Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 25, 1984, s. 169-207 Oxf: 375.4 : 305/306 : 383.2 : (497.12) Izvleček: REBULA, E.: SPRAVILO Z ZGIBNI KI LKT-81 V SLOVENIJI Leta 1983 smo proučevali spravilo z z.qibniki LKT-81 v Sloveniji. V študiji so ugowvitve o značilnostih vlak, bremen, hitrostih gibanja, vplivu posameznih dejavnikov na potek dela in o pričakovanih učinkih spravila z LKT v določenih terenskih in sestojnih okoliščinah. Abstract: REBULA, E.: SKIDDING BY TRACTORS LKT-81 IN SLOVENIA In 1983, the skidding by tractors LKT-81 was investigated. As result, statements were gained concerning the characteristics of skidding roads, loads, motion velocities, the progressing of the work, and the expected effects of skidding by LKT in given field and stand conditions. 169 prof. dr. EDVARD REBULA Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 170 1. UVOD Gozdna gospodarstva v Sloveniji so v letu 1983 v večjem obsegu začela uvajati v proiz- vodnjo češke zgibne traktorje LKT-81. K temu so jih prisilile razmere na tržišču. Zgibni traktorji iz zahodnih držav so postali zaradi poznanih zunanjetrgovinskih težav naše države praktično nedostopni. Zeto so se podražili. Njihov uvoz pa je še dodatno omeje- val (praktično preprečeval) režim uvoza, vseh mogočih dovoljenj in soglasij. Tako so v Slovenijo uvozili istočasno 12 traktorjev LKT-81. LKT-81 je stroj nove izvedbe. Do sedaj jih v Sloveniji nismo uporabljali. Tudi drugod v SFRJ ne ali zelo malo. Zato ni bilo nobenih izkušenj in podatkov o njihovi uporabnosti, učinkovitosti in primernosti v naših razmerah. Poznali smo rezultate proučevanj zgibnega traktorja LKT-80 (BOJANIN 81) in izkušnje hrvaških in bosanskih gozdarjev s temi trak- torji. Podatki proučevanj in izkušnje sosednjih gozdarjev pa so bile lahko le napotilo, pri- pomoček pri oceni uporabnosti LKT-81 v naših okoliščinah. Izhajale so iz bistveno drugačnih okoliščin in pogojev dela. Poleg tega pa se po svojih značilnostih precej razliku- jeta tudi sama stroja. Da bi dobili žaljene podatke o uporabnosti traktorjev LKT v naših okoliščinah, smo na pobudo odbora za pridobivanje sortimentov pri Splošnem združenju gozdarstva in sode- lovanjem njegovih članov, izvedli pričujočo raziskavo. Cilji raziskave so bili: Ugotoviti učinke strojev v različnih sestojnih in terenskih okoliščinah. Zanimalo nas je zlasti, kateri dejavniki in v kakšni meri vplivajo na učinke stroja pri spravilu. Ugotoviti razlike med učinki pri posameznih gospodarstvih. Zanimala nas je velikost razlik in njihovi vzroki. Preverili naj bi tezo, da so razlike med gozdnimi gospodarstvi posledice objektivnih razlik v pogojih dela. - Preveriti ugotovitve o uporabnosti rastišč za kazalce pogojev dela in pričakovanih učinkov. Z raziskavo učinkov na različnih rastiščih smo preverili dosedanje ugotovitve (REBULA 1983) o uporabnosti rastišča kot kazalca delovnih okoliščin v sestoju. Delo zgibnikov smo snemali pri gozdnih gospodarstvih Bled, Celje, Kočevje, Maribor in Postojna. Snemali so delavci in strokovnjaki gozdnih gospodarstev. Računalniško obde- lavo podatkov smo izvedli na VTOZD za gozdarstvo. Potrebne programe je sestavila Stanka Godler, ki je tudi obdelala podatke. Avtor je podatke izvrednotil in napisal to poročilo. 2. METODIKA DELA 2.1 Zbiranje in priprava podatkov Spravilo lesa na terenu smo snemali po metodiki, ki jo je uporabil KRIVEC (1979) pri svojem pro'učevanju spravila lesa s traktorji. Uporabili smo tudi isti snemalni list. Meto- dika je podrobno opisala v citirani študiji (KRIVEC 1979) in jo ne kaže ponavljati. Snemali smo na različnih vlakah in v različnih sestojih. V vsakem sestoju naj bi posneli 171 okoli 30 ciklusov, da bi tako lahko izračunali posebno regresijo in korelacijo. Toliko podatkov naj bi zbrali tudi na enem tipu vlake. Snemali smo spravilo lesa v 17 revirjih 5 gozdih gospodarstev. Snemali smo v 13 rastlin- skih združbah. Skupno smo posneli 495 ciklusov. To je do sedaj največji vzorec, ki smo ga obdelali pri proučevanju spravila lesa. Vsak snemalni list smo prekontrolirali. Izločili smo tiste, kjer ni bil posnet cel ciklus ali če je razlika med kontrolnim časom in vsoto vseh posnetih časov presegala 1 %. Iz snemalnih listov smo podatke prenesli v Zbirnik podatkov vlačenja in Zbirnik podatkov zbiranja in rampanja. V zbirnikih smo podatke snemanja dopolnili in pripravili za prenos na medije računalniške obdelave. Oblika in vsebina obeh zbirnikov je razvidna na strani 174 in 175. Nekatere podatke smo v zbirnike kar prepisali (vse čase in tovore). Druge pa smo pre- oblikovali. V nadaljevanju podajamo le tista navodila za vpis podatkov v zbirnike, ki se nanašajo na take preoblikovane ali dopolnjene podatke. Ker obdelujemo ločeno vlačenje (prazno in polno vožnjo, variabilni čas) od zbiranja in rampanja (fiksni časi) smo izdelali dva zbirnika. Tako lahko tudi vse potrebne podatke odluknjamo v isto kartico. Zbirnik podatkov zbiranja in rampanja - Povprečna razdalja: pomeni povprečno razdaljo razvlačevanja vrvi oziroma privlače­ vanja posameznih navez (tovorov) vseh posameznih privlačevanj z vrvmi, ki oblikuje- jo celotno breme tega ciklusa vlačenja. Izračunamo jo tako, da izračunamo povprečje vseh razdalj zbiranja za breme v snemalnem listu. V zbirnik jo vpišemo v celih metrih. - Povprečen nagib: izračunamo ga kot povprečje (aritmetična sredina) vseh posameznih privlačevanj svežnjev v bremenu. Da bi lahko zvezno obdelali vse nagibe (pozitivne in negativne) zbiranja, preračunamo povprečni nagib v „zenitno razdaljo" s tem, da je naš „zenit"+ 100%. Preračunamo tako, da od 100% odštejemo povprečni nagib. Na primer: 100 - (+ 15) = 85 če je pozitiven nagib - vzpon, ali 100 - (- 15) = 115, če je negativen nagib - privlačevanje navzdol. V snemalni list vpišemo „zenitno" razdaljo v celih %. Zbirnik podatkov vlačenja Sem vpisujemo podatke, ki se nanašajo ali vplivajo na polno in prazno vožnjo traktorja in pa zastoje med dvema ciklusoma. - Razdalja: Prepišemo razdaljo (v m) iz snemalnega lista. - Naklon: Vpišemo naklon vlake v %. Pri določanju naklona se ravnamo po naklonu v smeri vlačenja bremena. Padec v tej smeri označujemo z-, vzpon pa s+. Naklon je povprečni nagib vlake od začetka do konca vlačenja. Izračunamo ga iz višinske razlike in dolžine vlake. Višinsko razliko in dolžino vlake določimo iz vzdolž- nega profila vlake. 172 Koeficient naklona: Koeficient naklona je razmerje med vsoto vzponov in padcev vlake ter dolžino vlake. E E = l: vzponov+ padcev dolžina vlake l: višinskih razlik dolžina vlake · 100 · 100 (glej KRIVEC, A.: Proučevanje traktorskega spravila - Lj. 1979 str. 154-155). Gre za to, da namesto povprečnega naklona dobimo boljši kazalec razmer na vlakah, ki imajo proti- vzpone. Take vlake so skoraj pravilo na krasu. S „koeficientom naklona" zajemamo sku- pen vpliv strmine bodisi padcev ali protivzponov. Koeficient naklona izračunamo iz ustreznih podatkov, ki jih odčitamo iz podolžnega profila. 2.2. Računalniška obdelava podatkov Ločeno smo obdelovali fiksne čase - zbiranje in rampanje - in ločeno prazno in polno vožnjo - vlačenje traktorja. Zbiranje so postopki, s katerimi zberemo les od panja - mesta podiranja in izdelave - do vlake. Sem smo združili delovne elemente: - razvlačevanje prazne vrvi, - vezanje bremena, - privlačevanje bremena do traktorja. Z rampanjem smo označili opravila na cesti. Sem spada: - odvezovanje tovora, - poravnavanje tovora ob cesti. Vlačenje obsega prazno vožnjo traktorja od ceste do mesta zbiranja in polno vožnjo trak- torja z bremenom do ceste. 2.2.1. Zbiranje in rampanje Podatke snemanja za isto ali podobno rastišče smo združili v enotne populacije. Tako smo ločeno obdelali podatke za rastišča oziroma rastlinske združbe: Abieti-Fagetum homogynetosum Abieti-Fagetum lycopodietosum in omphalodetosum Abieti-Fagetum praealpinum Dryopterido-Abietetum Abieti-Fagetum scopolietosum Neckero-Abietetum Dryopterido-Ab ietetu m Luzulo-Abietetum Luzulo-Fagetum Adenostylo-Fagetum 173 .... ..... ~ ZBIRNIK PODATKOV ZBIRANJA IN RAMPANJA GG __________ _ Vlaka Revir ___________ _ Traktor __________ _ Odd.,ods. _________ _ Vitel Rasti. zdruf ba _______ _ Organi zaclja VSOTE PRODUKTIVNIH CASOV TOVOR • • .! ,. ,. ,. ·-'O • "' . "'# Razwl • t. ! ! . - ·- V• z•nl• Prlwlate· Odvezo· Rampa• ~ . ~ ... prazne o - ... 