V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih In dnevih po prazniku 6 strani ob delavnikih & strani ob nedeljah za borih 12 dinatlev mesečno nudi v Sloveniji samo „GLAS MARODA" Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandro va c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 O LAS Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1 NARODA Današnja številka vsebuje Abesinsko vprašanje Politično vrvenje v Beogradu Gasilci preprečili katastrofo Otrok zgorel ob zibelki Pred novo trgovinsko pogodbo z Italijo Glas slovenskih otrok St. 130 Izhaja vsak dan V Ljubljani v nedeljo, dne 8. septembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Abesinsko vprašanie Abesinsko vprašanje je doseglo v Ženevi kulminacijo. Kljub bojazni, ki jo je izzval demonstrativen odhod italijanskega zastopnika in na podlagi katere naj bi bile ogrožene perspektive za ohranitev svetovnega miru, oziroma obstoj Društva narodov, je treba poudariti, da položaj ni tako kritičen, kakor sodijo pesimisti. Tako Anglija, ki se najbolj protivi italijanski ekspanziji v Abesiniji, kakor tudi Italija kot akter se dobro zaveda, da obstajajo široke možnosti sprave v elastičnem postopku, ki ga predvideva pakt Društva narodov. Ta elastičnost dopušča tako Angliji kakor Italiji ugodna tolmačenja svojih stališč pred svojo javnostjo. Za italijansko javnost so merodajne izjave g. Mussolinija ,ki je poudaril italijansko voljo, ki stremi po kolonijalni posesti, ki sta jo Francija in Anglija pridobili v prošlosti. Anglija nastopa pred svojim lastnim javnim mnenjem kot branilka mednarodnega reda, ki ga je ustvarilo DN. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da se britanska vlada v celoti zaveda odgovornosti in da ve čisto točno do katere meje sme biti čuvarica Društva narodov. Pravni postopek za mirno rešitev sporov v DN je tak, da nudi kar najširše možnosti, da se v Ženevi razpravlja, da pa se ničesar konkretnega ne ukrene. V tem času Italija lahko mirno izvede načrt hitrih operacij in osvoji ozemlja, ki bi ji bila za nadaljnje operacije potrebna. Kaj se bo v tem primeru zgodilo? Abesinija bo naravno apelirala na Društvo narodov, Italija pa bo odgovorila, da je to vojaški postopek, ki ga narekuje razvoj operacij. Društvo narodov bo v tem primeru moralo proučiti dejansko stanje. Precedens v primeru Japonske v Mandžuriji je še dobro v spominu. Dokler bo trajalo to proučevanje bodo italijanske čete Abesinijo že toliko razmehčale, da bo pristala na nova pogajanja in najbrže tudi na protektorat Italije. Tak razvoj dogodkov bi Društšvo narodov izpeljal iz zagate. Optimisti v mednarodni politiki pričakujejo, da bi na ta način bila vsa abesinska afera zavožena na !ir vojne. Glavno je za Franci- jo, da Db ki je potrebno predvsem za Evropo, ne izgine. V splošnem je težko misliti, kako bi sama italijanska obtožba bila dovoljna podlaga za izključitev Abesinije iz članstva DN To tudi ni potrebno, ker je namen — zavlačevanje in čakanje — le preveč prozoren. Dogodki naj pač sami rešijo problem. Prvo, kar mora formalno storiti svet DN je točna preiskava dejanskega stanja. Pomisliti je treba, da je Abesinija zelo oddaljena in da preiskava lahko traja zelo dolgo. Poleg tega ima DN že izkušnje iz dveh sporov, ki sta bila predmet diskusije v DN. V sporu za Gran Cbaeo je Društvo narodov nastopilo samo po lastni iniciativi. Izkušnja iz mandžurske afere se tudi lahko uspešno uporabi pri nadaljnjih ukrepih. Odposlanstvo DN ni delalo takrat samo z veliko zakasnitvijo in capljalo počasi za razvojem dogodkov, pač pa je storilo tudi temeljno pogreško, da je označilo Japonsko za krivca. Posledica je bila, da je Japonska izstopila iz DN. Zato je danes glavni cilj vseh držav, ki so zastopane v Ženevi da predvsem preprečijo izstop Italije iz D N in ne da bi branile neodvisnost'Abesinije. Anketa, ki bo gotovo trajala kake tri Mesece dovoljuje v skladu s statuti DN kar Najširšo možnost zavlačevanja. Šele po prečku tega časa, bi prišle eventualno na ^sto odredbe, po katerih bi bila odgovor-ost sveta DN bolj delikatna. Predvsem bo j6ba sestaviti poročilo, ki bo, če bo so-asno spreieto, vsebovalo obsodbo napa-ca. Tak sklep pa je zelo dvomljiv. st Vse torej kaže, da so pakti DN take vr-’ da v ničemer ne ogražajo sveta DN. p .ja bo navalila na Abesinijo in ta bo po hie v neusPe,1ih pripravljena na popušča-d0 ' У tem času bodo zopet prihitele posre-izo»1 ,velesile Društvo narodov se bo sililo zadrege s tem, da bo pač osvojilo Odbor petorke ie sestavljen Kompromis ie rešil Položaj Kiut legat Abesinije na