Štev. 1484.	1939.
VII.
OGLASNIK LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina: 43. Suprema Sacra Congregatio S. Officii: Decretum. De competentia in causis matrimonialibus, et de iure Promotoris Iustitiae accusandi matrimonia acatho-licorum. — 44. Sacra Paenitentiaria Apostolica (Officium de Indulgentiis);
1.	Decretum. Indulgentia plenaria »toties quoties« die II. mensis Novembris vel die dominica subsequenti lucrifieri potest. 2. Indulgentiae Apostolicae, quas Summus Pontifex Pius Pp. XII., in audientia Cardinali Paenitentiario Maiori die 11 Martii 1934 impertita, benigne concessit christifidelibus, qui aliquod pietatis vel religionis obtectum, a se vel a sacerdote potestatem habente benedictum, possident ac peculiaribus imperatis conditionibus satisfecerint. — 45. Razglasitev kandidatov za prezbiterat. — 46. Skupne duhovne vaje za duhovnike. — 47. Za praznik sv. Cirila in Metoda. — 48. Dovoljenje (odpustnica) in pooblastilo za poroko. — 49. Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru za šolsko leto 1939/40. — 50. Sprememba kompetence pri odtujevanju in obremenjevanju cerkvene lastnine. — 51. Proslava 50 letnice beatifikacije bi. mučenca Nikolaja Taviliča. — 52. Tujski promet, opozorilo. — 53. Liturgični kongres v Djakovu. — 54. Objave. — 55. Slovstvo. — 56. Naznanila.
43.
Suprema Sacra Congregatio S. Officii.
Decretum. De competentia in causis matrimonialibus, et de iure Promotoris Iustitiae accusandi matrimonia acatholicorum.1
Dubia
Propositis Supremae huic Sacrae Congregationi Sancti Officii sequentibus dubiis:
I, Utrum decisio Supremae S. Congregationis S. Officii data die 18 Ianuarii 1928 ad I., qua nempe declaratum fuit acatholicos in causis matrimonialibus actoris partes agere non posse, spectet tantum Tribunal
S.	Romanae Rotae, an etiam Tribunalia dioecesana;
II. Utrum Promotor Iustitiae, vi canonis 1971, nulla praehabita facultate a S. Officio, matrimonium accusare possit si nullitas matrimonii fuerit denuntiata a coniuge acatholico.
Feria IV, die 15 Martii 1939
Eminentissimi ac Revmi PP. DD. Cardinales rebus fidei et morum tutandis praepositi, praehabito RR. DD. Consultorum Voto, respondendum decreverunt:
Ad I.: Negative ad primam partem; Affirmative ad alteram, seu: spectare etiam Tribunalia dioecesana.
Ad II.: Negative, nisi publicum bonum, Ordinarii iudicio, id postulet.
Et Sabbato, die 18 eiusdem mensis et anni, Ssmus D, N. D. Pius Divina Providentia Papa XII, in audientia Excmo ac Revmo Domino
1 AAS, 1939, pag. 131.
Adsessori Sancti Officii impertita, relatam Sibi Emorum Patrum resolutionem adprobavit, confirmavit et publicari iussit.
Datum Romae, ex Aedibus S. Officii, die 22 Martii 1939.
R. Pantanetti, Supr. S. Congr. 8. Officii Notarius.
44,
Sacra Paenitentiaria Apostolica
(Officium de Indulgentiis)
1. Decretum. Indulgentia plenaria »toties quoties« die II. mensis Novembris
vel die dominica subsequenti lucrifieri potest.1
Summus Pontifex Pius X, per Decretum S. Congregationis S. Officii die XXV mensis Iunii a. MDCCCCXIV datum,2 omnibus christifidelibus, qui quamlibet ecclesiam aut quodlibet publicum oratorium (vel semipubli-cum pro legitime utentibus) die secunda mensis Novembris pie visitavissent, plenariam indulgentiam »toties quoties« suetis conditionibus lucrandam concessit, fidelibus defunctis solummodo applicandam.
At identidem, decursu temporis, ad hoc Sacrum Tribunal supplicationes pervenerunt, quibus postulabatur ut eadem indulgentia die quoque dominica subsequenti lucrifieri posset; idque eo consilio ut ii etiam pretiosissima hac concessione fruì possent, qui die Commemorationis omnium fidelium defunctorum id non peregerint. Quam ad rem SSmus D. N. Pius divina Providentia Pp. XI, in audientia die X mensis Decembris a. MDCCCCXXXVIII infra scripto Cardinali Paenitentiario Maiori concessa, statuere ac decernere dignatus est plenariam eiusmodi indulgentiam vel die II mensis Novembris, vel subsequenti die dominica lucrifieri posse, firmis manentibus ceteris conditionibus tum memorati Decreti S. Congregationis S. Officii, tum Decreti S. Paenitentiariae quoad plenariam indulgentiam »toties quoties« lucrandam.3
Praesenti in perpetuum valituro absque ulla Apostolicarum Litterarum in forma brevi expeditione et contrariis quibuslibet non obstantibus.
Datum Romae, ex Aedibus S. Paenitentiariae Apostolicae, die 2 Ia-nuarii 1939.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior.
