciil' moti izostale in da je pouk ua trgovski soli s^rajno omcicn, ncni uspeh! ogrožcni in klasifikacija konccm solskc ga leta uemogoča. kar mora mijuo vesti do izgube šolskcga leta v.u dijastvo. Stvar pa -se nam vlečc vendar že prc- dolgo in sc nikakor ue moremo ubra- niti obcMitku. da sc merodajiii krogi prc- malo zavedajo tragienih poslcdic tega stanja. Sreji tell zmešnjav .ic bilo zadnjl teden slišati, da bodo ecljski denarni za- vodi \ zvezi s trgovskimi korporacijaml prisl-iočili začasn-o na poiiioč soli, do- kler predstojna oblast uc izposluje odo- brcnia za luidurc i)otrcbnih kreditov. !>o danes pa jc ostalo sc vse pri starem. prizadeti starisi .in mladina pa zamanT Oaka, da se pojavi oni odrešenik. ki bo imel tolik(j volie in m-oralne snage. üa bo ten in škaiklalu napravil konec. Za na- so mladino sc grc, in za obstoj zavoda se grc. na kojega smo ecljski in sPodnje- stajcrski Slovens ob njega prcustroju s ts)likimi upi in nadami gledaii! Olcpsevalno in tnjsko prometno dru- štvo v Celju naznanja, da je pododsek za tujski promct priccl s svojim delova- nje. Vabimo p. n. občinstvo, ki namcra- v;i oddati tekoin lctosnje sezijc opremlje- ne sobe ali cela stanovanja tuiccm (le- toviščarjcm) v na.iem, da sc obrnc oscb no ali pismeno do tvrdke (ioričar 6: Lc- skovšck v Celju. .kjer se dobi obrazec diskovina) za prijavo. proti plačilu ma- lenkostne taksc. ki sc porabi za tisko vine, korespondenco itd. Vabimo pa tie samo Ccljane temveC tiidi- bližuja in dali- iia okolica na.i se posluzujc tc ugodno- sti. Tvrdka Ooričar & Lcskovšck izvi- šuic to pos redo van ic brezplacno, podod- sek jc pa prknorau za izdalke v goto- vini, iskati kritja v malenkostni taksi, ki jo bo za prijavo vplačati. Teritorijalm dclokrog pododseka jc ueotnejen, racu- namr» sigurno. da se bodo vsaj interc- sentje vscga celiskega ]M)litičnega o- kraja vštevši Oornjigrad posliiževali na- šcga posredovanja potom omenjene tvrdke. Nasi -kraii so tako lepi, da bi bil vclik gr.elu ee samotarimo v njih. Priva- biti hočemo torcj tujec. ki sigurno pri- dejo, ee jirn zamoremo postreei s stano- \itnjt. Izpohiitc torai ta prvi pogoj in |>n- jiivljajto ob vsaki priliki sobe in stano- vanja. ki zamorejo biti lctov išcarjem za gotovo dobo na razpolago. Nadaljne ti- krepe v tern oziru bo \/. naklonitnostt prinašala »Nova Doba«. Pokrajinsko tajništvo Jug. strok. zveze v Celju jc izdalo za I. inaj neke \rstc revolueionarne letake, v kojih va- bi delovno Ijudstvo in krščanskc „socl- aliste, da proslavi 1. maj na posebno demonstrativen nacin. Zacne se opravilo ob 8. uri zjutraj na vrtn pri Belem volu. ob pol devetih .ic pohod skozi mesto v sprevodu z gudbo na Babno, kjer bo pr; g. Janiču sv. inaša. Po masi sc vrsi ma- nifestacijsko zborovanje. za tem skupen pohod z godbo v mesto. Ob dveh po- poldne sc zberc katolsko delovno Uuü- stvo zopet pri Bclem volu. odkoder od- koraka na Babno h g. .lanicu. kier Je prosta katolska zabava z različnim spo- redom. Lctak katolškcga delovnega Ijiut- stva pripoveduje tudi, da bode to liucl- stvo 1. maja zapustilo temne podzemskc rove, zakajene in zaduhle tovarne. tes- iie prodajalnc in mrzla skladišča