Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 14. Cerkev Božjega groba na Kalvariji in njena svetišča. Bilo je krasno nedeljsko jutro, ko smo se prvokrat zbudili v Jernzalemu. Od vseh strani donel nam je na uho lepi zvonov glas, katerega smo že precej dolgo neradi pogrešati morali; po vseh katoliških cerkvah namreč, kakor tudi v krivoverskih, posebno v ruskih, naznanjala se je nedeljska služba Božja z dobro vbranim zvonenjem ali bolje z nekim čudnim, pa mičnim pritrkavanjem ali vdarjanjem zvonov. NaSa prva pot je bila zopet na Kalvarijo, ker ves nedeljski predpoldan bil je romarjem odločen samo za to, da izpolnimo svojo versko dolžnost t. j. da se udeležimo daritve svete maSe, oziroma da jo sami opravimo, in pa da si natančno ogledamo cerkev Božjega groba in vsa njena svetišča. V precejšnji zadregi sem zdaj, ker bi Vam moral naslikati in opisati znamenito cerkev Božjega groba, kar pa ni lehka reč; najrajši bi Vam rekel: Idite, pa poglejte si jo sami, ker ravno zdaj ponuja se Vam najlepša priložnost; saj Vam je pred kratkim iz bele Ljubljane došlo prijazno vabilo, da se udeležite, prve tedne meseca oktobra, prvega slovenskega romanja v sv. deželo. Moja srčna želja je, da bi se mnogo romarjev oglasilo in posebno še, da bi pobožni Štajarci pri tem ne zaostali, ker to romanje je po mojih mislih za nas Slovence velikega pomena. Ljubi rojaki! Oznanimo dejanski vsemu svetu, da smo res katolišk narod; pokažimo očitno, da se ne poganjamo samo za svoj zemeljski blagor, da se ne borimo samo za Ijubi vsakdajni kruhek, ampak da nas navdajajo tudi vzvišene misli in plemeniti vzori! — Ko sem se vrnil iz iutrovih krajev, nagovoril me je nek odličen gospod tako-le: «No, kaj pa imate zdaj od svojega jeruzalemskega romanja?!» — Moram reči, da so rae te besede zelo osupnile in razjarile. Moj Bog! Ali sem mar potoval v sv. kraje zato, da bi si kak krajcar zaslužil ali da bi tam dobro jedel in pil? Sram nas bodi takega zgolj posvetnega in nizkega miSljenja. Kdor bi hotel pri tem romanju obogateti in se zrediti ali odebeleti, ta seveda le naj ostane rajši doma; takih filistrov ali zapečnjakov ne mara videti sv. dežela; le naj sedijo doma za pečjo in hodijo v kuhinjo piskrov lizat. — Pa pravite: Romanje je težavno in nevarno; ne morem in ne smem tajiti, da je v tem precej resnice; pa resnično je tudi, da čim večja je bila nevarnost ali nadloga, ktero smo prestali, tem mogočnejši in lepši je spomin na njo. Sicer pa menim, da ne bo na morju nikake nevarnosti, ker meseca oktobra navadno burja in viharji ne razsajajo; če se pa v nekaterih želodcih kaka nevolja oglasi, velike škode ne bo nikomur napravila; ampak dotični romar se še bo pozneje doma lehko pobahal, da pozna — morsko bolezen. Iz Jafe v Jeruzalem in od tod v Betlehem potovati, pa itak za nikogar ni pretežavno; sicer se pa spodobi, da trpimo nekatere težave in neprijetnosti tam, kjer Je naš Zveličar toliko bridkosti prestal zavoljo nas. — Najbolj neprilično za nas Štajarce je menda samo to, da se ravno isti čas pri nas vrši trgatev v vinogradih; a kdor ima nekaj dobre volje, vedel bo tudi to oviro odpraviti; najtežavniše in poglavitno je le, da se človek trdno odloči, vse drugo se ležje