L. 4> S.	S.	L u z i o , Regens.
2. Indulgentiae Apostolicae, quas Summus Pontifex Pius Pp. XII, in audientia Cardinali Paenitentiario Maiori die 11 Martii 1939 impertita, benigne concessit christifidelibus, qui aliquod pietatis vel religionis obiectum, a se vel a sacerdote potestatem habente benedictum, possident ac peculiaribus imperatis conditionibus satisfecerint.4
Indulgentiae
1.	Quisquis saltem semel in hebdomada recitare consueverit coronam Dominicam, vel aliquam ex coronis beatae Mariae Virginis, vel rosarium aut saltem eius tertiam partem, vel officium parvum eiusdem B. Mariae
1 AAS, 1939, pag. 23.
2 Acta Ap. Sedis, vol. VI, a. 1914, p. 378.
3 Acta Ap. Sedis, vol. XXII, a. 1930, p. 363.
4 AAS, 1939, pag. 132.
Virginis, vel saltem vesperas aut nocturnum cum laudibus officii defunctorum, vel psalmos paenitentiales aut graduales, vel consueverit saltem semel in hebdomada aliquod opus ex illis peragere quae sub appellatione »Operum misericordiae« agnoscuntur, vel Missae interesse, servatis conditionibus confessionis sacramentalis, sanctae Communionis et alicuius orationis ad mentem Summi Pontificis, lucrabitur Indulgentiam plenariam diebus Nativitatis Domini, Epiphaniae, Resurrectionis, Ascensionis, Pentecostes, Ssmae Trinitatis, Corporis Domini eiusdemque Sacratissimi Cordis, Purificationis, Annuntiationis, Assumptionis, Nativitatis et Immaculatae Conceptionis B. Mariae Virginis; Nativitatis S. Ioannis Baptistae; utriusque festi S. Ioseph Sponsi B. Mariae Virginis; Ss. Apostolorum Petri et Pauli, Andreae, Iacobi, Ioannis, Thomae, Philippi et Iacobi, Bartholomaei, Matthaei, Simonis et Iudae, Matthiae atque Omnium Sanctorum.
Si quis vero ad sacramentalem confessionem ac ad sanctam Communionem minime accesserit, corde tamen contritus ad mentem Summi Pontificis aliquantisper precatus fuerit, singulis diebus supra recensitis partialem septem annorum lucrabitur Indulgentiam.
Insuper quisquis aliquod ex praedictis pietatis vel caritatis operibus expleverit, quoties id peregerit, partialem trium annorum Indulgentiam adipiscetur.
2. Sacerdotes, qui nullo legitimo impedimento detenti quotidie S. Missae sacrificium celebrare consueverint, Indulgentiam plenariam festis supra memoratis consequentur, additis sacramentali confessione et oratione ad mentem Summi Pontificis.
Quoties vero ipsi Sacrum litaverint, partialem quinque annorum Indulgentiam acquirent.
3. Qui recitationi divini officii tenetur, obligationi huic obtemperans, plenariam Indulgentiam iisdem recensitis festis lucrabitur, servatis pariter conditionibus confessionis sacramentalis, sacrae Communionis et orationis ad mentem Summi Pontificis.
Qui vero hoc peregerit saltem corde contrito, partialem quinque annorum Indulgentiam singulis vicibus adipiscetur.
4. Quisquis cum primo diluculo, tum meridiano tempore, tum sub vesperam, vel cum primum postea potuerit, orationem vulgo Angelus Domini, tempore autem paschali Regina caeli, aut, has preces ignorans, quinquies Ava Maria recitaverit; itemque sub primam noctis horam psalmum De profundis vel, si eum nesciat, Pater Noster cum Ave Maria et Requiem recitaverit, partialem quingentorum dierum Indulgentiam consequetur,
5. Eamdem Indulgentiam acquiret qui quavis feria sexta de Passione et Morte D. N. Iesu Christi aliquantulum pie cogitaverit, terque Orationem Dominicam et Salutionem Angelicam devote recitaverit.
6. Qui suam conscientiam excusserit et peccata sua sincere detestatus fuerit cum proposito se emendandi, devoteque recitaverit semel Pater noster, Ave Maria et Gloria Patri in honorem Ssmae Trinitatis, aut quinquies Gloria Patri in memoriam Quinque Vulnerum D. N. Iesu Christi, trecentorum dierum Indulgentiam lucrabitur.
7. Quisquis pro agonizantibus oraverit, pro iis Pater noster cum Ave Maria saltem semel recitando, partialem centum dierum Indulgentiam adipiscetur.
8.	Qui demum, in mortis articulo constitutus, animam suam devote Deo commendaverit et, rite confessus ac sacra Synaxi refectus vel saltem contritus, Ssmum Iesu Nomen ore, si potuerit, sin minus corde, devote invocaverit et mortem de manu Domini, tamquam peccati stipendium, patienter susceperit, plenariam Indulgentiam consequetur.
Monita
1. Res aptae ad recipiendam benedictionem pro Indulgentiis Aposto-licis lucrandis sunt tantummodo coronae, rosaria, cruces, crucifixi, parvae statuae, numismata, dummodo non sint ex stanno, plumbo, vitro conflato ac vacuo aliave simili materia quae facile confringi vel consumi possit.
2. Imagines Sanctorum alios ne repraesentent quam rite canonizatos vel in probatis martyrologiis relatos.
3. Ut quis valeat Indulgentias Apostolicas lucrari, necesse est ut aliquam ex rebus benedictis ab Ipso Summo Pontifice vel a Sacerdote facultate praedito, super se deferat aut in domo sua decenter retineat.