tcr od- ložilo kramp, motiko. kladivo in pero tcr ustavilo ropot koles in mašin, da mu ne bodo sirene več piskale v uho. All se bo ovencana in (vd*belih deklic s evet- JL-m posuta autonomija vozila tudi v pogrebnem vozu, tega iz letaka ne mo- remo razbrati. Netnara pa je za njen pogreb naroeena in angažirana celjska žeiczničarska godba. Občinstvo opozarjiamo na razstavo vajeniških del obrtne nadaljevalne Sole v Celju, ki se vrši v nedcljo 6. maja <>6 10. — 12. ure v mcšeanski šoli v Vod- nikovi ulici. Uradni dnevi Trgovske in obrtne zbornice so v Celju vsak torek od 8; — 12. ure v poslopju Javnega skladišča In prevozne dd. 1. nadstr. in se priporoCa trgovcem in industriicem iz mesta in o- kolice. da se te institnci.fc v ^im vcCJi nicri pnslužujejo. Označevanfe ccn v izložbah. Tr- govski gremij opozarja trgovce na raz- pis ministm za socijalno politiko št. 16"4 (Uradni list St. 38 z dne 20. aprila t.tl.) gh'.som katcrcRa tnoraio biti označenc \sc cenc življenskim potrenščinam v dt- nariih. Pozor pred ponareionitn lira ml. V poslednjem času sc >e pojavilo v lialijp veliko ' istevilo ponarejenih bankovcev j Pi?- 10. 50, 100. 500 in 1000 l;r. Ker prT- haja sedaj veiiko število italijanskih tr- govcLT, posebno trgovcev z živino wa nase sejme ni izkljuceno, da bodejo po- skušali te ponarejenc bankovce razpe- čavati; ziiradi te.^a je pri sprcjemanju 1- taliianskili bankovcev porrebna skrajna prcvidnosl. Izobraževauvo društvo »Svoboda« v Celju priredi k proslavi I. maja v ne- dcljo, 29. aprila 1923 predstavo »Samo- svoj«, dramo v petih dejanjih. Spisal Kt- bin Kristan. Zacctck ob 20. uri Vstopnice so v predprodaji v Korenovi pekarni v Oosp. ulici in na da.i predstave pri b!a- gajni. Premeščena .te iz Zidaucga mosta v Celjc poslna iiradnica Ana Stenič. Odsek ama-teriotogralov SPD.. Ma- ribor. V nedcljo due 29. aprila poset Mr- zlicc (Savinjski Triglav). Zbirališče: na ccljskem kolodvoru po i)rihodu marT- borskega vlaka. .lestvine je vzeti sscboj. Unokojen jje polic. pristav polic. od- dclka \ Ccliu g. .losip Stadier tcr sc prcseli stalno ua Bled. Policiiske vesti. Z g u b c. Od 17. I{T. do 16. IV. t. !.: I denarnica iz trdega usnja, denarnica z malo svoto denarja, zlatf) svetiniica s podobo bož.ie Matere, Orua denaruica z vsebino 100 Din, sre- hrna lira, crna denarnica z vsebino 101.50 Din. crna torbica iz nsnja, denar- ii a svota Din 25, rujava listnica /. vec.u» svoto denarja. N a j d b c od 24. 111. do 24. IV. t. 1.: 1 kokoš. ponoseno delavsko sivknjo, mala svota dcnarja.mala svota deuarja, platnena listnica z večjo svoto denarja, 3 hula re deskmh obrezkov. ma- lo svotico denarja. en zaviiek belegn platna in J rabljcni dcžnik. Izgubili sta se dve dežni plahti ši. - si S.. dva koca in en siikniic od R^bcv- ška pod zelezniskim mostom na kolo- dvor. Kdor naidc tc stvari naj jih od- da upravništvn lista. Kino Ciaberje. Ogromno tiskovno naklado ic dose-- glo deio »Atlautiso od h'rancoza P. Be- noita. »AtUuitis«, fantasticna zgodba. divotnili prizorov, baveča se s starimi nir.rlimi kultiirami prcdzgodovinskc do- be; v dciti jc poskusena rckons.tnikcija kulture dcžele »Atlantis«, ki jc