'O ... - •••• vanJ• vanJ• nJ• Ko• OY m3 ..... • N • D vrvi • ! o • o • N • ... ~ ... ,. m 1 II u 1 1 z :, 4 5 II 7 II • 10 11 11 13 14 15 111 17 111 11 20 Datum snemanja Snemalec NEPRODUKTIVNI CAS Od111orl, Okvare, Objektivni SubJakllvnl flz.potrebe, Ton popravila IHIOJI Z• IIOJI oddihi m 1 n u 1 i -..J 0'1 ZBIRNIK PODATKOV VLAČENJA GQ ____ _,.... __ _ Vlaka Datum snemanja _______ _ Revir __________ _ Traktor _________ _ Snemalec Odd., oda. ________ _ Vitel __________ _ VLAKA TOVOR VOŽNJA TRAKTORJA NEPRODUKTIVNI tAS VLAtENJA • OdmDrl, ,: . Koeficient Delel Okvare, Ob)ekllvnl Sub)ektlvnl ,. .>t. Razd• IJ• N • klon KOIOY rn3 Ton Pr • 1:na Potne ~ = fiz. potreb•. o > naklone proti vzpone, popravila n • to)I .z •• to)I a. • oddihi . -N ,• lm) ('l.) 1'1.1 '""' (mini (mini rll 1 • u t 1 2 3 4 s 8 1 - a " 10 11 12 13 14 15 111 11 11 / 1!1 20 Za vsako rastišče smo izračunali regresijske in korelacijske odvisnosti: 1. Časov zbiranja (Y6 ) v odvisnosti od razdalje (X 1 ), povprečnega nagiba zbiranja (X2 ). števila kosov v bremenu (T 1 ), velikosti bremena v m3 (T 2 ). mase bremen v tonah (T 3). velikosti povprečnega kosa (T 2 /T 1 ). Vse te odvisnosti smo izračunali za breme kot celoto in za čase za 1 m3 sortimentov oziroma 1 tono mase bremena. 2. Časov rampanja (Y 7 )v odvisnosti od: - števila kosov v bremenu (T 1 ) - velikosti bremena v m3 (T 2 ) - mase bremena (T 3) - velikosti povprečnega kosa (T 2 /T 1 ) S primerjanjem regresijskih enačb in narisanih krivulj smo sklepali o podobnosti oz. različnosti časov za posamezno opravilo v danih delovnih pogojih. 2.2.2 Vlačenje po vlaki Pri vlačenju smo iskali odvisnosti časov prazne (Y 1 ), polne (Y 2 ) in prazne in polne vožnje skupaj (Y 3) od: razdalje vlačenja (X 1 ) naklona vlačenja (X2 ) koeficienta nakana (X3 ) velikosti bremena: števila kosov v bremenu (T 1 ). bremena v m3 (T 2 ) in mase bremena (T3). Odvisnosti smo najprej računali za vsako vlako posebej. S primerjavo regresij in poznava- nja (opisa) vlake smo sklepali o podobnosti oziroma različnosti pogojev dela. Na osnovi tega smo vlake združevali v naslednje kategorije: 1.) Apnenec: 1.1 spravilo navzdol 1.2 spravilo ravno 1.3 spravilo navzgor 1.4 spravilo zelo navzdol 2.) Neapnenec: 2.1 spravilo navzdol 2.2 spravilo ravno 2.3 spravilo navzgor Za vsako kategorijo smo izračunali vse odvisnosti, dosežene hitrosti in velikosti bremena. O združevanju vlak, vzrokih (temeljih, osnovah) zanj in načinih bomo podrobneje poro- čali ob podaji rezultatov raziskave. Prav tako bomo tam opisali tudi del metodike snema- nje in obdelave podatkov. To je zato, da se izognemo ponavljanju in zagotovimo lažje spremljanje izvajanja. 176 3. SESTAVA DELOVNEGA ČASA IN ORGANIZACIJA DELA Pri proučevanju dela smo snemali cele delavnike. Tako je v snemanem času zajet tudi odmor za malico (glavni odmor) in pripravljalno zaključni čas. Sestavo časa smo analizirali s stališča delavca po naslednjih elementih: produktivni čas - neproduktivni čas. Neproduktivni čas smo razčlenili na: - Okvare in popravila (D1 ): čas, porabljen za odstranitev okvar na stroju, priključkih ali opremi. Objektivni zastoji (D2): čas ko traktorist oziroma pomočnik ni delal na produktivnih opravilih zaradi zunanjih vzrokov. Tu gre prvenstveno za zastoje, ki nastajajo ob zatika- nju lesa ob ovire. Subjektivne zastoje (D3 ): sem smo šteli čase ko delavec ni delal, in ta čas ni bilo mo- goče opredeliti kot odmor ali fiziološko potrebo. Odmori, oddihi, fiziološke potrebe (D4 ). Sem smo šteli vse čase, ko jih delavec porabi zase oziroma za svojo rekreacijo. Na vseh traktorjih sta bila zaposlena dva delavca: - traktorist: delavec, ki je vozil traktor, odvezoval les na rampi in sodeloval pri zbiranju sortimentov. Tu je poleg upravljanja stroja tudi razvlačeval vlečno vrv in zavezoval sortimente. pomočnik: Pomočnik je praviloma ostajal ob vlačenju na sečišču. Tu je, v času ko je traktorist vlekel tovor na rampo, pripravljal naslednji tovor. Nataknil je vrvne zanke, določil smeri vlačenja in po potrebi očistil smeri oziroma usmeril sortiment. Po pri- hodu traktorista s traktorjem je razvlačeval vrv in zapenjal sortimente. Izjemoma je na enem sečišču (GG Bled) delal sam traktorist. Čestokrat sta oba delavca kvalificirana traktorista in se pri delu izmenjujeta. Prav tako običajno oba delavca delata pri pripravljalno-zaključnih delih oziroma odpravljanju vseh zastojev. Snemali smo le delo traktorista. Delo pomočnika nismo snemali posebej, ker bi bil za to potreben poseben snemalec. Zato se vsi podatki o časih nanašajo le na traktorista oziroma stroj. Ocenjujemo, da je delež produktivnega časa pri pomočniku znatno nižji od trakto- ristovega. Zato je izključeno, da bi pri njem lahko prišlo do preobremenitev. S premislekom lahko tudi ugotovimo, da je traktorist najbolj obremenjen, če je cel dan na stroju. Če pa se izmenjujeta, je manj obremenjen, tako s fizičnim naporom, še bolj pa z vplivi ropota in vibracij. Zato lahko zaključimo, da je sestava delovnega časa za delavca običajno ugodnejša od te, ki jo bomo prikazali. Prikazana sestava delovnega časa je tako v bistvu ekstrem in velja le za traktorista, če je cel delavnik na stroju. Sestavo delovnega časa smo analizirali za vsako delovišče ločeno. Razlike so bile precejš- nje. Za vse razlike nismo mogli dobiti logične razlage. Del razlik izhaja iz različnih delov- 177 nih navad delavcev, slučajnih vplivov stroja in okolja, ter interpretiranja vzrokov zanje pri snemalcih. Zato smo jih šteli kot slučajne. Drugi del razlik pa izhaja iz pogojev dela. Ti vplivajo na objektivne zastoje in povzročajo, da so ti daljši ali krajši. Te razlike smo šteli kot odraz delovnih okoliščin. Zato smo zdru- žili snemanja za analizo sestave delovnega časa v kategorije, kot je to prikazano v razpre- delnici 1 in 2. Razpredelnica 1: SESTAVA DELOVNEGA ČASA PRI VLAČENJU Produktivni Neproduktivni čas čas - polna In KATEGORIJA prazna vožnja o, D2 D3 D4 Skupaj Y3 % % % % % Apnenec - dol 76,17 4,73 10,61 1,75 6,74 23,83 Apnenec - ravno 89,87 5,61 4,29 - 0,23 10,13 Apnenec - gor 75,39 9,29 8,19 0,15 6,98 24,61 Skupaj apnenec 76,66 6,38 9,42 1,10 6,46 23,34 Neapnenec 73,83 3,70 7,81 0,96 13,70 26,17 VSE SKUPAJ 75,06 6,93 9,13 0,99 7,89 24,94 Iz razpredelnice 1 lahko zaključimo: 1. Traktorist dela pri vlačenju lesa produktivno 75% delovnega časa. 7% časa porabi za popravila stroja in opreme in 9% za odpravljanje vseh zastojev (odklanjanje ovir) pri vlačenju. Skupaj je torej prekinitev dela vsled stroja in zunanjih okoliščin okoli 16%. Zaradi delavca pa delo ne teče 8,40% časa. 2. Razlike v času prekinitev dela zaradi stroja med posameznimi delovnimi okoliščinami so znatne. Na apnencu je teh prekinitev 15,78% delovnega časa, na neapnencu pa le 11,51%. Razlika 4,27% predstavlja kar 1/3 tovrstnih zastojev. Tudi znotraj vlak na apnencu so razlike pri teh prekinitvah velike. Tako je pri vlačenju navzgor takih prekinitev 17,48% delovnega časa, pri vlačenju navzdol pa le 15,34%. Najmanj jih je pri vlačenju v kategoriji ravno, kjer jih je le 9,90%. (Zadnji podatek je jemati previdno, ker je vzorec razmeroma majhen.) 3. Razlike pri subjektivnih zastojih in odmorih izhajajo iz različnih navad in organizacij dela v zvezi s prehrano na delovišču ter beleženja časa glavnega odmora. Tega so ne- kateri snemalci beležili k rampanju (na apnencu). drugi pa k vlačenju (neapnenec). Zato so tu tako velike razlike, ki pa so popolnoma subjektivne. 