Narrating modern war : technology and the aesthetics of war literature

angleški

2020

letnik 43, številka 1

kriza reprezentacije   literatura in tehnologija   pripovedna struktura   prva svetovna vojna   vojaška tehnologija   vojni roman

Slovensko društvo za primerjalno književnost
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V članku analiziram, kako so vojni romani in memoarji vse od začetka 20. stoletja odraz izzivov, ki jih sodobno vojskovanje predstavlja za pripoved. Pokazal bom, da se mehanizirano vojskovanje upira pripovednemu zapisu izkušnje in ustvarja pripovedno krizo, ki je pogosto eksplicitno prisotna v ugotovitvah romanopiscev in memoaristov, da pripoved o dejanski bojni izkušnji ni mogoča. Tako je imela denimo narava vojskovanja na Zahodni fronti (1914-1918), ki jo je zaznamovala fragmentiranost pogleda v bojnih jarkih in izpostavljenost vojakov nenehnim akustičnim šokom, uničujoče učinke na dojemanje časa in prostora in posledično na podajanje kronotopa v pripovednih opisih bojevanja. Odtlej sodobna vojaška tehnologija vse bolj ustvarja občutek, da imajo vojne svojo lastno dinamiko. "Filmične" značilnosti tehnološkega vojskovanja in iz njih izhajajoča izguba osebne udeleženosti so ukinile pripovedno funkcijo vzpostavljanja reda in ustvarjanja pomena, kar je v skrajnem primeru privedlo do reprezentacijske mrtve točke, ki jo poudarja teorija travme. V pričujoči obravnavi izbranih zapisov o vojni bom pokazal, kako lahko "kognitivno pripovedništvo" sodobnega vojskovanja uporabimo za analizo pojavljanja estetskih prvin v vojni literaturi in "krize jezika", na kateri sloni (literarna) modernost in postmodernost.

10.06.2020