baje .eK- sistirala v srcdir.i neiziucrnc Saharc pred tisoč in tisoč leti kot otok v tnorju sa- harskcm, ki sc jc usušilo in sprcmenilo v mrtvo, ncdostopno puščavo. v dozde- ven grob. Pü le dozdeven: kajti stopajoC no sledeh mrtvih.prič izkopin je Benolt od'kril v- tcii poljih snirti mesto »Atlantis*- y. živo kulturo, proti kateri je vsa dana§- nia Ic otrosko jecljanjc, z ljndmi. ki ne poznajo smrti. s kraljico. katere rodov- nik scga nazaj v vecuost in vodi preko babilonskih, egipčanskih. gr§kih, rim- skih, srcdnjeveških dob v naše dni! »A- tlantis« je kvalitctno delo širokih klasič- nih obrisov. brc/ malcnkosti; monimien- tainc slikc saharskih planjav, legendar- nih vaz. saujajočih palm in velblodov, tisočletnih okamenelih selisc (slike Po- snetc na lieu mesta vsebujejo krasote vrednc slik iz Tisoč in enc noei), so silen milje za strahotne in divotnc prizore, kl i'li doživliamo v gospodstvu velikc kra- Ijice sfinge Antineje! Ko odhaja Saint Avit. prestavši avanturc. kosti in mozeg dnigič v zemljo. od kodcr ni vrnitvc, gnan od neutešljive želje za večnim, za fatomorgano. — sc mu ne čudimo; ker skrivnosti so močneiše od razuma — »Atlantis« bo dogodek vsakomn; de- mon - Antine.ia Cki jo predstnvija nenre- kosljivo Naprcrkovska) bo vtisni] traj- ne sledove v naših mislih. — Film sc predstnvijn v soboto 28.. nedeljo 29. in pr.ndcl.iek 30. april^ I. del. v torek 1.. sredo 2.. eetrtek 3. in petek 4. maia 11. del. 2- Obrtni vestnik. Ivan Biziak: OBRTNO - NADALJEVALNA SOLA V CELJU. V nedcljo 6. maja od 10. — 12. ure bo otvorjena v meščanski šoli v Celju razstava dela obrtnega vajcništva. Celj- ska občina prispeva preceišnji znesek za vzdržcvanje te sole, jc torej brcz dvo- iiiii važno za širšo javn-ost, da se zain- tercsira za omenjeno razstavo. Posebno pa bi opozarjai obrtništvo, koje ima va- jcniSivo v tej soli, da si oglcda to raz- stavo. ObrtnlStvo brez dvoma innogo žrtvujc za to Solo, posebno Se.dandancs. ko je obrtnonadaljcvalni pouk upeljan med delavrrimi uranii, prav posebno sc v tej dra^inji in v Tieurejenih razmerah. 4* »NOVA DOHA« Stran .1, ko staue hrautf oziroma öskrba ueen- c;l rrinogo več. kakor jc isti zmožen za- siužrti. Je torej va/.no, da se prepricajo ncni mojstri in mojstrice, kako so sc te zrrvovane uciic ure \ soli izrabljaie. Na- predni obrtnik jo sicer pripravljen nnio- go /.rrvovati za napredek svojega nara- ščaia. rrcba pa jc Ludi da koiitrolira a if so s-e učne urc v soli res tudi stroko\- njas.ko izrabilc. Obrtnik bode iinel sa ¦trto redaj korišti od obrtne sole, ako se ¦Jijegov naruščnj res strokovno izvežba. in nride posebno ypošte\ strokoviio r.i- san.'c. Kakor kro.iac ali sivilia tie more atkdar narediti okusne obleke brez -spo- znanja vede svrofroviiega risanja. tako lie m-ore narediti mizar lepe oprenie brez tega Äiianju. (iotove potezc okusnega motte la. zn obleke zamore pojmiti sou no dober strokovni risar. Dosege pravih strok.ovnili potez pa ne more nikdar do- sed .isti, koji se ni ueil te obrti, in ol> cnem into I priložnosti, da je mnogo risal.