4. Razlike v trajanju prekinitev dela zaradi okvar ir'l objektivnih zastojev so tako velike in logične, da jih kaže upoštevati pri računanju dodatnih časov. Sestava časa pri zbiranju in rampanju je podana v razpredelnici 2. Tudi tu smo podatke zbrali v večje kategorije. V kategorijo „APNENEC-LEPO" smo uvrstili rastlinske združbe A.F. omphalodetosum in A. F. lycopodietosum. Kategorija „APNENEC-SREDNJE" obsega združbo A. F. scopolietosum. 178 V kategoriji „APNENEC-GRDO" so združbe s kamenitim, strmim in zelo težkim prehod- nim površjem. To so A. F. homogynetosum, Neckero-Abietetum, Adenostylo-Fagetum in Luzulo-Fagetum. V kategorijo „NEAPNENEC" smo uvrstili združbe s Pohorja (Luzulo-Abietetum in Dryo- pterido-Abietetum). Razpredelnica 2: SESTAVA DELOVNEGA ČASA PRI ZBIRANJU IN RAMPANJU Produktivni Neproduktivni delovni čas KATEGORIJA del. čas (Y 8) D1 D2 D3 D4 Skupaj % % % % % Apnenec - lepo 67,78 3,93 12,35 1,64 14,30 32,22 Apnenec - srednji 67,23 1,65 14,56 - 16,56 32,77 Apnenec - grdo 63,50 8,00 14,83 0,40 13,27 36,50 Skupaj apnenec 67,72 5,52 13,68 0,44 12,63 32,28 Neapnenec 69,81 1,71 20,51 2,03 5,94 30,19 VSE SKUPAJ 68,23 4,60 15,32 0,83 11,02 31,77 Opomba: Apnenec skupaj ni povprečje gornjih treh kategorij. Iz razpredelnice 2 lahko zaključimo: 1. Delovni čas pri zbiranju in rampanju tvori okoli 2/3 ali 68% produktivnega in 32% ne- produktivnega delovnega časa. Sestava je bistveno različna in odvisna od delovnih okoliščin. 2. Delež prekinitev zaradi stroja in objektivnih vzrokov (0 1 in 0 2 ) hitro narašča s po- slabševanjem delovnih pogojev. Teh prekinitev je na apnencu, po podatkih v razpre- delnici, manj kot na neapnencu. Podatek za neapnenec je nekoliko izkrivljen. Povzro- čila ga je zelo različna sestava sortimentov, kar se izraža v povprečnem kosu (na apnen- cu je 0,46 m3, na neapnencu pa 0,30 m3). Zato je v tovoru toliko več kosov vsled tega tudi veliko več zastojev pri zbiranju. V debelejšem lesu je teh zastojev na neapnencu komaj 17,23%. 3. Delež zastojev zaradi delavca je precej različen. Vzroki za razlike so subjektivni in smo jih navedli že pri vlačenju. 4. Tudi tu so razlike v deležu prekinitev postopka zaradi stroja in objektivnih zastojev velike in· logične. Zato jih kaže upoštevati pri računanju dodatnih časov. 5. V primerjavi s sestavo delovnega časa pri vlačenju je pri zbiranju in rampanju sortimen- tov precej večji delež neproduktivnega časa. Zastoji zaradi stroja in objektivnih vzrokov so večji skoraj za 1/3 (14,67% pri vlačenju in 19,92% pri zbiranju). Razlika izhaja zlasti iz objektivnih zastojev. Teh je veliko več pri zbiranju kot vlačenju, kar je normalno in logično. Razlika pri zastojih zaradi delavca izhaja iz glavnega odmora, ki je največkrat beležen pri rampanju. Drugi del razlike je verjetno subjektivne narave. Zato kaže upoštevati dodatni čas delavca le v povprečju zbiranja in vlačenja. V razpredelnici 3 so podani skupni časi zbiranja in vlačenja in njihova skupna sestava. 179 Razpredelnica 3: POSNETI ČAS ZBIRANJA IN VLAČENJA TER NJIHOVA SESTAVA Produk- Neproduktivni čas OPRAVILO Enota tivni mere čas zaradi zaradi Skupaj stroja in delavca bremena Zbiranje in rampanje min 9487 2771 1647 13.905 % 68,2 19,9 11,9 100 Vlačenje min 8483 1815 1004 11.302 % 75,0 16,1 8,9 100 SKUPAJ SPRAVILO min 17970 4586 2651 25.207 % 71,3 18,2 10,5 200 V razpredelnici 3 vidimo, da so snemanja trajala skupno 25.207 minut ali 420 ur oziroma skoraj 53 delovnih dni. To je zelo velik vzorec. Vsebuje 495 ciklusov. Nadalje vidimo, da v naših pogojih že preko polovice (55%) delovnega časa porabimo za zbiranje in rampanje. Za samo vlačenje pa porabimo le 45% časa. Tako razmerje je celo pri organizaciji 1+1, ko je pri stroju poleg traktorista še pomočnik in na povprečni razdalji vlačenja komaj 442m. · Podatek je nekoliko zaskrbljujoč. Zaskrbljeni smo lahko zato, ker uporabljamo zelo velik in drag stroj več kot polovico časa za opravila (zbiranje), za kar sploh ni namenjen in bi jih lahko opravili z drugimi (cenejšimi) stroji. Podrobnejša sestava delovnega časa in iz nje izračunana slika delavnika je prikazana v raz- predelnici 4. Razpredelnica 4: SESTAVA DELOVNEGA ČASA IN SLIKA DELAVNIKA PRI SPRAVILU Z LKT-81 POSNETI SLIKA DELOVNIKA DELOVNI ČAS OPRAVILO Trajanje Sestava min % min % Prazna vožnja 3962 15,72 75 21,9 Razvlačevanje vrvi 1945 7,72 37 10.S Vezanje tovora 2263 8,98 43 12,6 Privlačevanje 1618 6.42 31 9,1 Polna vožnja 4521 17,93 86 25,2 Odvezovanje 2479 9,83 47 13,7 Rampanje 1182 4,69 23 6,7 SKUPAJ PRODUKTIVNI ČAS 17970 71,29 342 100 Neproduktivni čas zaradi stroja in tovora 4586 18,19 87 25,5 Neproduktivni čas zaradi delavca 2651 10,52 51 14,9 SKUPAJ NEPRODUKTIVNI ČAS 7237 28,71 138 40,4 VSE SKUPAJ 25,207 100 480 140,4 180 Vidimo, da delavec dela produktivno 342 minut, 87 minut odpravlja zastoje zaradi okvar stroja ali zatikanje sortimenov, 51 minut pa porabi zase. Delež zastojev zaradi delavca je razmeroma majhen. Če pa upoštevamo organizacijsko obliko in skrajševanje delavnika, pa tudi tak delež zadostuje. V sliki delavnika ni vštet pripravljalno zaključni čas, ki ga lahko ocenimo na okoli 20 mi- nut dnevno. Iz razpredelnice 4 lahko povzamemo, da v produktivnem času delavec: 47, 1 % časa vozi traktor (polna in prazna vožnja), 32,3% zbira sortimente od panja k traktorju (razvlačevanje vrvi, vezanje, privlačevanje) in 20,4% časa porabi za delo na cesti (odvezovanje in rampanje sortimentov). Ponovno lahko ugotovimo, da je delež fiksnih časov zelo velik. Zelo velik je zlasti delež časov za dela na cesti. Zastojev zaradi delavca je dobrih 10%. Zaradi njih je potrebno dodati produktivnemu času skoraj 15%. Upoštevaje še zastoje zaradi stroja in tovora je treba produktivnemu času v povprečju dodati: za vlačenje 37,9% časa, - za zbiranje in rampanje 44,1 % časa. Gornji deleži veljajo v povprečju. Iz razpredelnice 1 in 2 pa je razvidno, da se deleži zasto· jev pri delih v različnih okoliščinah zelo razlikujejo, zato jih kaže tudi upoštevati. 4. VLAKE Delo smo snemali na velikem številu vlak. Na posamezni vlaki smo posneli najmanj 4 vožnje. Da smo dobili primerno velike populacije za regresijsko in korelacijsko analizo zakonitosti in zvez pri vlačenju po vlaki, smo podatke iz posameznih vlak združili v večje populacije. Kriterij za združevanje je bila podobnost pogojev dela pri vlačenju. O podob- nosti smo sklepali iz: - delovišča - geološke podlage naklona - koeficienta naklona. Na posameznem delovišču smo snemali delo le enega traktorja. Tu je bila enotna geološka podlaga, zato smo vlake v okviru enega delovišča združevali le po naklonu oziroma koefi· cientu naklona. Tako smo oblikovali 12 skupin vlak in za vsako izračunali vse potrebne parametre. S primerjavo izračunanih parametrov smo ugotovili, da so si pri istih kategori- jah vlak zelo podobni. Zato smo skupine še naprej združevali, tako da smo na koncu dobili le 7 skupin. Najpomembnejši kazalci posameznih skupin vlak so podani v razpredel- nici 5. Podatki v razpredelnici pomenijo: Minimalni naklon ali dolžina je podatek o ugotovljenem ciklusu z najmanjšim naklonom v smeri vlačenja oziroma najkrajšo dolžino vlačenja v dani kategoriji vlak. 181 Razpredelnica 5: ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH VLAK Naklon vlake t: Dolžina vlake " :ša 1 ;; KATEGORIJE VLAKE '2 ]~ .. ·2 " ·2 l!! C " .; .; .; E ;zy >(J „ .; E ;zy .5~ [ctE! "C .5 E " ~a' 5..2 ~E a E -~ > >..>< C > .. o o„ i .. o :;; :;; 11. 11. C :;; 11. u Navzdol (D) -5 -17 -11 -12 94 1146 559 w Ravno (R) - 9 + 7 o 13 172 543 335 z w Navzgor (G) 1 26 + 4 15 39 750 304 z 11. Zelo navzdol (ZD) -1 -34 -24 -24 86 480 283 <( u Navzdol (D) -14 -26 -18 -18 230 1400 682 w Ravno (R) - 1 + 3 o 9 365 520 442 z w Navzgor (G) + 5 +13 +11 12 120 293 149 z 11. <( w z ·- Maksimalni naklon je največji izmerjeni naklon vlake pri posameznem ciklusu v določeni kategoriji vlak. Isto velja tudi za dolžino. Povprečni naklon, koeficient naklona in povprečna dolžina vlake so aritmetične sredine vseh vlačenj (ciklusov) v določeni kategoriji vlak. Vlake smo združili najprej v dve skupini: Apnenec: to so vse vlake iz gozdnih gospodarstev Bled, Kočevje in Postojna. Neapnenec: to so vlake, ki niso na apnencu. Sem smo uvrstili vse vlake s Pohorja (GG Maribor) in fliša (Sežana). Nadalje smo vlake v okviru vsake grupe razvrstili v naslednje kategorije: 1. Spravilo navzdol (D): Vlake z izrazitim naklonom v smeri vlačenja in brez večjih proti- vzponov. Povprečni nagib teh vlak je na apnencu - 11 %, na neapnencu pa -18%. Ker ni bilo večjih protivzponov, je povprečni koeficient naklona zelo podoben povprečne­ mu naklonu. Skrajnosti naklonov teh vlak so - 5% in - 26%. 