sestankih DN — Njegovo mesto bo zavzePabesin&i poslanik v Parizu Hawariate — V odboru petorke so zastopniki Angine, Frantiie, Poljske, Španije in Turčije Ženeva, 7. septembra, w. Tekom današnjega dne se je situacija v Ženevi nekoliko zboljšala, dasi po zadnjih incidentih ni bilo pričakovati tako hitre spremembe na dobro. Odbor je sestavljen Prišlo je končno do sestave petčlanskega odbora, ki se je, kakor znano, do sedaj zavlekla v glavnem samo zaradi znanega incidenta na predvčerajšnji seji sveta DN in pa zaradi italijanskih ugovorov proti vključitvi Francije in Velike Britanije v odbor poročevalcev. Italija je danes popustila. Baron Aloisi je umaknil svoj ugovor proti sodelovanju francoskih in angleških zastopnikov, tako da so bile s tem odstranjene vse ovire za r ^anovitev odbora. Uslugi s protiuslugo Do tega nepričakovanega kompromisa je prišlo na ta način, da je Francija na italijansko uslugo odgovorila s protiuslugo in pristala na to, da francoski profesor Jezé odslej ne bo več prvi delegat Abesinije na sestankih DN. Njegovo mesto bo zavzel abesinski poslanik v Parizu Tekle Havariate. Na italijansko zahtevo je bila končno opuščena tudi omemba čl. 11 in 15 pakta DN, na katero se je v svojih pritožbah sklicevala Abesinija. Prav tako je morala izostati določitev roka, o katerem govore statuti DN. Na podlagi te medsebojne popustljivosti je bilo končno mogoče sestaviti poseben odbor poročevalcev, v katerem so zastopniki Velike Britanije, Francije, Poljske, Španije in Turčije. Prva seja odbora če bo katera izmed spornih strank odklonila resolucijo petčlanskega odbora, se bo postavila v nasprotje z vsemi ostalimi narodi in DN bo moralo izvajati posledice, ki jih predvideva njegov pakt. Apel odbora petorice Odbor petih, ki se je danes sestal, je poslal apel na Italijo in Abesinijo. V tem apelu poziva obe državi, naj storita vse, kar je v njunih močeh, da se spor miroljubno likvidira. Kratka seja sveta DN ženeva, 7. septembra. W. Včeraj je bila samo kratka seja DN, ki pa se ni dokat-nila spora z Abesinijo. Prisostvoval ji je tudi italijanski delegat. Najprvo so pre-čitali poročilo o 27. seji stalnega odbora za mandate. Poročilo navaja angleško-belgij-sko pogodbo o razmejitvi Ruande in Tanganjike in pa določbo angleško-francoske pogodbe iz leta 1934 o pokrajinah pod mandatom. Poročila so bila sprejeta pod pogojem, da bodo prizadete države dale primerna pojasnila o trgovinski enakopravnosti v pokrajinah pod mandati. Svet DN je nato dovolil kredite za Nansenov odbor in za odbor za sankcije, ki je svojo sejo odložil na nedoločen čas. Prihodnja seja v ponedeljek Ženeva, -7. septembra. AA. Danes se je sestal svet DN pod predsedstvom Madariage, danes v Ženevo. Zunanji minister Hoare pripravlja govor, ki ga bo imel v plenumu DN. Temu govoru pripisujejo tukajšnji krogi največjo važnost, ker bo v neposredni zvezi z abesinskim sporom. Dejs vo, da je Italija pristala, da sta v petčlanckem odboru DN zastopani tudi Velika Britanija in Francija, tolmačijo tu kot dobro znamenje, da je napetost zadnje dni popustila. Dr. Beneš predsednik 16. skupščine DN? Ženeva, 7. septembra. W. V krogih DN z zanesljivostjo pričakujejo, da bo za predsednika 16. skupščine DN izvoljen češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš. Eden in Lavai sta poročala o razgovorih, ki sta jih imela z Aloisijem. Na prihodnjo sejo se bo odbor sveta DN sestal v ponedeljek. Namestu Lavala bo Francijo zastopal na tej seji Leger. Lavai je namreč ob 13.20 odpotoval v Pariz. V Ženevo se vrne v torek. Hoare na poti v Ženevo Pripravil je velik govor za plenum DN London, 7. septembra W. Politična in diplomatska delavnost, ki so jo povzročile ženevske razprave, se tekom včerajšnjega dne ni zmanjšala. Predsednik vlade Baldwin se je sestal najprej z ministrom Simonom, nato z državnim podtajnikom Vansittartom in končno z zunanjim ministrom Hoareom, ki odpotuje „Times“: Novo odlaganje do končne rešitve... Ta petčlanski odbor se že danes sestane na svojo prvo sejo. Doznava se, da bosta na današnji seji delegata Francije in Velike Britanije informirala svoje tovariše o predlogih, ki so jih stavili v Parizu Italiji in ki jih je Italija odklonila kot nezadostne. Angleški krogi so snoči naglašali, da so bili ti predlogi mišljeni samo kot osnova za nadaljno razpravo in da gre zdaj za to, da najde novoizvoljeni odbor podlago, ki jo bo mogla sprejeti tudi Italija, ne da bi bila pri tem tangirana neodvisnost abesinske države. Kakor med ÄngSiio in irakom Po mnenju teh krogov bi mogla pogodba med Veliko Britanijo in Irakom