- Dobri krojac ali šivilja mora imeti \redno risaliio mapc) pred se'boj. Obrtiia sola sicer iiinia nauieiia vzgojiti. mojstrov, ker za to je trcba dol- goletne izvežbnosti. hoče pa vzgojitT zmožno dclavstvo, iz kojega bodo na- stali dobri mojstTi. Zeleti bi bilo, da bi poserili strokovnjaki letošnjo vajeniško razstavo, is to podvrgli javni strokov- nia.ški kritiki. in clali navodila za . Dnevna kronika. Sudovi hulskanja in strasti. OdliČ- na üCi.'ska. znaiiu narodna ivrdka, k'oje imeyitelj je iskren in delavcii Jugoslovan je prejela le dni od večje tvrdkc iz om za nbo^n siroead, Les- kov'ac, kraj Zag,reba. Dratcocenosti kraJja Mkite. Mod dratfocenostmi kralja Nikife so našli vec vreč, v Jvaterili je bilo veliko število odlikovanj z brilanti, delnice, ziati' stva- ri, slovita slika sv, Vasilija in drn.^i !)rednieti. Sknpna vrednost najdenih ura^ocenosti zna.ša nad 20 inilijonov di- narjev. Vse te stvari postaneio državn;-, last. Poroka iinsleškega princa. Due 2o. lni'. se je vršila poroka an^luškc^a princa .liirija. vojvode yor.ske^a in kimia našw-- ,^a kralja /. lady rilizabeto Bowes - Ly- on. Za gledalce je bilo pripravljeiiih pol inilijona sedežev, Svatbcni kolae je bil tri metre visok in 350 kj? težak. Potres. (z Skoplja poroeajo. da so cntili 25. tin. inočan potres. ki je povzro- čil vejiko materijalne škode. Cloveškili žrtev ni bilo. Roparski umor. V Karlovca je bn \ noči od pondeljka na torek umorjun v svojem stanovanju trgovec in «ostilnV car Dragotin Majer. Zjutraj sa je nasla žena nirtvega z zamašenimi nstini. Kraljica v Crni Gori. N:isa kraljtca je v spreinstvn rimuniske kraljice pn- spela iz Kotora preko Lovčena v Cetinje. kjer jn je narod navduseno pozdravii. Pri vhodit v mesto ju je pozdravii ee- tinjski žiipan. deklice so pa obsipale vl- sokc .^coste s cvetjcni. Kraljicj sta i>ose- tili dvor in stari samostan, kjodedovanc naslove. Odkrit limski moziHk. Ni: otoku Mvaru v Start'in üradii so odkrili dobro (ihranjen, zekv ok'usno iz pctero vrst ka- menja izdelan hiozaik. Arheolos: ms.^i. Ijiilic je izjavil. da ie inozaik dru.^ocena redkost in Je moral pripadaii kaki bo.i;a- li vili ali pa kopališču. Samonior di.iakin.ic. Na beo&iajskl iiiiiverzi se je vr.ula z okna tretjjga naCI- stropja ua dvorišče dijakiuja Darinka i^etrovič. slušateljica filozofske fakuite- te. Poloinila si je uoge. Ko so jo odpeljall v holnico je prišla k zavest'i in |)ovcdala, da se je hotela iisnirtiti iz obnpa, ker.so prisodili njeni materi 400 Din najemni- ne. česar pa ni mogla plačati. Vs'led ve- iikih poSkocfti je nniria še isti dan. Zdravstveno spričevalo pred poroko v It'tliji. Tz Rimu javijajo. da je italijair ska zveza 'za pospesevanie zdravsiva na svojem zborovanju \ Milami Pripra- vila zakonski naCrt; ki ga bo parlament v najkrajšem casii potrdil. da se mom vsak ženiir in vsaka nevesla pred po- roko izkazaci z zdravstvenim spriceva- loni. v katerem ie razvidno. da sta po- P'liior.ia drava. (lospodiiiie. Vain to velja! Ostani- te pri dotnačem bla.^11 in zahievajte pri ir^ovcii le testcniiie »I^ckatcte-. So na.!