2. Spravilo ravno ( R): Gre za vlake konkavnega ali konveksnega profila. Njihov povprečni naklon je blizu 0% in se zelo razlikuje od povprečnega koeficienta naklona, ki je na apnencu 13%, na neapnencu pa 9%. Skrajnosti naklona posameznih vlačenj so na apnencu - 9% in+ 7%, na neapnencu pa - 1 % in +3%. Za te vlake je značilno, da imajo daljše protivzpone. 3. Spravilo navzgor (G): Vlake imajo izrazit in več (na neapnencu) ali manj (na apnencu) enakomeren vzpon v smeri vlačenja. Povprečni naklon vlak je + 4% na apnencu ozi- roma + 11 % na neapnencu in je zelo podoben povprečnemu koeficientu naklona. 4. Na apnencu smo izločili tudi kategorijo spravila zelo navzdol. Gre za vlake z zelo veli- kimi nakloni v smeri vlačenja (do 34%). Na teh vlakah se prazen traktor vzpenja težko in počasi. Zaradi velike strmine in nevarnosti je tudi vožnja navzdol počasna. Zato so hitrosti na teh vlakah sorazmerno majhne. 182 Verjetno veljajo iste zakonitosti tudi za take vlake na neapnencu. Tu jih nismo prouče­ vali. Iz razpredelnice 5 je razvidno, da se dolžina vlak krajša z vzponom v smeri vlačenja. Pri spravilu navzdol smo izmerili dolžine celo do 1400 m. Pri spravilu navzgor pa le okoli polovico tega. Pojav je logičen, in izhaja iz razporeditve cest in možnosti izbire spravila na gornjo ali spodnjo cesto. Izjema so doline na krasu, če ni ceste v dolini. Zato so tu dolžine pri spravilu navzgor daljše. Ob proučevanju oziroma snemanju spravila so bile vlake v glavnem suhe. 5. VELIKOST IN SESTAVA BREMENA Količino sortimentov, ki so jo naenkrat privlekli s traktorjem, smo imenovali breme. Po- dajali smo jo v m3 in tonah. Menimo, da je podajanje v enotah mase (tonah) primernejše od prostorninskih enot. Enote mase upoštevajo razlike v gostotah (volumenskih težah) lesa, ki so zlasti velike med iglavci (G = 0,95 t/m3 - iglavci v lubju) in listavci (G = 1, 1 t/m3). · V času snemanja spravila so skupno spravili 495 tovorov, kar je bilo 2320,66 m3 oziroma 2317, 16 ton, s 5605 kosi. Breme zelo variira. To nam kažejo naslednji podatki o značilnostih bremena: Razpredelnica 6: ZNAČILNOSTI BREMENA Značilnost Skrajnosti Povprečje minimum maksimum Število kosov kom. 1 27 11,32 Volumen m3 1,27 11,46 4,69 Masa ton 1,21 10,99 4,68 Zanimalo nas je, kaj vpliva na velikost bremena. Korelacijska in druge analize so nam omogočile naslednje ugotovitve: Na velikost bremena najbolj vpliva naklon vlake. Poleg naklona vlake značilno vplivajo na velikost bremena še: število kosov v bremenu oziroma velikost povprečnega kosa, - razdalja vlačenja. Velikost bremena je premosorazmerna z naklonom vlake v smeri vlačenja. Breme raste z naklonom v smeri vlačenja in pada s protivzponi. Velikost bremena omejuje vlečna sila traktorja. Zato traktorist prilagaja breme vlečni sili traktorja in okoliščinam (protivzpo- nom) na vlaki. To nam najbolje kažejo podatki v razpredelnici 7. 183 Razpredelnica 7: VELIKOST BREMENA NA VLAKAH RAZLIČNIH NAKLONOV APNENEC NEAPNENEC KATEGORIJA Enota Skrajnosti Pav- Skrajnosti Pav- VLAKE mere min maks. prečje •min. maks. prečje Spravilo navzdol m3 1,89 11,46 5,20 3,06 8,37 5,62 ton 1,98 10,99 5,38 2,91 7,50 5,22 Spravilo ravno m3 1,99 6,24 4,18 2,56 5,63 3,92 ton 2,12 5,93 4,07 2,43 5,35 3,72 Spravilo gor m3 1,27 6,78 4,27 2,62 5,71 4,06 ton 1,21 6,30 4,17 2.49 5,42 3,87 V kategoriji zelo navzdol na apnencu je povprečni tovor 7 ,08 m3 oziroma 7 ,38 tone. Iz razpredelnice 7 lahko povzamemo: 1. Velikost bremena variira na apnencu bolj kot na neapnencu. 2. V enakih kategorijah vlak so na apnencu bremena nekoliko manjša kot na neapnencu. V razpredelnici so sicer drugačni podatki. Upoštevati pa moramo, da so bili sortimenti na neapnencu drobnejši in je zaradi tega breme manjše. 3. Velikost bremena je največja pri vlačenju navzdol. Breme v tej kategoriji vlak se zelo razlikuje od bremen v ostalih dveh kategorijah. Pri vlačenju na vlakah kategorije ravno je breme praktično enako bremenu v kategoriji vlak navzgor. 4. Pomembna je ugotovitev, da so bremena v kategoriji ravno in navzgor enaka. Iz tega in poznavanja profila vlak v kategoriji ravno lahko sklepamo,·,da velikost bre- mena odreja le velikost vzpona, manj pa njegova dolžina. Breme je enako veliko na vlakah, ki imajo enak vzpon na celi dolžini in na vlakah, kjer je vzpon le na delu dolžine vlake. Traktorist prilagodi velikost bremena kritičnemu delu vlake. Za traktor zapne toliko sortimentov kot jih lahko privleče čez kritični (najbolj strmi) del vlake. Tako ohranja hitrost traktorja več ali manj isto. Ta ugotovitev je pomembna zato, ker nam kaže (kot bomo videli še pozneje), da so učinki na vlakah z daljšimi protivzponi enaki kot na vlakah, kjer vlačimo les navzgor. Velikost bremena je premosorazmerna z velikostjo povprečnega kosa v bremenu. Kore- lacija je razmeroma ohlapna ( R = 0,464 oziroma 1 = -0,535 z reciprokom), vendar zelo značilna. Pojav je logičen. Povzročata ga dva vzroka. Prvi je omejeno število zank in s tem omejena možnost števila zapetih kosov. Drugi vzrok pa izhaja iz načina gospodarjenja pri nas, ko ni golih sečenj. Tako pogojuje drobno drevje (manjši povprečni kosi) manjšo koncentracijo napadlih sortimentov na enoti površine. To pa povzroča, da mora traktorist zbrati breme z večje površine, če hoče zapeti enako veliko breme. To lahko naredi le, če zbira sorti· mente na daljši razdalji ali če zbira sortimente z več „stojišč" traktorja. Oboje je zamud- no in naporno in ima svojo mejo smotrnosti. Gornje trditve nam potrjuje tudi raziskava zveze velikosti bremena in števila kosov v bre- 184 menu. Ta kaže, da velikost bremena (v m3) z rastjo števila kosov v bremenu sprva hitro narašča. Z vsakim kosom naraste za približno 0,20 m3. Narašča, dokler število kosov v tovoru ne doseže število 12. Kaže, da je v naših razmerah optimalno število kosov v mejah 10-15. V teh majeh (upoštevaje naklon vlake) je velikost bremena skoraj enaka. Z večjim številom kosov (nad 15) velikost bremena zelo hitro pada. Z vsakim nadaljnjim kosom pade za približno 3%. Velikost bremena je premosorazmerna z razdaljo vlačenja. Z večjo razdaljo narašča veli- kost bremena. Zveza (korelacija) je zelo ohlapna toda značilna (1 = 0,247). Ugotovljena zakonitost je zanimiva in logična. Za prakso pa ni nomembna, ker se velikost bremena z razdaljo zelo malo spreminja in nanjo odločilneje vpir,ajo drugi obravnavani vplivi. Logičnost pojava izhaja iz spoznanja, da traktorist zavestno išče optimum med fiksnimi časi (zbiranje in rampanje) in napori pri teh opravilih in napori ter časi pri vožnji (polni in prazni). Na krajših razdaljah ni smotrno vložiti veliko časa in napora za zbiranje opti- malnega bremena. Na dolgih razdaljah, ko je odločilen čas vožnje, in je pri tem napor traktorista praktično enak, če vleče veliko ali malo breme, pa je smotrno zbrati optimal- no breme glede na vlačenje in zato vložiti nekoliko več časa in napora v zbiranje bremena. 6. ZBIRANJE IN RAMPANJE Zbiranje in rampanje sta dve opravili pri spravilu lesa s traktorji, ki tvorita t.i. fiksne čase. Njihovo trajanje in druge značilnosti niso odivsne od razdalje vlačenja. Pač pa nanje vplivajo drugi dejavniki, ki izhajajo iz okoliščin, v katerih opravljamo to opravilo. Zbiranje poteka od panja do vlake - v sestoju - in na začetku spravila. Rampanje poteka na ali ob cesti, to je na koncu opravila. Skupno obema opraviloma je breme z vsemi svo- jimi značilnostmi in vplivi. 