služiti odboru kot vzorec. Kakor znano, priznava ta pogodba Iraku, ki je član DN kot svobodna, neodvisna in suvèrena država, vse pravice, obenem pa jamči življenske interese Velike Britanije, ki ima v Iraku popolnoma, svobodne prometne pravice in sme zaradi tega graditi tudi svoja pomorska in letalska oporišča ter nadzirati iraško policijo. V angleških krogih naglašajo, da bi mogel petčlanski odbor sestaviti podobno pogodbo, ki bi ustrezala zahtevam Italije tako, kakor je pogodba z Irakom ustregla zahtevam Velike Britanije. Do srede meseca še nič To pa so seveda samo namigavanja iz angleških vrst. V splošnem prevladuje mnenje,^ da bo delo petčlanskega odbora zelo mučno in bo zahtevalo več časa. Smatrajo, da pred sredino tega meseca ne bo še nobenih sklepov in da bodo ti mogoče znani šele po 14. septembru, ko se bo sestala italijanska vlada na posebno sejo, da prouči položaj. Tedaj nekako preneha tudi deževno vreme v Abesiniji. Ni torej preveč podlage za domnevo, da bi ženevski barometer napovedal zboljšanje položaja v najkrajšem času... Položaj pa se je vsaj toliko zvedril, da se ]e razprava, ki je do zdaj potekala samo v najozjem krogu trojice držav, ki so podpisale pogodbo iz i. 1906., polastila zdaj tudi sklepov arbitražne komisije. Razprava ni torej več omenjena samo na Francijo, Anglijo in Italijo, marveč gre zdaj beseda o tem sporu vsem državam-članicam DN. neko rešitev, ki gotovo ne bo taka. da bi bil grozen evropski mir. Tako vsaj trdijo optimisti; London, 7. septembra. W. Današnji »Times« piše o sestavljanju petčlanskega odbora in pristavlja, da pomenijo razgovori o tem novo odlaganje končne rešitve. Veliki londonski list smatra, da bi bila. huda napaka polagati posebne upe v delo tega odbora že radi tega, ker bo njegov delokrog sila tesen. Na vsak način, njegovi izgledi so vse drugo kakor sijajni. Morda bodo kasneje predlagali Italiji nove ugodnosti glede policijske službe, zlasti glede obmejne policijske službe. Abesinci, misli list, so sedaj pripravljeni sprejeti več ali manj vsak postopek, ki ne ruši njihove neodvisnosti. List omenja, da je sovjetski komisar za zunanje posle Litvinov odbil ponudbo za vstop v petčlanski odbor, češ da smatra ta odbor za navaden zastor, ki naj prikrije prave dolžnosti DN in omogoči nove popuste Italiji. Splošna mobilizacija v Abesiniji? London,- 7. septembra. AA. s/Ewening Standard« poroča iz Addis-Abebe, da je abesinski cesar odredil splošno mobilizacijo v vsej Abe-siniji. Vest še ni potrjena. Havas pa poroča iz Addis-Abebe: Abesinska vlada uradno demantira vest, da bi bil cesar Halle Sciassi odredil splošno mobilizacijo. Chertok bo plačal 1 milijon dolarjev Newyork, 7. septembra. Reuter poroča: Chertok je izjavil, da se bo v četrtek vkrcal za Anglijo, ker je uredil vsa vprašanja v zvezi s koncesijo, ki jo je dobil v Abesiniji. Takoj po prihodu v London je pripravljen položiti na tamošnjem abesinskem poslaništvu znesek enega milijona dolarjev, kakor se je dogovoril pri podelitvi koncesije. Izjavil je dalje, da je govoril z abesinskim poslanikom v Londonu radiotelefonski in da mu je ta izjavil, da bo ta posel zaključen brez težav. Angleški prestolonaslednik obišče Budimpešto Pariz, 7. septembra. AA. Angleški prestolonaslednik, ki se sedaj nahaja na oddihu na francoski južni obali, pojde te dni v Budimpešto. Novi šef belgijskega gen. štaba Bruselj, 7. septembra. AA. Za novega šefa . generalnega štaba belgijske vojske je imeno-‘ van general van der Bergen. Delavsko glasilo »Daily Hcrald« pa pozdravlja petčlanski odbor in smatra njegovo izvolitev za dokaz jakosti in doslednosti DN: List misli, da bodo zdaj Italijani imeli jasnejše pojme o stvarnem položaju. Po mnenju tega delax'skega glasila so zadnji dogodki v DN napravili globok vtis. To se bo še poglobilo pod moralnim pritiskom, ki ga bo napravila skupščina DN s svojim nastopom za ohranitev miru in spoštovanja pogodb. Tej skupščini bo predsedoval po vsej priliki predstavnik svobodne Irske De-valera. Na vsak način je zdaj Italija bolj razpoložena za mirno rešitev, kakor je bila med pariškimi pagajanji v treh. Končni uspeh še vedno ni verjeten, ni pa več tako izključen, kakor je izgledalo še pred dnevi. Bacil spalne bolezni odkrit Tokio, 7. septembra. AA. Nemški zdravnik prof. dr. Grauer je v Jokohami odkril po dolgoletnem preiskovanju bacil epidemije spalne boleziii, ki zlasti na Japonskem vsako leto pokosi mnogo ljudi. Nov avtomobilski rekord Newyork, 7. septembra. Reuter poroča iz Bonvilla (Utah), da je tam postavil angleški avtomobilist Eystone nov svetovni rekord