4. Ex expressa Ssmi Domini Nostri declaratione, per Apostolicarum Indulgentiarum concessionem nullatenus derogatur Indulgentiis a Summis Pontificibus iam alias forte concessis pro precibus, piis exercitiis vel operibus recensitis.
Datum Romae, ex aedibus S. Paenitentiariae Ap., die 11 Martii 1939.
L. Card. Lauri, Paenitentiarius Maior.
L. * S.	S. L u z i o , Regens.
45,
Razglasitev kandidatov za prezbiterat.
Dne 9. julija 1939, ki je 6. nedelja po Binkoštih, prejmejo v mariborski stolni cerkvi sv, Janeza Krstnika naslednji gojenci V. in IV. letnika lavantinskega kn.-šk. duhovniškega semenišča, tretji višji red mašniškega posvečenja ali prezbiterat:
Iz V. letnika: Balažič Matija iz Hotize, Božič Božidar, rojen pri Sv. Ivanu v Trstu, stanuje v Celju, Drevenšek Franc, rojen v Cirkovcah, stanuje pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Erjavec Ivan iz Murske Sobote, G j u r a n Jožef iz Turnišča, Gutman Jožef iz Bogojine ter Prah Maksimilijan iz Podčetrtka.
Iz IV. letnika: Grešak Mihael, rojen v Grižah, stanuje pri Sv. Je-derti nad Laškim, Zagradišnik Franc iz Noveštifte in 2 e 1 Karl, rojen pri Sv. Benediktu v Slov. gor., stanuje pri Sv. Jakobu v Slov. gor.
Častiti gg. dušni pastirji naj razglasijo navedene kandidate za prezbiterat dne 29. junija t. L, to je na praznik apostolov sv. Petra in Pavla, »inter Missarum sollemnia« s prižnice vernemu ljudstvu. Obenem naj se verniki povabijo, da opravljajo molitve za goreče duhovnike in naj se jim znova priporoči apostolat molitve in žrtvovanja, nazvan »Duhovniška sobota« (Oglasnik 1935, III., str. 26). Če bi imel kdo izmed vernikov upravičene pomisleke zoper posvetitev imenovanih kandidatov, naj tega ne prikriva.
Po naročilu lavantinske sinode iz 1. 1911 naj dušni pastirji vsakikrat, ko razglasijo imena ordinandov, skupno z verniki molijo molitev za novo-mašnike iz Cerkvenega molitvenika na strani 264 ter pristavijo trikrat
»Oče naš«, »Zdrava Marija« in »Čast bodi Očetu«. Na dan ordinacije naj dodajo posamezni duhovniki v dnevni sv. maši k predpisanim molitvam še oracijo »Pro omni gradu Ecclesiae«, ki je tretja med »Orationes diversae«. Verniki naj ta dan molijo za ordinande in za duhovniški naraščaj.
Gospodje novomašniki se opozarjajo na škofijske predpise glede cerkvenih in izvencerkvenih slovesnosti ob priliki novih sv. maš (Syn. dioec. 1903, str. 505; Syn. dioec. 1906, str. 508—514; Oglasnik 1934, odst. 89, str. 94). Čut odgovornosti, resnost časov in mišljenje s sv. Cerkvijo zahtevajo bolj kot kdaj, da se odredbe cerkvene oblasti uvažujejo in vestno izvršujejo. Gospodje dušni pastirji naj se potrudijo, da se bodo cerkvene novomašne slovesnosti izvršile v vzpodbudo in duhovno korist vernikov. Pri izvencerkvenih novomašnih slovesnostih pa naj se sporazumno s prizadetimi uveljavijo zgoraj navedena določila, tako »ut, is, qui ex adverso est, vereatur, nihil habens malum dicere de nobis« (Tit 2, 8).
46.
Skupne duhovne vaje za duhovnike.
Kakor prejšnja leta vas, častiti gospodje sobrati, vabim tudi letos k skupnim duhovnim vajam za duhovnike lavantinske škofije in Apostolske administracije, ki se vršijo od 7. do 11. avgusta t. 1. v prostorih Dijaškega semenišča v Mariboru, Koroščeva ulica 12, da se znova poživimo v vnemi za lastno posvečenje.
Želim namreč: »da bi vaše delo, ki ga opravljate z božjo pomočjo, rodilo čim več z a ž e 1 j e n i h sadov, a zato je treba, da se odlikujete po svetosti življenja. To je največja d i k a katoliškega duhovnika. Brez nje so druge hvalevredne duševne lastnosti skoraj brez vrednosti. Kdor pa njo ima, more izvrševati čudovite reči, četudi nima drugih lastnosti v odlični meri.« (Iz okrožnice Pija XI. »Ad catholici sacerdotii« z dne 20. dec. 1935; Oglasnik 1936, VI., stran 72.)
Vabim vas pa k skupnim duhovnim vajam, dasi more vsak sobrat zadostiti določilu kanona 126 Cerkvenega zakonika tudi v domovih duhovnih vaj in v samostanskem zatišju in dasi vem, da so skupne duhovne vaje v prostorih zavoda, ki je zidan v druge namene, združene z malimi in velikimi žrtvami, ker bi vam rad ob tej priliki razodel v vašo tolažbo in vzpodbudo tudi svoje misli in želje za porast vašega in duhovnega življenja dragih Lavantincev.