6.1 Zbiranje sortimentov Okoliščine zbiranja sortimentov, ki vplivajo na učinek zbiranja, smo razdelili v dve sku- pini. V prvo smo uvrstili okoliščine, ki izhajajo iz tal in sestoja. Nanje ne moremo vplivati, so dane. Opredelili smo jih z rastiščem. Sem sodijo npr. prehodnost sveta, gostota sestoja, kamenitost sveta, oblika in sestava drevja, jakost odkazila ipd. Vse te okoliščine vplivajo na potek zbiranja. Skupen kazalec njihovega vpliva pa je po dosedanjih raziskavah rastlin- ska združba (REBULA 1983). Druge okoliščine oziroma dejavnike lahko spreminjamo, jih kontroliramo. Taki so: raz- dalje zbiranja, naklon zbiranja, velikost bremena, velikost kosov, število kosov ipd. Te dejavnike smo merili in ugotavljali medsebojne zveze in vplive. Vpliv rastišča na čase zbiranja 1 m3 sortimentov kaže diagram 1. Tu je prikazana linearna zveza (regresija) produktivnih (čistih) časov zbiranja 1 m3 sortimentov v odvisnosti od velikosti povprečnega kosa v bremenu. Izločen je vpliv razdalje in naklona zbiranja. 185 Diagram 1: Čas zbiranja 1 m3 sortimentov na različnih rastiščih v odvisnosti od povprečnega kosa v bremenu 4 3 2 Der erforderliche Zeitaufwand in min/m3 bei Holzsammeln in Abhangigkeit vom durchschnittlichen Volumen von Holzstiicken in einer Last. Die Geraden stellen verschiedene Waldtypen (Pflanzengesellschaften) dar. min/m 3 --····--. --- '••-····- .... ____ _ ~-~'-~ -·- -- .. -- .. __ ---:, ··-- .. --···-... ··- ·-·-·-·-·- ·-·-·------- ---- A.F. praealpinun + Dryopterido-Abi-etetun Neckero-Abietetun + Abieteti- Fagetun mercurialetosun Luzulo-Fagetun Luzulo-Abietetun Adenostylo-Fagetun !ilm~fgt~ietosun + A.F. I\ .• F. omphalodetosun + A,F. lycopodietosun A.F. omphalodetosun 0,30 0,40 0,50 povpr.kos m 3 Iz diagrama vidimo: 1. Časi zbiranja so v najneugodnejših okoliščinah skoraj trikrat daljši od onih na najbolj ugodnih. 2. Ne da bi posebej analizirali značilnosti razlik, lahko trdimo, da se časi na posameznih rastiščih med seboj bistveno razlikujejo. 3. Kot običajno pri razporeditvah je skrajnosti malo (malo je težkih rastišč). Skrajnosti se med seboj zelo razlikujejo. Večina rastišč se po pogojih dela razvršča blizu povpreč­ ja. Med seboj se le malo razlikujejo. 4. Najkrajši časi zbiranja sortimentov so ugotovljeni v združbi Abieti-Fagetum omphalo- detosum in Abieti-Fagetum scopolietosum. Gre za rastišče z majhnimi nagibi in z malo površinskega kamenja. Na površini tal ni ovir zbiranju. Ovire so le drevje in podrast. Drugo skrajnost in najdaljše čase smo ugotovili na zelo strmem in težko prehodnem (skalovitem) svetu. Gre za rastišča Neckero-Abietetum in A. F. mercurialetusum. Najdaljše čase zbiranja smo ugotovili sicer v združbi A. F. praealpinum. Upoštevati pa je, da je v tej združbi delal samo traktorist brez pomočnika. Zato so posneti časi daljši. Za primerjavo z ostalimi bi bilo potrebno čase skrajšati za 30-40%. Tako bi to rasti- šče prišlo zelo blizu povprečja. Gornja dognanja nam potrjujejo dosedanje ugotovitve (REBULA 1983), da je rastlinska združba primeren kazalec vplivov rastišča (sveta) in sestoja na učinke dela v sestoju. Rast- linska združba je kot kazalec univerzalna in presega meje posameznih gozdnih gospodar- stev. Regresijske enačbe, ki podajajo zvezo med produktivnimi časi zbiranja 1 m3 sortimentov in razdaljo zbiranja, velikostjo povprečnega kosa in velikostjo bremena, so zbrani v razpre- 186 delnici 8 in 9. V razpredelnici 8 je za nekatera rastišča podana linearna zveza med časi in povprečnim kosom, v razpredelnici 9 pa med časi in reciprokom povprečnega kosa, za druga rastišča. Razpredelnica 8: REGRESIJSKI IN KORELACIJSKI KOEFICIENTI PRODUKTIVNIH ČASOV ZBIRANJA 1 m3 SORTIMENTOV {Y6 ) Regresijska enačba Y 6 = a + bx 1 + ck Regresijski koeficienti Multipli RASTLINSKA korela- Povprečen ZDRUŽBA a b C cijski kos koeficient R m3 A. F. omphalodetosum in lycopodietosum 1,814 0,0276 -0,935 0,6897 0,84 luzulo-Fagetum 3,223 0,066 -2,696 0,5907 0,55 A. F. prealpinum 3,479 0,086 -2,721 0,7382 0,53 Adenostylo-Fagetum 3,157 0,096 -3,943 0,6409 0,47 A. F. scopolietosum 2,232 0,102 -2,616 0,6519 0,56 Neckero-Abietetum A. F. + mercurialetosum 3,654 - -1,484 0,5960 0,69 Opomba: X1 = razdalja zbiranja v m K = velikost povprečnega kosa v bremenu m3 A. F. = Abieti-Fagetum Razpredelnica 9: REGRESIJSKI IN KORELACIJSKI KOEFICIENTI PRODUKTIVNIH ČASOV ZBIRANJA 1 m3 SORTIMENTOV (Y6 ) Regresijska enačba: Y 6 = a + bx + c/K Regresijski koeficienti Multipli RASTLINSKA korela- Povprečen ZDRUŽBA a b C cijski kos koeficient R m3 Luzulo-Abietetum 1,8026 - 0,2946 0,3380 0,61 Dryopterido-Abietetum 3,5106 -0,0355 0,3855 0,4955 0,21 A. F. omphalodetosum 0,2641 - 0,1245 0,4201 0,33 A. F. scopolietosum -1,0924 O, 1134 0,7395 0,7417 0,56 Povprečje apnenec --0,3383 0,0956 0,5635 0,6618 0,46 Povprečje nepnenec 1,6400 - 0,5015 0,7221 0,30 Grafični prikaz razmerij produktivnih časov zbiranja in velikosti povprečnega kosa je po- dan tudi na diagramu 2. 187 Diagram 2: Čas zbiranja 1 m3 sortimentov na različnih rastiščih v odvisnosti od povprečnega kosa v bremenu Der erforderliche Zeitaufwand in min/m3 bei Holzsammeln in Abhangigkeit vom durchschnittlichen Volumen von Holzstuucken in einer Last. Die Kurven stellen verschiedene Waldtypen und Standortsverhaltnisse dar. min/m 3 5 94 POG~....._ AFS • ,..._ MB' ' ...... ,._ 4 APN • "• ~ ..._ ... - ..._ ·· .. ~- ·, ------- · ... ,·................. -------------94 3 2 91 ··.> ·-.:-::-...... ·•:-:-.-:,.,·-..... .::::,... . ...._ --~. ·,·~?::~:·;~~~~~~-:-~M~ ~ ~ - - ~ - - - - AFS 41--.._ -- --- - _______ 41 0,20 0,30 0,40 0,50 0,60 O, 70 0,80 m Iz razpredelnic in diagrama lahko zaključimo: 1. Na čas zbiranja sortimentov značilno vplivata velikost kosov v bremenu (podana z veli- kostjo povprečnega kosa) in razdalja zbiranja. 2. Časi zbiranja so obratno sorazmerni z velikostjo kosov v bremenu. Z naraščanjem velikosti kosa pada čas zbiranja. Čas se znižuje približno za 0,2 do 0,4 min/m3 za vsakih O, 1 m3 spremembe velikosti povprečnega kosa. Pri manjših kosih čas z narašča­ njem velikosti kosa zelo hitro pada. Približno pri povprečni velikosti kosa 0,35-0,40 m3 se ublaži intenzivnost padanja in z večjo velikostjo le počasi pada. Na slabših rasti- ščih (težja prehodnost) so krivulje bolj strme; čas zbiranja z velikostjo hitreje pada. 3. Časi zbiranja naraščajo z razdaljo zbiranja. Naraščanje je v različnih rastiščih precej različno. Na nekaterih rastiščih vpliva razdalje nismo ugotovili. Na lepih rastiščih na- raste čas zbiranja za vsak m razdalje za okoli 0,03 min/ m3, na grših in težje prehodnih pa celo do 0,1 min/m3. 4. Razdalja zbiranja je odvisna od gostote vlak. Povprečna razdalja zbiranja je na apnen- cu 15,37 m, na neapnencu pa še enkrat večja 30,86 m. Ta razdalja je v obeh slučajih zelo konstantna. Standardna napaka povprečja na apnencu je komaj 0,325 mali± 3% in koeficient variacije komaj 40%. Na neapnencu je standardna napaka povprečja 1,033 m oziroma ± 3% in koeficient variacije komaj 35%. To kaže, da je razdalja zbira- nja na podobnih rastiščih zelo podobna in da je povprečje razdalje precej enako. Pri konkretnem določanju časa zbiranja za delovišče (normiranju) pa itak upoštevamo povprečno razdaljo. Upoštevaje še razmeroma neznaten vpliv spremembe razdalje na čase zbiranja (glej prejšnjo točko), kaže pri izdelavi normativov upoštevati le povpreč- 188 no razdaljo in izračunati normative le za povprečne razdalje. Tako poenostavimo normative in izločimo en vhod. 5. Korelacijski koeficienti se gibljejo v mejah od 0,30 do 0,75. Pretežno so okoli 0,60. To velja tako za multiple kot parcialne korelacijske koeficiente. To pomeni, da smo z raz- daljo zbiranja in velikostjo povprečnega kosa v tovoru pojasnili le dobro tretjino vari- ance. Drugače povedano: na čase zbiranja vpliva še veliko drugih dejavnikov, ki jih nismo kontrolirali. Eden takih je velikost bremena, ki zelo vpliva na čas zbiranja 1 m3 • Posebne analize namreč kažejo, da je čas zbiranja le malo odvisen od velikosti breme- na. To pa povzroča veliko varianco časov zbiranja 1 m3 sortimentov in tako znižuje korelacije. Podrobnejša analiza paricalnih korelacijskih koeficientov kaže, da so koeficienti pri velikosti povprečnega kosa znatno večji (skoraj še enkrat večji) kot pri razdalji zbira- nja. Parcialni korelacijski koeficienti med časi zbiranja 1 m3 sortimentov in velikostjo povprečnega kosa so pretežno okoli 0,55 do 0,60, pri razdalji zbiranja pa le okoli 0,30. Vse to kaže na vpliv velikosti povprečnega kosa, ki vpliva tudi na velikost bremena in tako posredno (z interakcijo) tudi na čas zbiranja 1 m3 sortimentov. Ugotovljene kore- lacije nam utemeljujejo predlog o vhodih v normative, ki smo jih predlagali v točki 4. 