s povprečno hitrostjo 16709 milje na uro na progi 10 milj. Dosedanji svetovni rekord za to kategorijo (164-08 milje) je leta 1932. postavil v Novi Zelandij'i dirkač Norman Smith. Ruski protest v Tokiu zavrnjen Tokio, 7. septembra. AA. Sovjetski poslanik Jurenjev je protestiral pri zunanjem ministru Hiroti zaradi aretacije več sovjetskih državljanov v Mandžuriji. Hiroti je izjavil, da tega protesta ne more vzeti na znanje, ker je zanj pristojna mandžurska vlada. železniška nesreča Pariz, 7. septembra. AA. Včeraj je pri Narbonnu trčil ekspresni vlak Pariz-Barce-lona v mešani vlak. Vagoni obeh vlakov so se zarili drug v drugega, 16 ljudi je ranjenih. Vremenska napoved Dunaj: Zboljšanje vremena. Spremenljivo, oblačno. Politično vrvenje v Beogradu Važna роЦтпа SSŠSiž lESSH iHZ prične takoi z organizasiio stranke po državi - Brez komunikejev JRZ Beograd, 7. sept. b. Danes popoldne so se sestali g. Aca Stanojevič, dr. M. Stojađinomić, dr. Anton Korošec in dr. Mehmed Spalio, člani izvršilnega komiteja organizacijskega odbora JRZ. Ko so proučevali razntt vprašanja v zvezi z novo stranko, so med drugim sprejeli tele sklepe: 1. Da se začne organiziranje JRZ v vsej državi; potem bo izvršilni komite izdal prihodnji teden posebna navodila in 2. da se ustanovi tajništvo JRZ v Beogradu kot pomožni organ izvršilnega komiteja stranke. Slovenski poslanci Beograd, 7. sept. b. Slovenski poslanci pristaši kluba vladne večine, so imeli tako včeraj kakor danes dopoldne in popoldne sestanek. Na sestanku so se razgovarjali o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih, vendar pa ni bil izdan o tej konferenci nikak komunike. Desno krilo demokratske stranke Beograd, 7. sept. b. Pri ministru prosvete Dobrivoju Stoševičii je bil danes dopoldne in popoldne sestanek takozvanoga desnega krila demokratske stranke. Kakor smo obveščeni, se je na tem sestanku razgovarjalo o vstopu v novo nastalo Jugoslovansko radikalno zajednico. 0 konferenci ni bil izdan nikak komunike. JNS Beograd, 7. sept. b. Danes dopoldne je bita v dvorani senata konferenca razširjenega glavnega odbora JNS. Konferenci so prisostvovali tudi člani kluba senatorjev JNS, veliko število narodnih poslancev in drugih prvakov. Predsedoval je senator Košta Timotijevič, govorili pa so šef stranke Nikola Uzimo vie, Svetislav Popovič, dr. Kramer, dr. Slavko Šečerič, senator Banjanin, dr. Grga Amljelinovič in Svetozar Tomič, V vseh govorih je bila poudarjena potreba, da se poživi JNS, ki še ni prenehala, nakar je bila odobrena tudi akcija dr. Grge An-d jeli novica, ki jo je vodil z vednostjo šefa JNS. Takoj po konferenci je bile časnikarjem rečeno, da 'je seji prisostvovalo 55 članov. Opravičili pa so svojo odsotnost Velja Martinovih, Milan Srf-kić, Juraj Demelrovič, Dinko Trinajstič, Ilija Smnenkovič, minister Stefanovič, Ivo Majstorovih in drugi. Poleg tega ni bil izdan nikak uradni Konninifte o konferenci. Ko smo vprašali bivšega predsednika vlade in predsednika stranke Nikolo Uzunoviča, da bi nam podal vsebino konference, nas je poslal k predsedniku Kosti Timotijevitiu, češ, da on ne more ničesar sporočiti, ker konference ni sani sklical, Kosta. Timotijevič je na vprašanje, o čem. se je razpravljalo na konferenci, odgovoril: Delamo složno in govorili smo o tem, kaj je dolžnost JNS v sedanjem času. Zaklmiek troovimkih pogajanj — fZ&ZSSéP* Po poldrugem mesecu je tila kom-Ж wT&sffM no podpisana trgovinska pogodba Beograd, 7. sept. b. Pogajanja, ki so še vodila z Grčijo za sklenitev trgovinske pogodbe in trajala skoro poldrugi mesec, so se danes v ministrstvu trgovine in industrije dokončala. Razgovoril so se vršili najprej na Bledu, nato pa v Beogradu. Danes so vsi člani delegacije podpisali sporazum v ministrstvu trgovine in industrije. Trgovinska pogajanja so trajala več časa, kakor se je prvotno, mislilo, v glavnem zaradi težkoč v vprašanju plačevanja. Oteževalo jih je tudi vprašanje plačilnih sredstev in likvidacije dosedaj zamrznjenih terjatev, ki i znašajo okrog 46 milijonov dinarjev. Šef naše delegacije je bil dr. Savo Obradovič, svetnik ministrstva trgovine in industrije ter docent pravne fakultete v Beogradu, šef grške delegacije pa g, Ar ripopolo». Kongres pravnikov Beograd, 7. sept. b. Za kongres pravnikov, ki bo ta mesec v Beogradu, se je izbral poseben pripravljalni odbor. Za predsednika je izbran Mihajlo Jovanovič, predsednik kasacijskega sodišča v p., poleg ostalih pa so izvoljeni tudi bivši notranji minister Žika Lazič, bivši minister dr. Dušan Peleš, državni svetnik dr. Štefan Sagadin in generalni inspektor ministrstva notranjih del dr. France Goršič. Odlikovanja Beograd, 7. sept. b. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta odlikovana z zlato svetinjo bolniški narednik Jelen Roman in pisarniški oficijal v pok. Greblacher Matevž v Mariboru. Imenovanja Beograd, 7. sept. b. Za predsednika upravnega sodišča v Beogradu v 2. pol. skup. 2. stop. je postavljen Damjanovič Vasilje, za sodnika apelacijskega sodišča v 3. polož. skup. 2. stop. pa Tiler Franc, sodnik okrožnega sodišča v Celju in Kovea Franc, sodnik okrož. sodišča v Mariboru. Napredovanja Beograd, 7. sept. b. Fri direkciji drž. železnic v Ljubljani so napredovali v 8. polož. skup. Kokot Karel, Cepin Ivan, Pirkovič Amalija, Feldin Henrik, Perla Edvard, Bolgar Janko, Plaznik Franc, Unger Marija, Kos Valentin, Ve-rilij Ludvik, Škokorec Franc, Burnik Ignac, Jagodic Jurij, Vaben Mihael, Srnšek Ivan, Robič ; Pavel, Rataj .Ternej, Rustja Franc, Trléc Alojz, Kovane Hinko, Ažman Pavel, Bohinjc Matija, : Omahen Janez, Plah n e Kazimir, Nardin Ferdinand, Jakus Natal, Pleteršnik Franc, Premrzel Štefan, Baučar Vinko, Strnad Bogomir, Rajžner Alojz, Rentier Alojz, Lah Franc, Magister Gustav, Krašovec Franc in Majer Anton. Krediti za pobijanje živinskih kužnih bolezni Beograd, 7. septembra. AA. Za pobijanje živinskih kužnih bolezni je kmetijski minister dovolil kredite posameznim banskim upravam. Za Dravsko banovino je določenih 180.000 Din. Kraljevske banske uprave bodo porabile te kredite za nabavo zdravil, cepiv in drugih priprav za zatiranje živinskih kužnih bolezni, zlasti svinjske kuge, smrkavosti pri konjih itd. OiwoFiiew sfadteraa w Maribom Dve zanimivi nogometni tekmi Maribor, 7. septembra. V okviru proslave otvoritve novega športnega stadiona SK Železničarja v Mariboru sta se danes odigrali dve lepi in zanimivi nogometni tekmi. Na krasno urejenem igrišču se je zbralo nad tisoč gledalcev, ki so pozorno sledili zanimivim dogodkom na zelenem polju. Primorje : železničar 6:3 (4:1). Oba nasprotnika sta nastopila v naj-jačji postavi, železničarji so postavili v moštvo tudi še nekaj Rapidovih igralcev Sajferta in Golinarja. Obe moštvi pa sta gledalce nekoliko razočarali. Posebno domačini so igrali pod svojo običajno formo in so praz zaslužili. Igra je bila zanimiva samo v prvih minutah in ob koncu. Pri Primorju je bila izvrstna obramba in je posebno vratar Starc za lepe parade žel mnogo priznanja. Krilska vrsta je vse preveč silila v ozadje, zato je bil napad prepuščen samemu sebi. Igralce v napadu kot so Bertoncelj, Zemljič in Janežič smo videli igrati že mnogo bolje kakor danes. Pri železničarju je bil na mestu edino vratar Schweighofer. Branilca sta bila nesigurna in gre nekaj golov na njun račun. Krilska vrsta se je uigrala šele proti koncu in uspešno posredovala med napadom in obrambo. Napadalna vrsta je sicer lepo prodirala, manjkalo pa ji je odločnosti in pogumnih strelcev. V poteku igre so bili doseženi goli takole: V 15 minuti Pavlin za železničarja, v 27 minuti je izenačil Janežič, v 30 min. je bil za Primorje uspešen Pepček, nato v 31. min. Vrhovnik, v 34. minuti Zemljič. V drugem polčasu je že v četrti minuti Pepček postavil na 5:1, nakar je Turk znižal na 5:2, v 30. min. je Pupo beležil 6:2, kasneje pa je Bačnik postavil končni rezultat 6:3. Tekmo je sodil g. Wesnauer. HAŠK: Ilirija 2:1 (1:1). Druga današnja tekma je bila lepša in zanimivejša od prve. Ilirija je z izjemo leve zveze v napadu postavila kompletno moštvo, prav tako tudi Hašk z izjemo Ga-jerja. Oba nasprotnika sta dala svojo tipično igro, ki bi skoraj dovedla do ne- odločnega rezultata. Ilirija je igrala spričo Haškove dovršene tehnike igro na prodore, ki so bili mnogo nevarnejši od stalnega obleganja Haškovcev, ki niso znali spraviti žoge na pravo mesto. Rezultat je realen in če bi bil še višji v prid Haška, bi bil zaslužen. Zagrebški akademiki so imeli tri četrtine igre v svojih rokah, medtem ko je Ilirija na trenutke igrala podrejeno vlogo. Da ni utrpela hujšega poraza, je predvsem zasluga odličnega vratarja Hermana, ki je danes branil v velikem stilu. Hašk je s svojo tipično kombinatorično in tehnično dovršeno igro navdušil mariborsko občinstvo, ki je bilo vse na njegovi strani. Ilirija je bila prav dobra v prvem polčasu, ko je prevladovala na terenu. Nato pa je prepustila vlogo Haškovcem. Gole so dali: za Ì. v 4. min. Lah I., za H. pa Fink oba gola. ASK Primorje : AC 23 (Sofija) Včeraj se je vršil na igrišču Primorja lahkoatletski dvomatch med bolgarskim prvakom A. C. 23 iz Sofije in našim državnim prvakom ASK Primorjem. Občinstvo