- ccneiše. ker se zelo nakuhajn. Narodno gospodarstvo. Ustajiovitey krediine in stavbcut zadruge »Moiiiiir^ v Mariboru. Dne 2i. tiii. se je vršii \ restavraciji »Mar-ihor- dobro obiskanj zbor Kreditne in stav- beue zadrujt'e »Mojmir". Zboro\anja se je udeležil tudi poseben delegat'Juz. že- leznice, ki je podal izjavo. da je zelez niška uprava pripravljena za svoje \- zadrugi včlanjeno osobje sodclovati \ okvirju kredita po^oino. da ^a dovoii iiiinistrstvo saobračaja in ^eneralna ti- prava na Diinaju. Od strain' nstanovitelja zadniRe novinarja Pirca so se deieffatu predložilj konkretni predlogi.za tako so- delovanje, med katerimi je nekaj iucli takiii predlo.tcov, katere Jnž. železnica ialjko tudi brez posebne&'u kredita in do- voljenja od višje strani rcalizira. Občnl zbor je pozdravii tudi v odsotnosti pred- scdjiika Mariborske Grad ben e Akcite podpredsednik Kunst. Zborovanje je vo- di! predsednik ustanovnega odbora sli- karski mojster iiorvat. Občni zbor iL- s*)«;1asno sprejel sklep ustanovitve. ulU> bril je pravilu, ter poveril uovemu od- boi 11 sestavo praviilnika hišnega reda itd. Izvolilo sc je defenitivno načclstvn: |)redsednik liorvat, podpredsodnik tapet- nik in dekorater Jagodič. b'agajnik sta- rinar Arbeiter, tajnik novinar Pi re: osta- li odbor: odvetnik dr. Tomšic, tesarski mojster Spes, zidarski mojster Vrabi, pre.^lednik fin. kontrole Batistič, hišni ])osestnik Glnšič, tovarnar pohistva Komparc, trgovec Miloradovič. Nadzor- stvo: ravnatelj Narodne banke Skusek. inž. Kiss mann. gl. ziistopnik delniskc pi- vovarne Laisko Ankerst, žclezničar riauptmann. klobučar Kvas. tajnik S. O. D. Kenda. Za-druga jc; štela -že nn nsta- novnem obCMiem zboru 40 članov z 7.425 Din vplačatiili delcžev in 975 Din vpla- čanc vpisninc. Mod člani so naliaja tudi mnogo vnanjih članov. Posebno zanima- njc za zadrugo prihaja iz Kranjske In ecljskega okraja. kjer se namerava u- stanoviti prva podriižnica. Ob zakljuckn je zadružni tajnik naglašal veliki pomen te zadru&e v socijalncm in gospodar- skern oziru tudi na splosno. Ocetnokislo cikanje ali skisanje. lo- sip Zupanc, pkrajni ekonom v Ptuju pl- še v .svoji ravnokar v samozatozbi izisli knji-gi »KonservJrauje sadja in vsako- \ rstne ])ovrtnine za domačo uporabo« o tem takole: Ta bolczen se ponavlja prav,cestokrat Pri sadjevcu in jo pov- zroča ocetna glivica - cepljivka aii bak- terija. Tern bakterijam .ie hraiia sladkoj iii alkohol, ki jn j>retvarjaio v ocetovo in ogljikovo kislino. Za svoj razvoj pa rabijo poleg alkohola precej toplote In nniogo zničncga Jkisika. Zato se skisa liajveC sadjevca ravuo pojeli. ce. je 'v pretopli slirambi in povrhn še \ nepolnl ali nezadostno zadelani posodi. Dosti- krüt je pričetek skisanja že v troini. po- vebno če leži namleto sadje že nekaj c;r sa pri toplem vremerm na zraku. kajti pri te.i priliki inia.io s>cetne glivice naj- boljše življenskc pogoic. V slucaju to- plega vremena naj se torej znileto sati;ic cimpreje spreša. da se tako izogncmo skisanjii sadjevca. Skrbeti je treba. za uemoteiio vrenje. Sodi in orodje pa. ki jih rabimo za pripravo in shrahjevanjc sadjevca. naj bodo yseskozi snažni, sl- eer se pijača hi.tro okuži. Skisani sadje- vec ima neprijeu-n. i>raskav okus in sc ne da^ ozdraviii. Lažju je skisanje pre- prečiti s pravtlnim in suažnim priprav- Ijaujem. pravoOasnim