K letošnjim duhovnim vajam naj se zberejo predvsem sobrati, ki so leta 1936 opravili svoje zadnje duhovne vaje in ki so po kanonu 126 C. z. v tekočem letu dolžni umakniti se v samoto duhovnih vaj. Ne bom prenehal prositi Boga, da bi vsi duhovniki sledili opominu Pija XI., izraženemu v že omenjeni okrožnici »Ad catholici sacerdotii«, ter se vsako leto posluževali duhovnih vaj in ne v oni skrajni izmeri kot to določajo cerkveni zakoni. (Oglasnik 1936, VI. 1. c.)
Začetek duhovnih vaj je v ponedeljek, 7. avgusta, popoldne ob 18. uri z običajnim sporedom: Klicanje Sv. Duha, litanije, zakramentalni blagoslov in uvodno premišljevanje. Zaključek duhovnih vaj je v petek, 11. av-
gusta, ob zgodnji jutranji uri s premišljevanjem, sv. mašo, skupnim sv. obhajilom, papeškim blagoslovom in »Tebe Boga hvalimo«, tako da je vsem udeležencem omogočen še isti dan povratek na dom.
Prijave za napovedane duhovne vaje naj se naslovijo pravočasno na škof. ordinariat, in sicer po dekanijskih uradih. Bivanje pri zasebnikih ob duhovnih vajah ni v skladu s cerkvenimi določbami o duhovnih vajah. Za izjemne slučaje naj si vsak oskrbi dovoljenje škof. ordinariata.
Maribor, dne 12. junija 1939.
f Ivan Jožef,
škof in apostolski administrator.
Opomba. 1. Na prošnjo se objavlja, da bodo duhovne vaje za duhovnike v Kolegiju Družbe Jezusove (Kollegium der Gesellschaft Jesu in St. Andrä im Lavanttal, Kärnten): od 24. julija zvečer do 28. julija zjutraj ter od 10. septembra zvečer do 14. septembra zjutraj. Prijave naj se pošljejo na zgornji naslov.
2.	Tečaji duhovnih vaj za duhovnike v Domu duhovnih vaj v Ljubljani so razvidni iz objav v »Glasniku presv. Srca Jezusovega«.
47.
Za praznik sv. Cirila in Metoda.
Svetniški škof A. M. Slomšek je ustanovil bratovščino sv. Cirila in Metoda, da bi poglobil katoliško versko misel med Slovenci in da bi pospeševal cerkveno edinost. Papež Pij XI. je v apostolskem pismu ob 1100letnici rojstva sv, Cirila opominjal katoliške Slovane, naj postane če-ščenje sv. Cirila in Metoda bistveni del njihovega verskega življenja.
Dne 5. julija (in naslednjo nedeljo) obhajamo god slovanskih apostolov, ki je glavni praznik Bratovščine (Apostolstva) sv. Cirila in Metoda. Molimo zlasti te dni, da bi versko življenje v naši ožji domovini in med razkropljenimi brati po svetu tako cvetelo, da bi mogli z zgledom krščanskega življenja svetiti še drugim. Poživimo tudi sodelovanje s katoliško Cerkvijo za utrjevanje svete vere med katoliškimi Slovani in za cerkveno edinost.
Ob godu sv. Cirila in Metoda poživimo tudi Slomšekovo bratovščino! Naj bi se bratovščina sv. Cirila in Metoda obnovila v vseh župnijah, k njej naj bi pristopali vsi zavedni verniki ter jo podpirali z molitvijo in prispevki. Kako lepo bi bilo, ko bi se navadili, k svojim vsakdanjim molitvam dodevati še Očenaš in Zdravamarija z vzklikom: Sv. Devica, prosi za nas, sv. Ciril in Metod, prosita za nas.
Župnijski uradi bodo v teh dneh prejeli sprejemne podobice, nabiralne pole in položnice za BCM. Naj se jih marljivo poslužijo, ako jih komu zmanjka, naj jih naroči pri kn.-šk. ordinariatu ali pri BCM, Maribor, Slomškov trg 18. Naj ne bo župnije, kjer se ne bi molilo in delalo za namene BCM.
Duhovniki — člani Apostolatus Unitatis — naj ob godu sv, Cirila in Metoda opravijo sveto mašo v namene BCM ter za žive in rajne ude BCM.
V vseh cerkvah naj se na cirilmetodovo nedeljo vršijo predpisane cerkvene slovesnosti (Direktorij 1939, str. 107), denar cerkvenih zbirk naj se semkaj nakaže!
48.
Dovoljenje (odpustnica) in pooblastilo za poroko.
Z ozirom na 18. predlog na pastoralnih konferencah 1938 (Oglasnik 1939, str. 70) se objavlja sledeči obrazec:
DOVOLJENJE (ODPUSTNICA) IN POOBLASTILO ZA POROKO.
Kolek:
cerkveni za 10 din državni za 20 din
Spodaj imenovana zaročenca sta bila pri podpisanem župnijskem uradu sprejeta na oklice, sta bila izprašana in sta predložila predpisane listine. Zoper njuno poroko ni znan noben razdiralni ali oviralni zadržek
[oziroma: podeljen(-o) je izpregled ....................................
dovoljenje.......................................................     ].