je menda posatilo ta zanimivi dvoboj v tako velikem številu, da ni bilo več prostora za novinarje oziroma športne poročevalce. Radi tega je bil vstop slednjim (vsaj našemu) zabranjen. Tako zaenkrat ne moremo cenjenim bralcem poročati o poteku tega dvoboja. Tragična smrt Stanislava Uršiča Mlado življenje jé klonilo. Stavec Stanko Uršič, idrijski rojak, je v Mariboru umrl, ko mu je brzojav sporočil vest, da mu je v Idriji umrla mati. Živel je samo za starše. Svojemu delodajalcu H. Sa.xu, ki je po prevratu prenesel tiskarno iz Idrije v Maribor, je bil tako vdan, da je poleg poklicnega dela rad opravljal za njegovo obitelj tudi družinske posle. Bridko je bilo Uršičevemu očetu, ko je v Idri- ji komaj izročil materi zemlji ženo, pa je moral že v Maribor, da ji da tudi sina. Bridko je tudi vsem stanovskim tovarišem, ki bodo zvestega in značajnega druga ohranili v najlep- I šem spojnimi. Faktorii za rešitev spora med stavci in podietnlki V juliju letos so se vodila pogajanja za podaljšanje kolektivne pogodbe med grafičnimi, podjetji Dravske banovine in grafičnim delavstvom. Zaradi nesoglasja niso uspela pogajanja in je skoraj v vseh podjetjih stopilo delavstvo v stavko. Po petih tednih stavke se je večina J podjetij sporazumela z delavstvom za podaljša-j uje kolektivne pogodbe in s tem so se začele v teh podjetjih zopet redne delovne- razmere. V takih sporih vršijo faktorji po svoji organizaciji posredovalno misijo v smislu pravil faktorskega udruženja, in s tera delujejo z» blagor vsega grafičnega obrta. V interesu proevita obrti je, da se delovne razmere uredijo takoj tudi v onih podjetjih, kjer doslej še ni prišlo do sporazuma. Uverjeni, da je le v skupnem složnem organiziranem delu mogoč procvit grafične obrti,- uspe vanje podjetij, strokovno izobraževanje delavstva, plodno delovanje grafične šole, zaščita podjetnika in delavca v času svetovne gospo-darske krize, so faktorji sestavili sledečo spomenico, ki jo naslavljajo na odločujoča mesta. Podpisani člani Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavi je, podružnice L jubl jana, izjavljamo : Spor med grafičnimi podjetji in delavstvom, je likvidiran s kompromisnim dogovorom, ki ga je doslej priznala večina podjetij. Likvidacijo spora odobravamo in smatramo, da je edino kompromisna rešitev primerna in zdrava. Obžalujemo, da sporazuma doslej še niso sklenila vsa podjetja Dravske banovine. Naša dolžnost je, braniti resnične koristi podjetij, braniti interese vsega stanu in delati za procvit celotne grafične stroke. To naše delo je častno in pošteno. Zato prosimo vse odločujoče činitelje, da takoj vse store za odstranitev nesoglasij med podjetji in delavstvom ter skušajo rešiti vprašanje tarife za obe strani zadovoljivo. Le s »motren''.n organiziranim delom bodo grafična podjetja in grafično delavstvo prebredla današnjo svetovno gospodarsko krizo, le z dobro izšolanimi grafiki bomo dvignili našo stroko na višino, ki jo zahteva današnja doba hitrega napredka. Ropar §€ošanie zopet v akdii Maribor, 7. septembra, V noči od petka na soboto je bil izvršen pri gostilničarju Francu Klemenšku v Studencih velik drzen vlom. Storilec je spretno prerezal šipo v oknu z vrtne strani v gostilniške prostore. Stikal je po kuhinji in ukradel več kilogramov sladkorja in masti in več zajemalk. Iz gostilniške sobe pa je odnesel 60 gramofonskih plošč in večjo množino cigaret, tako da znaša skupna škoda 3800 dinarjev. Zanimivo je dejstvo, da so studeniški orožniki že našli mast in gramofonske plošče, ki jih je vlomilec skril v Bližnji njivi, od koder je bil najbrže prepoden. Orožniki iz Studencev in daktiloskop mariborske policije, eo že dobili prstne odtise in sled za vlomilcem, ki jo je iskal tudi policijski pes, ki je last žandarmerije ;z Rač. Sumi io, da je vlom izvršil zloglasni ropar in vlomilec KoŠanje, ki je nedavno pobegnil iz celjskih zaporov. Naša policija je Kušanjeu že zdavnaj na sledu, pa ji vedno zopet uide. Napisal je tudi že več grozilnih pisem, iz katerih je. ugotovljeno, da je izvršil 16. avgusta vlom pri trgovcu Šmidu v Limbušu in mu povzročil okoli Ì6.000 Din škode. Orožniki upajo, da hoti o vlomilca dobili, ker se je že večkrat pajdaši! z vlomilcem Pajmanom, ki se še vedno prosto klati po mariborski okolici. Pozdravni veter delegatom JS Delegati s* »ag« tovi li vso pomoč, da dobimo zvezo z morjem Z umetniško aranžiranimi izložbami zahteva ljubljansko trgovstvo zvezo z morjem in vsi gospodarski ter tudi drugi faktorji se z vso sil» prizadevajo za čim hitrejšo rešitev tega za vso našo banovino življenjsko