pretakanjem in za- polnjevanjeui ic s primeno hladno shntmbo. Ce opazimo bolezen takoj v začerku. jo v hapredovanjn laliko preki- iienio, ako pretočimo sadje vec v močiio zažveplan sod (2 azbestna traka na t hi). Močno skisan sadjevec pa .sc naj vpurabi raie za kls. Sod, ki je vsebovai skisan sadjevec, moramo temeljito umiti, imjprvo z mrzlo vodo. potem s kropom in sodo, torej z vrocim lugom. ter nato /opet z mrzlo vodo. Ko se do dobra od- cedi. ga močno žveplamo. Ako ima po- tem še duh j)o kisu, moramo to opravilo za par dni ponovi ti.' sicer sod ni vec nbijiv za /drav sadjevec. Netnške motorne ladie l\ Jugosla- vi.io. Jugoslavija je žc proSlo leto na ra- cun reparacij tiaročila v Ndnciji 16 220 do 250 tonskih motornih ladij, katcrih'ze r> izvrštije svojo službo na Donavi in na Savi. Ostalih 10 je že mi noli > Vk'Ograd. Razne veslL Prepiru sJedil muor in sauiomor. Mlada pastirja Diišai? Anokič in Aca Lazarevič sta se sPrJa \ neki zeiiiii!«ski gostilni. Med prepirom jc prekle] AnokFC L:i/nrevičcvo mater, nakar mn je siednji zagrozil, da ga bo ubil. j\'a pasi je Aca nameril pnsko rm Dnšai.u in ga nstrelil. Aca se je spustil v be^ in ko je videi. da ga Ijudje znsleduL\k>, je ustrciü s, «¦-- mega sebe. V spanju umri. Uslužbenci u /.asKcga Jjudskega prenocišča so pred dnevi bu- dili goste, ki so spali v soba-h tega za- voda. (iostje so drug za'drugim vstall. le optik Emilij Weiss ie ležal nepremiC- no v svoji postclji. Eden izmed usluZ- beiiüev je stopil k njegovi postclji tei ga pozval. naj vstane. Ker mož le ni vstal. se je nagnil bližje k njeinu in za- pazil, da je mrtev. Zdravnik, ki je kma- ln nato priletei. je konstaiiral, da Je VVeissa približno prc dvema iirama za- dela kap. ' Pepelnati dež. Prübivalstv.) v oko iici Vezuva ic zelo- razburil pepelnati dež. Pepel pa ni priliajal jz žrela, arn- pak vihar ]e dvignil velike innožine De- Pela, ki so se nabrale od leta 1906 v razuih Vezuvovih katlinah. Profesor Mallandra je ugotovil. da se za sexiaj m treba me bati. Vihar, ki je divjal tri dni je povzrocil v napolski lukj veliko ško- df>. en vlaeilcc in nekaj čolnov se je potopiio. 36 ladii pa je bilo poSkodova- mn. pianino ali ftfavir (Stutzflügel). Naslov v upravi. 2—1 hbhhhhhbbhhbhbhIhhiihI GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE cenaf« I« tra|silj« so kakor usneMl Najtoo«!« varatvo protl viagi I mrmxa I _gtran 4.______________________________________ ______»NOVA !)uB.\i > 5tov. 4> VÄLUTE ÄKREDITIVI KREDIT! DEVIZE NRKRZILR ES&OMPTE 4MVVV **^ Kapitel in rczeo«: Disl 50X00 000 **€* ^5f g'fo V^ Obrestuje VLOGE najugodneje Ž i k a'*( d. z o. z. Ljubljana, Rož. dol. Zamuditi tudi Vi tie smote, ampak pojdite ta- koj in og!-.-¦•]te si velikansko za!ogo sukna, volne, ce- fira, platna, hlače- vine, robcev, nio- diovine ter sploh vso manuf.tkturno robo v veletrgo- vini R. Slcrmccki, Celje, kaiera prodaja radi velikanskega nakupadiroktno \v. prvih svetovnihtovam po čudovito nizkih cenälr Zahtevajte cenik. 5—5 JBTIKA! 7 Dr. Pečnik ordinira za pljučne o bolezni vsak torek in p?tek v Z Št. Jurju ob iuž. žel, v SlatJni »** pa za notranje bolezni. Čitaiie nlagove 3 knjlge o |e