6. V spravljenih bremenih so bili največkrat pomešani iglavci v lubju (smreka, jelka) in listavci (pretežno bukev). Zato smo vpliv drevesne vrste ugotavljali posredno - preko njihove gostote lesa (volumne teže). Vse korelacije smo računali tudi med časi zbiranja in masami bremen in povprečnih kosov. Računana gostota lesa je bila pri listavcih 26% večja kot pri iglavcih. Kljub temu korelacijski koeficienti časov in mase niso nič večji kot pri časih in kubaturi bremena. Iz tega lahko sklepamo, da drevesna vrsta, izražena s svojo različno gostoto lesa, ne vpliva bistveno na čase zbiranja. Zato menimo, da so normativi zbiranja lahko enotni za vse drevesne vrste. 7. Povprečne velikosti kosov, prikazane v razpredelnicah 8 in 9, so precej enotne. Njihov dejanski ugotovljeni razpon pa je veliko večji. Giblje se od 0,08 do preko 2 m3 • Pre- težno se gibljejo od 0,30 do 0,80 m3 . To je tudi področje, kjer so podatki zanesljivi. Ekstrapolacija je pri manjših kosih, zaradi hitrega naraščanja časov zbiranja, precej tvegana. Nasprotno pa je ekstrapolacija navzgor, zaradi izravnanega in umirjenega po- teka krivulj zelo zanesljiva. 6.2 Rampanje sortimentov Ko privleče traktorist s traktorjem sortimente do ceste, jih tu odveže, razsortira in po- ravna ob cesti. Če so spravljali samo iglavce, teh niso sortirali, ker so vse odpeljali na centralna mehanizirana skladišča. Če pa so spravljali iglavce in listavce, so jih ob cesti uskladiščevali ločeno. Pri listavcih so praviloma ločili tudi hlode od drobnega industrij- skega lesa oziroma drv. Vsa ta opravila smo označili z rampanjem. Rampanje opravljamo na tako imenovanih rampnih prostorih ob cesti. Na čase rampanja vpliva kakovost (velikost, primernost, stičnice ceste, širina itd.) rampnega prostora in pa samo breme. Vpliva rampnega prostora nismo mogli opredeliti s primernim kazalcem. Ugotavljali smo le njihov vpliv. V razpredelnici 10 podajamo regresijske in korelacijske 189 koeficiente zveze velikosti povprečnega kosa (K) in časa rampanja 1 m3 sortimentov (Y 7 ) na različnih rampnih prostorih in pri različni sestavi bremen. Na diagramu 3 pa je grafič­ ni prikaz teh razmerij. Razpredelnica 10: REGRESIJSKI IN KORELACIJSKI KOEFICIENTI PRODUKTIVNIH ČASOV RAMPANJA 1 m3 SORTIMENTOV Regresijska enačba: Y 7 = a + b . 1 / K Regresijski Korela• Sestava Opis rampnega prostora in koeficienti cijski bremena pogojev dela koefic. a b R Samo Ozka gorska cesta - mnogokratniki 0,569 0,2786 0,7094 iglavci (24) Pohorje - mnogokratniki (MB) 0,691 0,2761 0,7078 Mešano Drobni sortimenti - slal:>i rampni iglavci in prostori ( 41 ) 1,817 0,3959 0,3739 listavci Visoki kras - mnogokratniki - slabi rampni prostori (53) 0,561 0,5979 0,7702 Visoki kras - mnogokratniki - povprečje (54) 0,474 0,4780 0,7851 Visoki kras - mnogokratniki - ugodni prostori (51) 0.422 0,3176 0,6314 Diagram 3: časi rampanja 1 m3 sortimentov v odvisnosti od kakovosti rampnega prostora in velikosti kosa min/m 3 4 3 2 190 41 Der erforderliche Zeitaufwand in min/m3 bei Holzschlictung in Abhiingigkeit vom durchschnittlichen Volumen von Holzstiicken, Die Kurven stellen verschiedene Gelandeverhaltnisse Holzschlichtungsplatzen --53 ,-- ', ... ' ', ' ... , 54" .. ' .............. ' ', ---~------ 41 '--"- ............ .... ........_,__, ____ ___ 0,20 0,30 0,40 0,50 -- --- -- ----- ___ 53 " - " B,54 ---= ==--=-=--=--:-:. 24 51 0,60 0,70 3 0,80 m Iz razpredelnice 10 in diagrama 3 lahko povzamemo: 1. čas rampanja 1 m3 sortimentov je odvisen od sestave bremena (čisti, mešani), kako- vosti rampnega prostora in velikosti povprečnega kosa v bremenu. 2. Pri bremenih, sestavljenih le iz ene drevesne vrste (čistih) je čas sortiranja krajši ali ga sploh ni. Zato so tudi časi rampanja krajši. 3. Kakovostnejši rampni prostori so tisti, kjer traktor lahko premikamo in obračamo. Cestišče je dovolj široko. Prostora za rampanje in sortiranje je dovolj in je ugoden (pri- meren prostor pod cesto). Na takih prostorih je čas rampanja krajši. 4. čas rampanja je obratnosorazmeren velikosti kosov v bremenu. Velikost povprečnega kosa v bremenu pojasni preko 50% variance časov rampanja 1 m3 sortimentov, kar je razmeroma mnogo. Korelacijski koeficienti so pri drobnejših sortimentih nižji. 5. O vplivu posamezne drevesne vrste, o poteku regresijskih krivulj, o možnostih in tvega- njih ekstrapolacije ipd. so pri rampanju ugotovljene enake zakonitosti kot pri zbiranju in jih tu ne kaže ponavljati. 6. Rampanje traja okoli 60-70% časa zbiranja. 6.3 Zbiranje in rampanje V uvodnih besedah tega poglavja smo opisali, kaj je skupnega zbiranju in rampanju in v čemu se ta opravila razlikujejo. Pri natančnejšem delu, ali če so razlike med rampnimi prostori znatne, je pri normiranju nujno upoštevati pogoje zbiranja in rampanja. Pri praktičnem normiranju in v pogojih, ko težko opredelimo (ločimo) kakovost rampnih prostorov, pa kaže ta razmeroma majhen vpliv zanemariti. To lahko naredimo tako, da prištejemo regresijskim enačbam zbiranja regresijsko enačbo za povprečne pogoje rampanja. Lahko tudi, če tako ocenimo, regresij- skim enačbam zbiranja v grdem svetu prištejemo rampanje na neugodnih rampnih prosto- rih. Lahko pa to naredimo tudi tako, da za konkretno sečišče (rastišča) izračunamo ustrezne korelacijske in regresijske koeficiente za skupne čase zbiranja in rampanja v od- visnosti od vplivnih dejavnikov, kot so razdalja zbiranja, velikost bremena, povprečen kos, drevesna vrsta ipd. To smo tudi naredili za vsa sečišča, snemana v naši raziskavi. Navajanje vseh podrobnosti, vseh regresijskih enačb, presega okvir te raziskave. Zato bomo tu podali le najbistveneje. Regresijski in korelacijski koeficienti so podani v razpre- delnici 11. Grafično pa je to prikazano na diagramu 4. Na diagramu 4 so podani časi zbiranja in rampanja 1 m3 sortimentov le v odvisnosti od velikosti povprečnega kosa, pri konstantni razdalji zbiranja 15 m. Podrobnejša analiza regresijskih in korelacijskih koeficientov in drugih vplivov nam po- kaže, da vse zakonitosti ugotovljene in opisane pri obdelavi zbiranja oziroma rampanja sortimentov veljajo tudi tu. Je pa nekaj razlik, ki jih bomo pojasnili: 191 Razpredelnica 11: REGRESIJSKI IN KORELACIJSKI KOEFICIENTI ČASOV ZBIRANJA IN RAMPANJA 1 m3 SORTIMENTOV Regresijska enačba Y8 = a + bx 1 + c/K Regresijski koeficienti Multipli OKOLIŠČINE korelacijski RASTLINSKA ZDRUŽBA a b C R Apnenec neugodno APN-N 0,579 0,083 1,170 0,77 1 Povprečje apnenca -APN 0,118 0,105 1,021 0,81 Apnenec ugodno u 0.875 0,046 0,692 0,69 Neapnenec - povprečje MB 2,331 0,777 -- -7 - 0,79 Neckero-Abietetum 55 0,814 0,076 1,153 0,75 A. F. scopolietosum 54 ~.767 0,126 1,209 0.83 A. F. omphalodetosum 41, 52 0,351 0,039 1,106 0,84 Diagram 4: Čas zbiranja in rampanja 1 m3 sortimentov v odvisnosti od povprečnega kosa Der erforderliche Zeitaufwand in min/m3 bei Holzsammeln und - Schlichtung in Abhangigkeit vom durchschnittlichen Volumen von Holzstucken. Die Kurven stel len verschiedene Standorts - 192 und Gelandeverhaltnisse dar 2 ....... ________________________ _ 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 3 m 1. Korelacijski koeficienti multiple korelacije so tu znatno višji kot pri zbiranju ali rampa- nju. Pri zbiranju in rampanju skupaj smo z razdaljo zbiranja in velikostjo povprečnega kosa pojasnili okoli 60-70%, skoraj 2/3 variance časov. To je skoraj še enkrat več kot pri zbiranju ati rampanju. To kaže, da so te regresijske enačbe bolj zanesljive. 