važnega vprašanja. Gotovo je bila dolžnost mestne občine ljubljanske, da je tudi mestni župan gospod dr, Vladimir Ravnihar v imenu Ljubljane povabil delegate JS, ki so prišli iz vse' države, na preprosto večerjo v veliko dvorano kazine, kjer so naši govorniki tej vplivni in za pomorstvo zavzeti gospodi lahko razložili naše težnje: Bana gv dr. IM-nkiz Puca je zastopal prosvetni šef in načelnik podmladka g. profesor Breznik, komandanta vojne mornarice fregat-ni kapetan g. Mirk« PUiweis, komandanta divizije pa g. polkovnik Radoslav Jovanovič, Pozdravnega večera so se seveda udeležili tudi predsednik mariborskega oblastnega _ odbora župan g. dr. Lipold in predsednik l jubi lanskega oblastnega odbora podbart g. dr. Pirkmajer s soprogo gospo Marijo in svojimi najožjimi sotrudniki. Gostitelja župan dr. Ravnihar in njegova soproga gospa Antonija sta sprejemala goste nadvse ljubeznivo, da se je ob sviranju- vojaške godbe pod vodstvom kapelnika g. kapitana Žvvemoviča prav naglo razvila živahna družabnost. Župan gv dr. Ravnihar je najprej nazdravil Nj. Vel. kralju, po državni himni in ovacijah je pa predvsem zahteval zvezo z morjem, in. ureditev naše prometne politike, ki bi morala biti usmerjena proti morju. Nobena glavnica ne bo tako plodonosno naložena, kakor v ta namen. Med neprestanimi aplavzi je izrazil upanje, da ideje J S prevzame država in- nazdravil pionirjem JS. Predsednik profferir gospod dr. Pirkmajer je po pozdravu delegatov podčrtal, (B* podmladki postanejo graditeli! pomorske države, a uprava in zakonodaja morata zas-igurati prost razvoj pomorstva,, kar je pa nemogoče, brez ministrstva pomorstva. V imenu bana g. dr. Dinka Puca je pozdravil delegate načelnik g. prof. Breznik in opisal razvoj našega podmladka, a g. dr. Čermelj je pozdravil v imenu Zveze emigrantskih organizacij, ki. polaga vso nado v podmladek. Oglasi la se je tudi popularna hrvatska pisateljica in organizatorica ga. Zlata Kovače viceva. in govorili so tudi. gg. general Todorčevic, bivši - minister dr. Peleš, slepi THmitriyevié iz Niša, Bašič iz Dubrovnika, Matic iz Retro v grada, grof Kühner in beograjski podpredsednik dr. Barič, ki so vsi z občudovanjem hvaffi' naš podmladek in lepoto ter napredek Ljubljane. Največ ji uspeh je pa imel podpredsednik oblastnega odbora g. Jelačin, ki- je delegate pozdravil v imenu' našega trgovstva, obrtništva in industrije, obenem pa je sporočil tudi pozdrave vseh gospodarskih komor države, češ. da gospodarski krogi smatrajo JS za svojo avantgardo v boju za zvezo z morjem. Njegova realna izvajanja^ so zbudila viharna pritrjevanja in na jsv ečane j še zagotovilo. da nas bodo vsi podpirali pri zgraditvi avtomobilske ceste na Sušak Jti nai ji slede tudi enake ceste po vsej Dalmaci ji.. Po govoru so govornika z vseh strani obsuli s čestitkami. Prav velike uspehe je žel tudi operni" pevec g. Darian s svojim prekrasnim tenorjem, a naši dalmatinski rojaki, ki so znani prijatelji glasbe, niso mogli prehvaliti prekrasnega petja Vokalnega kvinteta, kar pač prav mnogo pomeni. Načelništv» Ljubljanskega Sokola obvešča vse tefovadeče članstvo, da se vrši redna telovadba vseh oddelkov od 9. septembra 1935 dalje zopet v telovadnici v Narodnem domo. _ - . , Na novovstopajoü naj se vpišejo pri vodnikih oddelkov pred. redne telovadbo. Z dr avo ! Načelu ištvo. Bgžamia ramfe teteriia (Jena srečkam ni povečana, «la sirarno je dobitek po novem, načrtu dvakrat večji. Zato za novo- 31. kolo vsi kupujte naročajte srečke in sicer iz znane slovenske kolektore MiSama Lavriča, Beograd Poštni predal 450 Prodajalniea: Voenkareova ulica št. 25. Telefon 24-815 Kok ura je v kratkem času izplačala več premij in mnogo večjih dobitkov ter posluje na splošno zadovoljstvo svojih cenjenih odjemalcev. Žrebanje I. razreda začne 9. oktobra t. L Iluminacija na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola Če ne omenjamo enourne zamude, ki jo tudi kongres JS v ničemer ne more opravičiti, je bila nocojšnja iluminacija dogodek za Ljubljano. Posebno posamezne slike, med njimi lik našega mladega kralja, so očarale. Poset je bil rekorden in je uspeh zadovoljil prireditelje, kakor tudi publiko. Tečaj za ljudska glasbila. Med ljudskim* glasbili je pri nas poleg orglic najbolj Pvrl ljubljena harmonika. Naši harmonikarji njej o pri vsakem nastopu velike uspeh^ Zato ho tudi letos otvorjen tečaj za M* moniko, orglice, gitare m tamburice. P°;, čuje se posamezno in v skupinah. Šolnin za pouk v skupinah (2krat tedensko) zna8:' mesečno Din 40"—. Posamezniki nekaj ve. Revnim in pridnim učencem je šolnina