Ženin: Ime in priimek, stan (samski - vdovec), poklic, bivališče, čas in kraj rojstva, vera, pristojnost, državljanstvo; ime in priimek, poklic, vera staršev;
Nevesta: Ime in priimek, stan (samska - vdova), poklic, bivališče, čas in kraj rojstva, vera, pristojnost, državljanstvo; ime in priimek, poklic, vera staršev;
Oklici: kje in kdaj?
Pripomba: listine, izpregledi, dovoljenja, itd.
Za dovoljeno in veljavno poroko teh zaročencev se s tem pooblaščajo p. n. g. župnik (provizor) ........................
v 	,	oziroma	njegov	namestnik	ali	aktivni	dušni	pastirji župnije..............................................................cum	iure	subdelegando
Župnijski urad v	,	dne..
Pečat,	Podpis.
Pripomba. Navodila za poroko z odpustnico in pooblastilom ter glede vpisa takih porok so dana v Cerkvenem zaukazniku za lav. škofijo 1918, odst. 77, t. 11. in 12. Po teh navodilih naj se župnijski uradi točno ravnajo in za odpustnice ter pooblastila rabijo zgornji obrazec.
49.
Naznanilo o sprejemu v kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru za šolsko leto 1939/40.
Kakor vsako leto bodo tudi letos sprejeti na izpraznjena mesta v kn.-šk. dijaškem semenišču novi gojenci. Pogoji za sprejem ostanejo isti, kakor so veljali prejšnja leta (glej Oglasnik 1935, IV).
Gg. dušni pastirji se naprošajo, da že sedaj mislijo, kateri dečki bi bili sposobni za gimnazijske študije in za sprejem v zavod. O vsem potrebnem
— SO-
naj se posvetujejo s starši in vložijo pravočasno, najpozneje do 31. julija, z vsemi potrebnimi listinami opremljene prošnje na kn.-šk. ordinariat v Mariboru.
Sprejemni izpiti na državni klasični gimnaziji v Mariboru se bodo predvidoma vršili 24. junija. Prošnjiki za sprejem v semenišče, ki pridejo polagat sprejemni izpit na klasično gimnazijo v Mariboru, naj se po opravljenem izpitu predstavijo ravnateljstvu kn.-šk. dijaškega semenišča (nasproti klasični gimnaziji, Koroščeva 12). Ostali prošnjiki naj to store v času od 28. do 31. julija 1939.
50.
Sprememba kompetence pri odtujevanju in obremenjevanju cerkvene imovine.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani j e dne 27. aprila 1939, II. št. 15.871/1, semkaj sporočila sledeče:
»Z določilom čl. 39, točka 4, finančnega zakona za leto 1939 40 je prenesena pristojnost za odobravanje odtujitve in obremenitve cerkvene imovine do vrednosti 25.000 din od kr. namestnikov, oziroma ministrstva, odnosno kraljevske banske uprave na prvostopna obče upravna oblastva.
Glede na to se naproša škofijski ordinariat, da odslej pošilja zadevne pogodbe do 25.000 din vrednosti v odobritev pristojnim sreskim načelstvom, oziroma mestnim poglavarstvom.«
51.
Proslava 50letnice beatifikacije bi. mučenca Nikolaja Taviliča.
Šibenik in šibeniška škofija slavi od 14. novembra 1938 do 15. novembra 1939 50 letni jubilej, kar je papež Leon XIII. dovolil z odlokom z dne 6. junija 1889, da se šibeniški rojak, jeruzalemski mučenec, Nikolaj Tavilič, f 14. novembra 1391, časti kot blaženi.
Od leta 1937, ko je Sv. rimska Kongregacija za obrede določila, da se god sv. Nikolaja Taviliča obhaja s sv. mašo in z oficijem v vseh škofijah kraljevine Jugoslavije na dan mučeniške smrti v Jeruzalemu, t. j. dne 14. novembra, se je začelo širiti češčenje bi. Nikolaja tudi med Slovenci. (Oglasnik 1937, X., št. 79.) Ni še pa češčenje hrvatskega mučenca za sv. vero, bi. Nikolaja Taviliča, udomačeno med verniki lavantinske škofije in Apostolske administracije.
Po objavi »Dijecezanskega lista za šibeniško škofijo« 1939, 3, str. 20, ima proslava 50 letnice beatifikacije bi. Nikolaja dvojen namen: 1. pridobi naj čim širše kroge katoličanov v kraljevini Jugoslaviji za češčenje bi. Nikolaja Taviliča; 2. vzpodbudi naj katoliške vernike v Jugoslaviji k skupni molitvi za uspeh prošnje za svetniško čast bi. Nikolaja Taviliča, ki se bo v jubilejnem letu predložila sv. Očetu.
Škofijski ordinariat v Šibeniku vabi z dopisom z dne 29. aprila 1939, št. 3113, naj se pridruži jubilejni proslavi beatifikacije šibeniškega rojaka bi. Nikolaja tudi lavantinska škofija, »da se kult prema našem narodnom Blaženiku proširi u našem narodu i tako i uspije sveta akcija za kanonizacijo BI. Nikole ,..«
Da se ta zveličavni namen jubilejne proslave bi. Nikolaja, mučenca, tem popolneje doseže, naj se 23. pobinkoštna nedelja, dne 5. novembra t. 1., posveti spominu bi. Nikolaja Taviliča. V vseh župnijskih in samostanskih cerkvah naj bo to nedeljo primerna pridiga o bi. Nikolaju; po pridigi naj se skupno z verniki moli »Oče naš, Zdrava Marija in Čast bodi« za poveličanje bi. mučenca Nikolaja; popoldanska služba božja naj se na isto nedeljo po predhodnem oznanilu s prižnice daruje v isti namen.