2. Isto kot za multiple korelacijske koeficiente velja tudi za parcialne. Parcialni korelacij- ski koeficienti časov zbiranja in rampanja s povprečnimi kosi so od 0,75 do 0,85, z razdaljami pa 0,30 do 0,45' (razen za neapnenec). To kaže, da je vpliv posameznega dejavnika tu močnejši. Tudi tu je vpliv velikosti povprečnega kosa znatno višji od raz- dalje zbiranta. V prilogi so podani delovni časi zbiranja, rampanja in skupno zbiranja in rampanja. Ti časi in iz njih izračunani delovni učinki so izračunani tako, da smo produktivne čase posame- znih regresijskih enačb, za ustrezne pogoje, povečali za neproduktivni čas. 7. VLAČENJE Z vlačenjem smo označili polno in prazno vožnjo traktorja po vlaki. Pri prazni se traktor giblje od ceste na sečišče k sortimentom. Pri polni pa v obratni meri, ko vleče breme od panja k cesti. 7 .1 Prazna vožnja traktorja Pri prazni vožnji traktorja smo proučevali vpliv dolžine, naklona in koeficienta naklona na čas prazne vožnje traktorja oziroma na njeno hitrost. Poleg teh dejavnikov smo poizkušali dognati še vpliv drugih dejavnikov, ki se odražajo v kakovosti vlake. V razpredelnici 12 smo prikazali regresijske in korelacijske koeficiente ter povprečne hitrosti prazne vožnje za posamezne vlake. Vlake smo označili po naklonu v smeri polne vožnje, kot smo opisali pri opisu vlak. Zato moramo upoštevati: DOL RAVNO GOR pomeni prazno vožnjo navzgor pomeni konkavne ali konveksne vlake pomeni prazno vožnjo navzdol. Hitrost vožnje je izračunana kot kvocient skupne prevožene razdalje in skupno za to opra- vilo posnetega časa. Grafični prikaz zveze časov vožnje in razdalje je podan v diagramu 5. Iz razpredelnice 12 in diagrama 5 lahko povzamemo: 1. Na vlakah, kjer spravljamo les navzdol, dosežejo traktorji LKT-81 povprečno hitrost 0,8 - 1 m/sek (3-3,5 km/h). Na teh vlakah vpliva na čas vožnje, in s tem tudi na hitrost, le razdalja. Vpliv naklona vlake smo ugotovili le na neapnencu in na eni vlaki na apnencu. Hitrost gibanja na posameznih vlakah se precej razlikuje. Tudi ugotovljene korelacije so 193 Razpredelnica 12: OZNAČBA VLAKE IN SPRAVILA Apnenec - DOL PO Apnenec - DOL KO Skup. apnenec - DOL Apnenec Z DOL 63 Apnenec- RAVNO 66 Apnenec - GOR 52 Apnenec - GOR 56 Apnenec - GOR 24 Skupaj apnenec GOR Neepnenec - DOL 91 Neapnenec - RAVNO 94 Neapnenec - RAVNO 61 Neapnenec - GOR 95 Skupaj NEAPNENEC REGRESIJSKI IN KORELACIJSKI KOEFICIENTI REGRESIJSKIH ENAČB PRAZNE VOŽNJE TRAKTORJA Regresijska enačba Y 1 = a+bx1 + cx1 2 + dx2 + ex3 POVPREČJA REGRESIJSKI KOEFICIENTI Razdalja Naklon Koeflcl- Hitrost 1 b C d • clent m/sek naklona x, X2 X3 hm " " 6,44 -10,1 11,6 0,94 2,02 - 0,038 0,640 2,34 -13,6 11,6 0,88 0,39 2,28 6,69 -10,8 11,8 0,91 1,03 2,22 -0,086 2,83 -24,2 24,6 0,40 -42,66 2,47 0,381 3,35 0,2 12,9 0,97 0,86 1,45 2,16 11,7 12,6 0,71 - 1,19 - 0,214 - 0,398 2,98 8,2 10,2 0,95 0,12 2,64 -0,222 3,41 23,0 22,6 0,86 7,22 2,24 -0,091 -0,069 -0,052 3,04 14,3 16,3 0,87 6,66 1,32 - -0,046 0,888 - 6,82 -17.8 16,0 0,91 -28,36 - 0,061 2,952 -3,208 4,42 0,3 10,4 1,23 - 3,10 2,06 - - - 11,39 - 4,0 7,9 1,26 -18,04 2,90 1,49 11,4 11,7 1,12 3,30 0,50 - - 0,157 6,23 - 1,6 12,3 1,10 -17,69 -0,78 0,126 0,258 -0,165 OPOMBA: Naklon (X2 ) je v regresijskih enačbah upoštevan kot „zenitna razdalja" X2 = 100 - N Multlpll korelac. koeficient R 0,69 0,44 0,74 0,80 0,62 0,72 0,79 0,99 0,85 0,96 0,64 0,56 0,88 0,97 razmeroma nizke. Pojav je razumljiv in logičen, saj se pri tem opravilu giblje traktor na- vzgor, kjer gibanje najbolj ovirajo kratki, veliki vzponi in ovire, kot so skale in luknje na vlaki. Teh vplivov pa nismo zajeli in pojasnili. Povprečna hitrost vožnje je poleg drugega odvisna tudi od razdalje. To je zato, ker smo v čas vožnje šteli tudi čas obračanja traktorja. Zaradi tega so na kratkih rvlakah ugoto- vljene manjše hitrosti vožnje, na daljših pa daljše. Skrajnost spravila navzdol je vlaka (53), ki smo jo označili z ZELO DOL. Tu je zaradi naklona hitrost komaj 0,40 m/sek. 2. Pri spravilu navzgor so hitrosti prazne vožnje od 0,71 do 0,95 m/sek. Hitrosti so v ožjih okvirih in v povprečju praktično enake hitrostim pri spravilu navzdol, kar ni logično. Razlog je v razdalji vožnje, ki je pri spravilu navzgor bistveno krajša. Ta vpliva, da so izračunane hitrosti nekoliko manjše od dejanskih med vožnjo. Pri spravilu navzgor gre prazna vožnja navzdol. Poleg razdalje skoraj na vseh vlakah na apnencu vpliva na čas vožnje še naklon ali koeficient naklona vlake. Oba kažeta, da z večjim naklonom (ali koeficientom naklona) čas vožnje narašča in s tem pada hitrost vožnje. Vidimo torej, da tudi pri prazni vožnji navzdol večji nagibi ovirajo vožnjo. Gre za varnost vožnje in tresenje pri vožnji, ki vplivata na hitrost in jo tako na bolj strmih vlakah zmanjšata. Korelacijski koeficienti so pri spravilu navzgor od 0,72 do 0,99, v povprečju 0,85. So znatno višji od onih pri spravilu navzdol. Z merjenimi dejavniki smo pojasnili okoli 70% variance časov vožnje, kar je precej. 194 Diagram 5: Čas prazne vožnje v odvisnosti od razdalje Die Fahrtzeit des Knichschleppers ohne Last in Abhangigkeit von der Entfernung. Die Kurven bzw. Geraden stellen verschiedene ... Gelandeverhaltnisse dar '° ' • .. ... .......... 8 1\1 ' • ... ....... 'il .., • dl o o ... ~-~ ... ... 8 ~ ... o ... ' \ " o o °' \ o \ o 00 ~" \ o o ,.._ ~ "' "' o o '° "- " o o "- "' "' 8 4' "', o "' ' o ' "' ' ' ' o .. _ o - 1\1 --- . 8 II -.4 • ... '!l 4' "' 1\1 ... o O\ CIO C°"' '° "' 4' "' "' ... ... ... ... ... 195 3. Značilnosti prazne vožnje pri vlakah z označbo RAVNO so vmes med vlakami DOL in GOR. 4. Na neapnencu so ugotovljene znatno višje hitrosti (nižji časi) kot na apnencu. Korela- cije so tu znatno boljše. Manjše pa so razlike v ugotovljenih hitrostih na posameznih vlakah. 5. Podrobnejša analiza korelacij s parcialnimi korelacijskimi koeficienti kaže, da je pre- težno na vseh vlakah največja korelacija časov z razdaljo vlake. Na apnencu je znatno pomembnejši linearni člen (r = 0,48). Na neapnencu pa kvadratni člen. Parcialni kore- lacijski koeficient je tu 0,68. Na neapnencu je najmočnejši vpliv naklona vlake (r = 0,72), dočim je vpliv koeficienta naklona razmeroma majhen (r = -0,32). Na apnencu pa ta dva dejavnika vplivata približno enako. Parcialna korelacijska koeficienta časa vožnje in naklona oziroma koeficienta naklona vlake sta okoli 0,20. 6. Pregled časov vožnje v odvisnosti od razdalje na diagramu 5 nam kaže veliko pestrost. Krivulje za spravilo GOR so na krajših razdaljah pod krivuljami za spravilo DOL. To kaže, da so hitrosti prazne vožnje pri spravilu GOR večje. Nekatere krivulje (53, 41, 52, 61, 94) imajo zelo čudne smeri ali višine. Vzrok za to je v ozkem razponu razdalj posnetih vlak. Zato so krivulje v pretežni meri ekstrapolirane. To opozarja na nevarnost ekstrapolacije. To nam potrjujejo tudi korelacijski koefici- enti, ki so na vlakah, kjer smo snemali spravilo v velikem razponu razdalj , zelo visoki. 7 .2 Polna vožnja Pri polni vožnji, kjer je v bistvu vlačenje v ožjem smislu, smo poleg vplivov vlake prouče­ vali tudi vpliv tovora na čase polne vožnje. Ugotovljene zveze in značilnosti smo prikazali v razpredelnici 13 in diagramu 6. V razpredelnici nismo prikazali povprečnih znakov vlake, ki so enaki kot pri prazni vožnji in so podani v razpredelnici 12. Razpredelnica 13: REGRESIJSKI IN KORELACIJSKI KOEFICIENTI REGRESIJSKIH EAtBPOLNEVOŽNJETRAKTORJA Regresijska enačba: Y 2 = a + bx 1 + cx21 + dx2 + ex3 + fT 1 + gT 2 POVPRECJA Rtgr11IJ1kl koeficienti Multipll OZNAC8A VLAKE Bremena Hitrost korelac. IN SPRAVILA kosov m• ton m/sek • b C d 1 1 g koeficient T, T2 r, R ..J PO 10,9 6,4 6,6 0,88 94,16 - 0,040 -0,954 1,493 - 0,858 0,79 o KO 13,8 4,6 6,1. 