zni Žana in imajo pa možnosti harmoniko bre^. plačno na razpolago. Sprejemajo se učenci(ke) v starosti od 6 do 16 drobna pojasnila daje g. prof, R№cj=’taff Bleiweisova c. 21, Ljubljana. — Tudi. u „ bo poseben tečaj za otroke, ki nimajo F j sluha. Pojasnila dobe interesenti tudi f šolskem slugi zavoda. ! KRZNO! Prihajajo hladni dnevi, prihaja zima! Treba bo toplega plašča s krznom. Zato poselite KRZNARSTVO IVAN KNECHTL CELJE, Slomškov trg ki ima vseh vrst modnih kož v veliki zalogi po konkurenčnih cenah. y@$Si iz Italije ätorhe in smeri ital. narodne vzgoje Tako lahko naslovimo svoje kratko poročilo o predvčerajšnji otvoritvi višjega sveta narodne vzgoje pod predsedstvom ministra De Vecchija in ob navzočnosti predsednika vlade g. Mussolinija. Dnevni red zasedanja obsega 72 točk. Iz govora g. Mussolinija, ki je bil kratek in jedrnat po obliki in kategoričen po svoji vsebini, lahko posnamemo, da je polagal važnost na to, da je novi organ ministrstva za narodno vzgojo homogen in da predstavlja vse sile naroda, to je popolnoma fašističen. Šole ni treba pofašistiti, ker je že davno pofašiščena. Gre za več. Zdaj niso časi mirnega šolskega upravljanja, temveč je potrebno, da se šola ne samo formalno, temveč z duhom, ki giblje vesoljstvo in je prva človeška moč, prilagodi v vseh svojih stopinjah duševnim, vojaškim in gospodarskim zahtevam fašističnega režima. Šola mora biti globoko fašistična v vseh svojih pojavih. Apelira na višji svet, da bo dal ministrstvu vso svojo pomoč in da bo popolnoma služil svrham, ki je zanje postavljen. Minister De Vecchi je v svojem daljšem govoru razvil tezo, da današnje šole morajo biti fašistične. Institucija višjega šolskega sveta obstoji v Italiji že 75 let in v njeni prejšnji sestavi in delovanju se je odražal individualni, liberalni in celo demagoški duh tedanjega italijanskega narodnega in državnega življenja. У8.6 to je zdaj premagano stališče. Tudi po rasistični revoluciji se je šola, zlasti univerza, le počasi prilagodila novim Tazmeram. Fašizem pač ni abstrakcija, temveč sklad s konkretnim življenjem, ni premišljevanje in teoretiziranje, temveč delo, je sila in volja za misijo, ki jo ima Italija v svetu in v toliko tudi narodna dolžnost. Kar se tiče šolskega programa, je minister omenil, da bo fašistični vseučiliški red, ki ga je njegov prednik ustvaril, -dal vseučiliščem in vseučiliškim študijem možnost mirnega razvoja in da ga bo od svoje strani še bolj po-fašistil. Srednješolski študij bo že čez nekaj dni rešen spon starih liberalnih in demagoških zakonov in pravilnikov in bo v slavo Italije postal klasično lep. Osnovno šolstvo bo tudi v najkrajšem času rešeno svojega starega avtonomističnega individualizma in regionalizma, ki sta zatemnjevala lepoto žrtvovanja samega sebe za deco. Končati se mora z individualnimi metodami razlikovanja; vse kar loči, razdvaja, razvezuje, se mora umakniti zedinjajoči funkciji države. Višji svet za narodno vzgojo bo imel Vs° moč, tudi politično, da kot posvetovalni organ olajša režimu njegovo nalogo na šol-skern noUn. fissila ss materinsSwo $et тЖУј r-cpiološkem kongresu v Trstu je ko-endator Pieri podal poročilo o delu tržaške pokrajinske zveze za to akcijo v letu 1934. fazni njegovi odbori širom pokrajine so leta 1934. nudili svojo pomoč 508 nosečim in 1027 materam ter 3617 otrokom od rojstva do tretjega leta starosti in 725 otrokom od 3. do 6. leta. Zveza vzdržuje pri zasebnikih 57, v vzgojnih zavodih 120 in v zavodih za ponovno vzgajanje 9. V materinska zavetišča pošilja 180 poročenih zen, nosečih ali doječih. V letu 1934. je poslala v otroško zdravniško posvetovanje v 5005 obiskih 1187 otrok. V občinah, ti er ni zdravniških posvetovalnic, so občinski zdravniki pregledali otroke, vsega skupaj 1770 obiskov. Porodniško in babiško pomoč je Zveza nudila nosečim in 'materam v več ko 4000 pri- merih. V 8 primerih je v posebnih bolnišnicah ali pa pri družinah ločeno od jetičnih mater “ugajala njih dojenčke. Na stroške pokrajine spravila v zdravniško-pedagoški zavod 36 Abnormalnih otrok. Nudila je v več ko 200 PDinerih svojo pomoč materam za pozakonje-v]e nezakonskih otrok in v teh primerih de-a tudi nagrade. ladje le ps-eva-‘;a?o petni!«© in blage j-njih listih so se že večkrat pojavile ve-vojnda so italijanski parniki rekvirirani za ianskpamene *n 6a je prevozna služba italini jj-a].. ladij zmanjšana in okrnjena. Odločil-mantjr'^nski krogi te glasove kategorično de-Podlan-o"10 in zagotavljajo, da so te vesti brez se vršA italijanski prevoz potnikov in blaga _ ' adalje v vsem svojem obsegu. 'Ш