Vse za večjo čast božjo in za zveličanje neumrljivih duš!
Poljuden hrvatski življenjepis o bi. Nikolaju je založilo književno društvo sv. Hieronima v Zagrebu pod naslovom: »Jeruzalemska slava jednog Hrvata«, cena 1 din. Priporoča se radi gradiva za pridigo o češčenju bi. Nikolaja Taviliča knjiga: »Hrvati u svetoj zemlji«, 1938, cena (broširano) 20 din. — Oboje se naroči ali naravnost pri Književnem društvu sv. Jeronima, Zagreb, ali pri tukajšnjih knjigarnah.
52.
Tujski promet, opozorilo.
Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je radi znanja predložila tukajšnjemu uradu okrožnico, naslovljeno na vsa sreska načelstva, mestna poglavarstva in občine priznanih turističnih krajev z dne 28. aprila 1939, VIII. No. 3090/1. V tej okrožnici ugotavlja imenovani urad: »da navodila za smotrno sodelovanje celokupne javnosti pri pospeševanju turizma, izdana lani z okrožnico, VIII. No. 2901/1, z dne 26. aprila 1938, ali sploh niso bila upoštevana ali pa se jim ni posvetilo dovolj pozornosti in resnosti v izvajanju v škodo turizma, čigar prospehu so bila namenjena in zato znova priporoča omenjena navodila v izvajanje.«
V zvezi z zgornjim se častiti gg. dušni pastirji in kateheti vabijo, da na podlagi predmetnih navodil in v smislu tuuradne objave v Oglasniku 1938, VI. št. 55 posvetijo tujskemu prometu s svoje strani potrebno sodelovanje, ki je nujno tudi s stališča dušnega pastirstva.
53.
Liturgični kongres v Djakovu.
V dneh od 2. do 4. julija t. 1. se vrši v Djakovu pod pokroviteljstvom prevzvišenega gospoda dr. Antona Aksamoviča, škofa djakovskega,
III.	Liturgični kongres, ki ga priredi Liturgični odbor v Hvaru.
Predsedništvo Liturgičnega odbora je s posebnim dopisom z dne
12.	maja 1939 naprosilo tukajšnji ordinariat, da priporoči častitim gg. duhovnikom in vernikom lavantinske škofije ter Apostolske administracije udeležbo na tem kongresu.
Najboljše priporočilo djakovskega liturgičnega kongresa je bogat in vzpodbuden spored, ki ga v naslednjem objavljamo v pričakovanju, da se bodo častiti duhovniki in verniki, ki se zanimajo za liturgično gibanje, odzvali povabilu na liturgični tečaj v Djakovu.
Spored tro- ozir. dvodnevnega tečaja v Djakovu je sledeči:
I.	Nedelja, 2. julija.
Dopoldne: izven cerkve: Seja Liturgičnega odbora.
Popoldne: A) V cerkvi. Ob 16. uri slovesne večernice: »O pridi Stvarnik Sveti Duh« pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Govor prevzvišenega gospoda pokrovitelja.
B) Izven cerkve: 1. Otvoritev kongresa s kratkim pozdravom predsednika Liturgičnega odbora, prevzv. gospoda Mihaela Pušica, škofa hvarskega; konstituiranje kongresnega odbora.
2. Akademija.
II.	Ponedeljek, 3. julija.
Zjutraj v cerkvi: skupna recitirana sv. maša.
Dopoldne. Izven cerkve.
1. Uvodno predavanje: dr. Ivanišic, bogoslovni profesor v Djakovu: »Kako nas posvečuje Cerkev po sv. zakramentih.«
2. O. Joakim Friganovič, katehet: »Krstilnica vrelec duhovnega življenja kristjanov.« Predavanje.
3. Dr. Ivo Delalle: »Sv. krst in krstilnica v prvih dobah krščanstva.« Predavanje.
Popoldne. Izven cerkve.
4. Preč. Kuk al j : »Sedanji krstni obredi.« Predavanje.
5. Dr. Matija Markov, prof.: »Obnova krstne obljube.« Predavanje.
V cerkvi.
Slovesna obnova krstne obljube in zakramentalni blagoslov.
III. Torek, 4. julija.
Zjutraj v cerkvi skupna recitirana sv. maša.
Dopoldne. Izven cerkve.
6. O. dr. H. Boškovič, O. S. D.: »Sv. birma dopolnilo sv. krsta.« Dogmatično-litur-gično predavanje.
7. Dr. Z. Markovič, prof. bogoslovja v Djakovu: »Obred sv. birme in njegov pomen.« Predavanje.
8. Prevzv. g. dr. Josip Srebrnič, škof krški: »Sv. krst in sv, birma zakramenta Katoliške akcije.«
Popoldne. Izven cerkve.
Poročilo Liturgičnega odbora. Smernice za nadaljnje delovanje.
Resolucije. Zaključni govor.
V cerkvi: »Tebe Boga hvalimo« pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom.
Polovična vožnja za udeležence kongresa je zaprošena. Cene za prehrano in stanovanje za časa kongresa se bodo objavile v dnevnem časopisju. Predlogi in vprašanja v zadevi Liturgičnega tečaja naj se pošiljajo na naslov: Škofijski ordinariat, Hvar.