0,62 8,41 - - - -0,768 - 1,763 0,82 o Skup. 11,6 6,2 6,4 0,83 0,83 1,310 - - - - 0,687 0,73 u . ZELO C . DOL 63 11,7 7,1 7,4 0,61 -18,49 2,299 - 0,171 - - - 0,76 C RAVNO 66 8,1 D. 4,2 4,1 0,89 2,51 - 0,449 - - - - 0,89 < 62 6,4 4,3 4,2 0,83 3,087 - 0,443 - - - - 0,94 a: 68 8,6 4,4 4,3 0,65 24,89 - 0,470 -0,260 0,327 0,93 o - -.., 24 8,8 4,0 3,9 0,79 7,99 1,293 - -0,088 - - - 0,95 Skup. 8,2 4,3 4,2 0,63 0,61 3,16 0,169 - - - - 0,79 u DOL 91 9,4 6,6 6,2 1,10 -113,03 1,307 - 1,163 -1,367 -0,130 0,658 0,98 . C RAVNO 94 18,8 3,9 3,7 1,06 - 8,30 3,489 - - - - - 0,84 . C RAVNO 81 19,1 2,9 3,4 1,07 22,99 - - - - - 2,009 0,68 D. . GOR 96 16,4 4,1 3,8 0,87 ~ 7,12 7,680 -1,230 - 0,166 - - 0,93 . Skupaj 16,8 4,2 4,1 1,06 1,0 1.46 -0,182 0,481 0,97 z 196 Diagram 6: Čas polne vožnje v odvisnosti od razdalje .... °' '-.... ... ... 4" "' "' • ... • Die Fahrtzeitdes Knickschleppes mit Last in Abhiingigkeit von der Entfernung. Die Kurven bzw. Geraden stellen verschiedene Gelandeverhaltnisse dar " " "' .... "' N ... o °' 00 C-- '° "' .... ... ... ... ... ... ... ... • "' N • ... ... o ... °' 00 C-- '° "' "' ... 197 V razpredelnici 13 smo za boljši pregled in povezavo podali tudi podatke o povprečnih bremenih na posameznih vlakah. Komentar o teh je že pri opisu bremen in ga tu ne kaže ponavljati. Opisali bomo le ugotovljeni vpliv bremena na čase polne vožnje. Iz razpredel- nice 3 in diagrama 6 lahko povzamemo naslednje: 1. Hitrosti polne vožnje so v posamezni kategoriji vlak precej različne. Na apnencu so znatno (za okoli 0,2-0,3 m/sek ali okoli 0,8 km/h) manjše od onih na neapnencu. Vlačenje navzdol je hitrejše - 0,83 m/sek na apnencu in 1,10 m/sek na neapnencu - od vlačenja navzgor, kjer je povprečna hitrost na apnencu 0,63 m/sek, na neapnencu pa 0,87 m/sek. Vidimo, da je hitrost pri vlačenju navzdol večja za okoli 0,20 m/sek (okoli 0,7 km/h) od one pri vlačenju navzgor. 2. Analiza regresijskih in parcialnih korelacijskih koeficientov kaže, da na čas polne vožnje na neapnencu in spravilu navzgor bolj vpliva vlaka (razdalja, naklon, koeficient naklona), pri spravilu navzdol pa breme. 3. Kjer na čase vlačenja bolj vpliva vlaka, kot smo navedli v prejšnji točki, so tudi znatno višji multipli korelacijski koeficienti in delež pojasnjene variance. 4. Pri spravilu navzdol značilno vpliva na čas polne vožnje (in s tem na hitrost) tudi breme. Pojav si lahko razložimo takole. Pri spravilu navzdol, zlasti če ni protivzponov, vleče lahko traktor zelo velika bremena. Velikost bremena ne opredeljuje niti vlaka niti vlečna moč traktorja. Opredeljuje ga koncentracija sortimentov (gostota in velikost) na sečišču, ki vplivata na možnost in smotrnost oblikovanja optimalnega bremena. Zato velikost bremena zelo variira. To pa vpliva na zatikanja in ovire na vlaki. Zato je vpliv. bremena tu značilen. Zagotovo velikost bremena še bolj vpliva pri vlačenju navzgor. Vendar tu traktorist omejuje breme in ga prilagaja vlečni sili traktorja na posamezni vlaki. Ta bremena so tudi manjša, zato lažje oblikuje optimalno breme. Posledica je, da breme manj variira in zato ne vpliva na čas vlačenja. Rekli bi, da je tu vpliv bremena izločen. 5. Pri spravilu navzgor na apnencu je multipli korelacijski koeficient pri združenih vlakah znatno nižji kot na vsaki vlaki posebej. Stanje opozarja o nesmotrnosti združevanja različnih vlak. Gre za različno kakovost vlak na GG Bled (24) od onih v Postojni (52,56). Različnost kaže hitrost gibanja traktorja. 6. Posebej smo analizirali vpliv velikosti povprečnega kosa v bremenu na čas vlačenja bre- mena. Ugotovili smo značilen vpliv le na nekaterih vlakah. Večjii povprečni kos naj- večkrat povečuje čase vlačenja. To je v nasprotju s spoznanji od drugod. Razložimo si lahko z interakcijo kosa in bremena. Večji kos povečuje velikost bremena in skozi to daljši čas vlačenja. 7 .3 Vlačenje sortimentov Z vlačenjem sortimentov smo označili s skupnim izrazom prazno in polno vožnjo traktor- ja. Za praktično rabo nas največkrat zanima le podatek o skupnem času, učinku, stroških ipd. za vlačenje kot tako, to je za prazno in polno vožnjo skupaj. Poleg tega pa taka obravnava razkrije še nekaj zakonitosti. Na vsaki vlaki pelje namreč traktor v obe smeri, to je gor in dol in se tako izravnavajo nekatere razlike, ki jih sicer ugotavljamo pri vožnji navzgor in navzdol, če obravnavamo ločeno prazno in polno vožnjo. 198 Razpredelnica 14: REGRESIJSKI IN KORELACIJSKI KOEFICIENTI REGRESIJSKIH ENAČB VLAČENJA SORTIMENTOV S TRAKTORJEM LKT 81 Regresijska enačba: Y 3 = a + bx1 + cx~ + dx2 + ex3 + fT 1 + gT 2 ko1flchntl Regrtcll•kl Kor1laclhkl koeficient OZNACBA VLAKE MUi• P • rcl • lnl IN SPRAVILA • b • d • 1 • pll R fYJCt' 'vx2' ry,c3 ryT1 'YT:a ... !'o 129,0 - 0,068 -1.278 2,442 - 0,679 0,79 0.2& --0.27 0,44 - 0,19 o KO 6,97 3,72 - - -1,050 - 2,396 0,87 0,37 - -0,65 - 0,47 u o Skup. 3,86 2,49 - - - - 0,710 0,78 0,78 - - - 0.21 w z ZELO DOL -81,06 4,90 - 0,662 - - - 0,82 0,71 0,73 - - -w RAVNO -o.uo 4,40 - - - - - 0,89 0,89 - - - -z .. 162 0,87 - 0,873 - - 0,495 - 0,94 0,93 - - 0,42 -" a: o 68 33,28 3,98 - -0,376 - 0,420 - 0,94 0,91 -0,&0 - 0,40 -., 24 13,13 1,68 0,122 -0,128 - - 0,611 0,99 0,98 -0,81 - - 0,27 Skup. 2,04 4,69 -0,188 - - - - 0,91 0,91 - - - - VSE SKUPAJ 1,26 4,02 -0,166 - - - - 0,88 0,84 - - - 0,13 u OOL 91 -079,88 3,00 6,992 -8,872 - - 0,119 0,98 O.II& --0,87 w -z RAVNO 94 -11,40 6,53 0,88 0,88 w - - - - - - - - -z GOR 96 0,18 3,31 - 0.94 0,94 ~ - - - - - - - - w SKUPAJ -21,60 - 0,181 0,368 -0,422 - - 0,98 0,98 O,IIO 0,67 - -z Vlačenje sortimentov smo podrobno obdelali in tudi tu iskali medsebojne zveze in vplive merjenih dejavnikov. Nekaj podatkov te obdelave je zbranih v razpredelnici 14. Na diagra- mu 7 pa je podana odvisnost produktivnega časa vlačenja sortimentov od razdalje. Iz razpredelnice in diagrama lahko povzamemo: 1. Zakonitosti, ugotovljene za prazno in polno vožnjo, največkrat veljajo tudi za njuno skupno obravnavo. Lahko celo ugotovimo, da so ugotovljene zakonitosti tu še bolj po- udarjene. 2. Povprečne hitrosti vlačenja se med seboj nekoliko razlikujejo. Razlike v glavnem (razen skrajnosti) niso velike. Podrobnejša analiza razlik hitrosti in potek krivulj na dia- gramu 7 dopušča domnevo, da so hitrosti vlačenja več ali manj enake. Upoštevati pa moramo le dele krivulj, kjer ni ekstrapolacij. Na izračunano hitrost vplivajo namreč dolžine vlak in drugi slučajni vplivi, ki jih nismo kontrolirali. Ti nam zamegljujejo sliko, zato ni utemeljeno računati regresije dolžine in časa vlačenja za vsako vlako ločeno. Menimo celo, da lahko združimo vse vlake na apnencu v eno regresijo in v drugo vse na neapnencu. Za praktični izračun normativov smo to tudi naredili. Norma- tivi so podani v prilogi. 3. Značilno se razlikujejo hitrosti vlačenja na apnencu od onih na neapnencu. Časi vlače­ nja na neapnencu so znatno nižji od onih na apnencu. Na apnencu traktor vozi znatno počasneje. 4. Pri primerjanju krivulj na diagramu 7 je upoštevati, da so dejanske razdalje vlačenja na- vzdol od 300-1100 m in navzgor od 100-500 m. Zato so vsi podatki izven tega razpo- na ekstrapolirani in zato precej tvegani, zlasti pri vlačenju navzgor. 5. Pri vlačenju navzdol na apnencu je čas vlačenja razmeroma malo odvisen od razdalje. Na njega zelo vpliva naklon vlake in velikost tovora. Kažejo ga parcialni regresijski koe- ficienti. So višji pri naklonih in tovoru kot pri razdalji. To kaže, da je treba jemati zvezo razdalje in časov vlačenja precej široko oziroma rezervirano. Koeficienti regresije za podatke iz GG Postojna pri vlačenju navzdol kažejo, da narašča čas vlačenja pri- bližno za 1,2 min za vsak % večjega naklona. Zelo vplivajo protivzponi, ki se kažejo v 199 Diagram 7: Čas prazne in polne vožnje v odvisnosti od razpalje • ... • 200 Die Fahrtzeit des Knichschleppers mit und ohne Last in Abhangigkeit von der Entfernung. Die Kurven bzw. Geraden stellen verschiedene Gelanderverhaltnisse dar "' "' o "' o "' o