Fr. Rojec
Stric je prinesel jabolka
Ooltarjev Slavko je napravil Že več slikarskih naČrtov za skončnice ('fbelnih paiijev v striČeveni čebelnjaku. Na praznik \ seh svetnikov po-poldne je sedel v sobi pri mizi. pregledoval načrle in premiŠljeval, kaj bi .še naslika] na drugt; skončuice. Mati je sedela pri oknu v uaslanjaču in brala neko povestno knjigo. Očeta pa takrat ni bilo dt>ma.
Kar   aekdo  potrkii.
Nuprej! : zaklieeta iruiti in Slavko. A sobo pa stopi stric Miha s polniin (lahrbtniko-ni na plečih in pozdravi: »Dober dan Bog Vam daj!*
: 0, ^ttha! Dober dan! Dober dan Bog daj! No, kaj bo dohrega?< vpraša ina-ti.
a Prinesel seiu vam jabolk, ki so letos tudi pri nas lcpo iii boguto obro-dila.c otlgovori stric. Prosim, daj kako posocio. da jabolka pi-ftresem vanjo.«
>O, «evecla, sexeda[ Takoj jo prinescin.«
Mati Oidifle v kuhinjo. stric pa sname nahrbtnik. ga postavi na stol in odvcže. sTu na vrhu so najlepŠa in ta so namenjena tfbi. Slavko.«-
Decek hvalcžno pofrleda strica: •?x- spet! O. kako ste mi dobri, Ijubi stric-fk! Nftjlepša livala!-
Siric zagrabi z obema rokama vrhnja jabolka in jih i»oloži na nii/.ct prcd Slavlca. jubolka so sreduje debcla, ruineuu iu rtlete pisaua, a mttl njinii je tim pusebno lrpo in jako debelo. Stric ga porine naprej proti Slavku in vvčc: Poglej, to jv pa najlcpšu in najdubclcjše izmed vseh. ki so letos dozorela v nasi vasi.«
7.O, o!c se čudi Slavko. >ln zaine je dozorelo! To je pa imeidtno!<. Po-stavi jabolko prcd sc na mizu, ga. vrti na vse strani in ogleduje. iZares je krasno! Jn kako žive barve so! Na eni strani je svetlormueno kakor amt*-rtkaiiski cekin, a ua drugi plati rdeče kakor zagorela vrtuiea!^
Mati vpiopi z veliko skledo, jo postavi na ila in sc z veselim nasmcliom obrne prati Sluvku: ; Jej. jcj. Slavko, kaj pa to pomcni, <la te iuia stric tako rad! Zopet si prvi! To jili boš trl in hrustal! \lidva z otetom itmtva pa rajša kuhana.-
SJavko pokuže na debelo jabolko: »Ln tole, mama. je spioli najlepše in najdebelejše v vsej vasi!«
?-Pa res, kako je debelo in na eiii strani je lepo rdece kakor tvoja lica.<
?..Ali pa tudi veŠ. mama. zakaj so moja lica tako rdeČa?.;
^No, zato, ker si zdrav.*
¦ Res je: toda tako zdrav ii) čvrst scni zdaj posebno št* zato, ker sera bil lelos   tflko dolgo  ]ia   počitnicali   pri   stricu,  sem   tnm   vcs  čas  nžival   same
dobre iu tečne kinetske jedi iu sera dihal vedno zdtavi in čisti gorski zrak. a ponoci sem spal s Petrom v dišečem senu  na skeduju.«
iDa, da. Slavko,* inu pritrdi mati, studi to ti je utrdilo zdravje! Bodi hvaležen stricu in glej. da boš kedaj tudi ti njemii na kak nat-in povračal njegove dobrotc!«
Saj mu jih bom, kadar boni kaj imel. Najprej pa inu po^likam skonč-nice Čebelnih panjev. Poglejte, siric, tu sem žc načrtal nekaj osiiutkov na papir!« iji porine papirje z naerti profi stricu.
Sedi, Miha, pa poglej, še se ti zdi vredno. jaz pa izprazuim nalirbtnik." Po teh besedah prime mati nahrbtnik in prrtrese jabolka v skleiio, ki jo postavi  v koi. obesi  nahrbtnik  na  sto)   in  sede tudi  saraa k  tnizi.
Miha pregleduje načrie, jih hvali in se čudi pridnosti in izuajdljivosti niladega  umetnika.
Slavko zopet vrti na mizi debelo jabolko in pripomni: iTo bo pa škoda zrezati in pojesti. Preveč je lepo! A če ga položim ua polico, kmalu uTene m zacne gniii. Kaj naj storim z njim? Že vem. Naslikam ga, polcg njega pa še kakŠnc ]wzne jesenske cvetice in vrtne satieie. da !>o ; !ika bolj polna in zanimiva.«
Slavko prime jabolko z obema rokaina, ga dvigne nad mizo in mu govori: »Oj ti preljubo krastto moje jabolko! Naslikano boš i» na sliki bos veČno Živelo! Velika Škoda, da nisi zares živo! Ako bi bilo živo. bi videlo, slišalo in če hi zimlo tudi govoriti, pa bi nam zdajle labko raarsikaj povedalo o tein, kako si dolge ledne in inesete podne^i in ponoči viselo na siričevem vrhi ter se debelilo in kako so ti iiazadnje vroči solncni žarki in hladiii lunini odsevi pobarvali zeleno kožico. Pa tudi še niarsikako codno zgodbico, ki sc je zgodila taui pri tebi. bi nam moglo povedatilr.