54.
Objave.
Išče se: 1. Por. list. Kordin Jurija in Marije, roj. Pirc, por. med 1, 1795 do 1802; in krstna lista obeh, roj. med 1. 1770—1780. — 2. Por. list Winter Antona in Ane, roj. Prates, por. med 1. 1825—1835; in krstna lista obeh, roj. med 1. 1800—1810. — 3, Por. list Plevnik Gregorja in Ane, roj. Podnebšek. por, med 1. 1810—1820; in krstna lista obeh, roj. okoli 1. 1790. — 4. Por. list Seitl Ivana in Marije, roj. Radlin, por. med 1. 1810—1820; in krstna lista obeh, roj. okoli 1.1790. — 5. Por. list Weisch Ivana in Jožefe, roj. Kenner, por. 1. 1805—1820; in krstna lista obeh, roj. 1. 1770—1776. — 6. Roj. list S e i t z (Zajc) A n e , roj okoli 1. 1815; njeni starši Jožef in Ana. — 7. Por. list Zinke Ignaca in Marije, roj. Schwan, por. med 1. 1830—1845; in krstna lista obeh, roj. med 1. 1810—1825. — 8. Krstni list Velel (Belci, Pelci) Leopolda, roj. okoli 1. 1839. — 9. Por. list MurkoSimeona
in Eme, roj. Stiplovšek, por. med 1. 1845—1860. — 10. Krstni list S t i -p 1 o v š e k Eme, roj. med 1. 1825—1840. — 11. Krstni list Paar Valentina, roj. okli 1. 1793. — 12. Smrtni list Paar Elizabete, roj. Baron (Multsch), umrla med 1. 1850—1865. — 13. Por. list Lukman Ivana in Marije, roj. Graf, por. med 1. 1830—1845. — 14. Krstni list Karner Ane, roj. med 1. 1835—1850; in njen in njenega moža Weingerl Simona smrtni list, umrla med 1. 1860—1875. — 15, Por. list Zorko Valentina in Helene, roj. Verlovšek, por. med 1. 1826 do 1840. — 16. Krstni list Rudel Franca, roj. med 1. 1805—1815. — 17. Krstni list GregorinčičMartina, roj. okoli 1. 1798. — 18. Krstni list R o 11 e r (Muhič) Ane, roj. okoli 1. 1839. — 19. Por. list grofa Lichtenberg Adama in Jozefine grof. Thurn, por. 1. 1771. — 20. Krstni list P i j a v e c Jožefe, roj. 1864, ter por, list in krstna lista njenih staršev. — 21. Krstni list Lederer Ane, roj. 1. 1856. — 22. Por. list Vollauscheg Mihaela in Neže, roj. Lorber, por. 1802—1878.
— 23. Krstni list LorberNeže, roj. okoli 1. 1780; ter roj,, por in mrtv. list njenih staršev. — 24, Roj. in mrtvaški list Ussar Uršule (por. Vollauscheg), roj. okoli 1. 1772, ter roj,, por. in mrtv. list njenih staršev. — 25. Mrtv. list Hörner Ivane, roj. 1759, in Marijane, roj. 1764.
— 26. Roj. list Friedrich Inocenca, roj. 1780. — 27. Roj, in por. list Friedrich Franca, roj. okoli 1. 1743, por. okoli 1780 z Ano, roj. Jurko (Jorgo); ter roj. list teJurkoAne, roj. okoli 1. 1752. — 28. Mrtv. list Friedrich Marije, roj. Hörner, roj. 1788. — 29. Por. list Babič Jurija in Frančiške, roj. Stiskel, por. med 1830—1847;; in krstna lista obeh, roj. okoli 1. 1815. — 30, Krstni list Karner Ane, roj. 1820 do 1828. — 31. Por. list Weingerl Simona, por. z Ano, roj. Karner 1. 1840—1850. — 32. Mrtv. list Weingerl Simona in njegove žene Ane, umrla 1860—1870. — 33. Krstni list Plevnik Antona, roj. 1810—1820. — 34. Krstni list Plevnik Gregorja in njegove žene Ane, roj. Podnebšek, roj. oba okoli 1790. — 35, Por, list Plevnik Gregorja, por. z Ano, roj. Podnebšek 1810—1820.
55.
Slovstvo.
Janez Veider, Kneginja Ema — naša prva svetnica, 1939, založila in tiskala Misijonska tiskarna Groblje-Domžale, cena 10 in 15 din.
Knjigo je napisal svoječasni duhovni vodja svetoemskih romarjev Janez Veider, uvodno besedo je napisal škof dr. Gregorij Rožman. V 20 poglavjih je opisano življenje svete Eme. Knjiga ima 215 strani in 62 lepih slik. Lepa knjiga zasluži, da jo dobi v roke vsak Slovenec!
Spisi apostolskih očetov, poslovenil Fr. Omerza, uvod in opombe napisal dr. Fr. Ks. Lukman, Celje, 1939, založila Družba sv, Mohorja.
Poleg temeljitega uvoda vsebuje knjiga Barnabovo pismo, sv. Klementa Rimskega list Korinčanom, sedem pisem sv. Ignatija Antiohijskega, pismo sv. Polikarpa in spis Hermov Pastir. Ob koncu je navedeno izbrano slovstvo. Vsak se bo razveselil te lepe knjige, saj je vsebina tudi za naš čas aktualna. Mohorjevi družbi moramo biti hvaležni, da je začela izdajati »Cerkvenih očetov izbrana dela«.
Janez Oražem, Naša župnija, življenje s Cerkvijo po župniji. S 35 izvirnimi inicialkami in vinjetami, Ljubljana 1939, založili »Božji vrelci«.
Knjiga obravnava sedem svetih zakramentov in vsebuje pisma k posameznim dobam cerkvenega leta. Zanimiva knjiga se priporoča vsem prijateljem liturgičnega gibanja. Naroča se v samostanu v Stični.
Constantin Noppel, S. J., Die neue Pfarrei, eine Grundlegung, Freiburg im Breisgau, 1939, Herder & Co.
Pomen knjige je razviden iz nadpisov posameznih poglavij : Župnija v današnji dobi, zgodovina župnije, bistvo župnije, notranja struktura župnije, razmerje župnije do sveta, nova župnija in škofija. Vsem, ki se trudijo za moderno dušeskrbje, bo ta knjiga v pobudo in veselje!
Marcel Viller, S. J., und Karl Rahnen, S. J., Aszese und Mystik in der Väterzeit, ein Abriss, Freiburg im Breisgau, Herder & Co., 1939.
V učnem načrtu današnjega bogoslovnega študija sta tudi asceza in mistika. Po namenu Cerkve naj se ti dve disciplini ne izvajata samo praktično, temveč naj se tudi znanstveno proučujeta. Temu smotru naj služi ta knjiga. Knjiga ni samo učni pripomoček profesorju in slušatelju bogoslovja, temveč bo v marsičem pobuda tudi praktičnemu dušnemu pastirju,
Parijci, spisal dr, L. Ehrlich, Indijska knjižnica, 1939, 14, izdaja Bengalski misijon, D. J., Ljubljana, letno 10 din, posamezno 3 din.
56.
Osebna naznanila.
Umeščena sta bila gg.: Anton R a v š 1, provizor v Št. liju v Slov. goricah, kot župnik istotam (1. maja 1939) in Franc Močnik, župnik v Sv. Štefanu pri Zusmu, kot župnik v Stoprcah (15. maja 1939).
Postavljeni so bili gg.: Ivan Atelšek, župnik v Braslovčah, za upravitelja dekanije Braslovče (5. junija 1939); Franc Križan, kaplan v Braslovčah, za provizorja v Belih vodah; p. Viktorin Šiva ve c, kaplan v Marenbergu, za provizorja v Zagorju (1. aprila 1939); Jožef Petrovič, kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, za provizorja v Sv. Štefanu pri Zusmu (16. maja 1939); Jožef V o š n j a k , kaplan v Šmarnem ob Paki, za provizorja istotam (5. junija 1939).
Nastavljeni so bili gg. semeniški duhovniki: Štefan Čergulj za kaplana v	Št. liju
v	Slov. goricah; Dušan D o g š a za kaplana v Marenbergu	(1. aprila 1939);	Alojzij
Feguš za kaplana v Braslovčah; Simon Vrbovšek za kaplana pri Sv. Juriju pod Taborom (1. maja 1939).
Dopust se je dovolil g. Ivanu Ogulinu, provizorju v	Belih vodah; obenem se
mu	je dodelilo službeno mesto 2. kaplana v Šoštanju (1. aprila	1939).
Vpokojen je bil g. Alojzij Šoba, kn.-šk. duhovni svetovalec in župnik na Zdolah (1. maja 1939).
Umrl je g. Karol Presker,	kn.-šk. konz. svetovalec,	dekan in	župnik v	Šmart-
nem ob Paki, dne 4. junija 1939 v 74. letu starosti. R. I. P.!
Ordinacije. Dne 25. marca 1939 v mariborski stolnici ostiariat in lektorat: Matej Krof, Alojzij Ambruš, Simon Črešnik, Anton Drovenik, Alojzij Jesenek, Alojzij Kandolf, Ivan Lah, Jožef Lončar, Zdenko Lovše, Franc Supan. —- Šubdiakonat: F. Albert Falež Ord. Cist. Ref. —■ Diakonat: Matija Balažič, Božidar Božič, Franc Drevenšek, Ivan Erjavec, Jožef Gjuran, Jožef Gutman, Maksimilijan Prah, Mihael Grešak, Franc Zagradišnik, Karel Zel,	— Dne 29. maja 1939 v	mariborski stolnici	t o n -
zur a : Martin Belej, Franc Bračič,	Jakob Fideršek, Jožef Flis, Rudolf	Gašparič,	Ernest
Hren, Ludvik Jeza, Avgust Kerčmar, Ivan Lapuh, Stanislav Lorber, Jožef Maherl, Karel Pečovnik, Štefan Šeruga, Leopold Valant, Jožef Vogrin, Maks Žitnik. Eksorci-stat in akolitat: Matej Krof, Srečko Podpečan, Alojzij Ambruš, Simon Črešnik, Anton Drovenik, Alojzij Jesenek, Alojzij Kandolf, Ivan Lah, Jožef Lončar, Zdenko Lovše, Franc Supan.
Lavantinski knezoškoiijski ordinariat
v Mariboru, dne 16. junija 1939.	__
Izdaje lavantinski knezoškoiijski ordinariat. — Urejuje dr. Josip Mirt.
Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.