\se je resnično, kar si povedal svojcinu jabolku.« reče stric. Sauio to je treba popraviti, da jabolko ni zrastlo na mojem vrtu. anipak na vrtu KrižnarjeTe vdove. Znana pa mi je tudi zgodbica. ki bi jo jabolko Wbko ]x>veilalo. ako bi kilo živo. Pri tisti zgodbi sem h\\ tudi jaz in jo zdaj  lahko povem. naniesto jabolka.*
>Joj, pa jo povejie. stric, ptosim. zares jo povejie!«  prosi Slavko in l Rtric začne:                                                                                                          1
?Križnarjeva hiša stoji na koncu nase vasi. Obdaja jo  vrt s sadniia J drevjem. Za vrtora je nekaj polja, senožeti ii\ poieai se dviga svet v kosai 1 gozd, kjer se radi zbirajo in gnczdijo kragutji, ki Ietajo v vas, napadajo j kuretnino, trpajo kokoši in odnašajo piščeta. \   sredo vasi se ih3 spuŠSajd ¦ rtidi, ker se boje  Ijudi. Zato pa je v toliko veČji  nevarnosti  perutnina na I skrajuih   vaških  vrtovih, posebno na Križnarjevem.  ki  je  najbliŽ.fe  gozda. 1 Culi smo, da je lelos Križnarici krilati ropar naredil že mnogo Škode med ¦ perutniiio.  Poletncga dneva  dopoldne pa me je  prišla  žetia  prosii.  naj  bi M'\ proti  večeru  na njen vrt čakat  s puško kragulja. Šlo ji  jf  na jok  in začela   ini  je   tožiti:   ¦ Ako  imara   kurc   zaprte,   jnl   slabo   neso   i'i   jih   tlači podgTom:  ako pa jih  spusram na  vrt, mi  bo vse poklal  io  požeruh.  \ zadnjih  mesvcih mi je  ugonob.il  tri  najboljse  putke in odiu^vl  štiri   pi-= i;čauce. Euo kuro smo mu izirgali iz krempljev še celo in smu jo  poteiu sami  sm*dli:   dve  pa  je  skrivaj   raztrgal   in   požrl.   PrctlvČerajŠn jim   okoli sedme  ure  popoldne  so  je  zopet  zakadil   med   kurt*.   Bila   st*m   takrat k sreči doma in sem mrharja odpodila brez plena. Toda vČerttj mi jp ravno tak čas odnesel pišče. ker sern ga prepozno zagledala. Danes najbrž zopet prilcti   po   veroTjo.   Pa   ?ein   mislilu   in   niisliia   in   si   nazadnjc   izniislilft.
kako bi roparja izplatala. Do[i pocl zadujim jabolčniin drevesom posujem po travi preccj na široko droljtin in pšena, ki ga piščeta najrajša zobljejo. Ija naženem malo precl sedmo uro kokljo s pišeeti. a vso drugo kurjo čredo zaprera v podstresje. Koklja se bo dolgo pasla z mladiči na tistein iucsiu. Kragulj jo bo lahko zagledal že iz gozda in se zakadil proti njej. da bi zopet uropal pišče. Ii. Miha, pa bodi takrat že skrit s puško v grmu ob plotu  in  ustreli  roparja!-
Jaz seveda iiisem mogel preslišati te prošnje. Bil sein še eelo vesel, ker sem tudi sam. črtil drziifga kurjega morilca. Storil sem, kakor mi jc žeua naročila iii posrečilo ^e mi je, da sein z enim strelom podrl na tla kragulja, ki smo ga dali potem nagačiti iu zdaj z razprostrtimi perotmi in s pišČancera pod kreinplji sedi na suhi veji uad vrati v liiši Križnarjeve vdove. A to lei>o jabolko je ^rastlo in dozorelo prav na tisti jablaJii, pod katero je bil kragulj ubit s strelom iz inoje puške. Križnarica pa je jabolko dala raeni v zahvalo iu spoinin. toda jaz sem ga prinesel tebi. Slavko, ker sem si iakoj mislil, da ga ti s svojim slikaujeni najlepše proslaviš. kakor zasiuži. liL zdaj  vidira, da  se nisem motil.«
O. o, stric, to je pa lepa povestica!« vzklikne Slavko. iNajprisrčnejša hvala vam zanjo! Tudi njo hocem upodobiti na skončnici vaših Čebeluih panjev. Juhuhu! Zopet imam v mislih novo podobo. ki pa jo izgotovim kar pri vas takrat, ko pridenj spet k vam na vtsele iu zdrave pocitnice!«