premaga; torej hajd v Jeruzalem, kdor ima nekaj korajže v srcu in dovolj denarja (130 gold.) v žepu! — Kaj ne, da sem malo zašel na drugo polje? «Nam že zopet vhaja v puščavo,* bodo nekteri rekli; ne, v puščavo ne pojdem več premišljevat, ako me posebne razmere in okoliščine ne prisilijo; vrnimo se torej na Kalvarijo; ker p?t>vsi ne morete potovaU sv. kraje, zato hočemo vsaj v duhu obiskati cerkev Božjega groba in si živo predstaviti njeno podobo. Ta cerkev stoji ravno vrh Kalvarije; nekdaj so bili tam vrti in rodovitna zemlja, a dandanes je ves okraj s hiSami pozidan; nektere stavbe so celo k cerkvi prizidane in zato ni mogoče okoli nje iti in si je od zunaj ogledati. Površje kalvarijskega hriba, kolikor ga obsega cerkev Božjega groba, je seveda,vzravnano in plano; samo dve skali še molita iz zemlje, kakor v starih časih in sicer velika pečina, na kateri so križi stali, druga pa manjša, v kateri je Božji grob. Zato je v tej cerkvi pravzaprav dvoje nadstropij ali razločujejo se 3 deli; srednji in največi, v katerem je kapela Božjega groba; zgornji na najviši Kalvarijski skali, ki se navadno imenuje Golgata, in slednjič spodnji, ali podzemeljski, kjer je kapela sv. Helene. Že iz tega je razvidno, da cerkev Božjega groba ni taka, kakoršne so navadno naše farne cerkve in podružnice; stolpa pri cerkvi ni; nekdaj je bil, pa so ga podrli neverniki; tudi velikih vrat ni tam, kjer bi jih mi pričakovali, in je sploh pri celi eerkvi le eden vhod, namreč od južne strani. Tukaj pred cerkvijo nahaja se tudi precej velik, s kamenitim tlakom pokrit na katerem prodajajo v" 'ležni tržci rožne ^&cfce in razne druge r ^_& tem prostoru je vsak dan videti ljudi vsake vrate, vsakega stanu in vsake barve v najčudnejsih nošah; tu se bližajo Božjemu grobu zastopniki menda vsake narodnosti in vsake vere celega sveta; najbolj hudo gledali so nas avstrijske katoličane krivoverski popi. — Čegava pa je cerkev Božjega groba, ali ni naša? Ne; žalibog, da ni katoliška, ampak — turška in zato vidiš v njej svojo pobožnost opravljati razne krivoverce, kakor tudi muhamedane s svojim fesom ali turbanom na glavi; mi katoličani ali latinci, kakor nas tam imenujejo, imamo v svoji oblasti le nekatere kapelice; pri Božjem grobu so pa določene ure, kedaj smejo tam maševati ali katoliški duhovniki ali ruski ali armenski itd. Kdo in kedaj je to cerkev postavil? Brezbožni rimski cesar Hadrian je kalvariio kristjanom vzel in na njenem vrhu sezidal pagansk tempel neki boginji na čast; Božji grob pa je dal zasuti, da bi kristjani ne vedeli več, kje so ti tako sveti kraji. A cesar Konstantin v 4. stoletju je tisti tempel razdejal in tudi Gospodov grob zopet naSel; bil je v zemlji skrit in pokrit, pa celo nepoSkodovan; postaviti je dal potera okoli Božjega groba krasno okroglo cerkev, kakršni pravimo rotunda in od katere se še temeljni zidovi dandanes nahajajo. V 12. stoletju dostavili so križarji na vzhodni strani lepo veliko cerkev s 3 ladijami, ki ie obsegala 5 zadnjih postaj sv. križevega pota in ki še pravzapra$ dandanes stoji; seveda ni več taka, kakor je bila v srednjem veku in jo je sploh težko spoznati za staro križarsko cerkev, ker se je mnogo predrugačilo in prizidalo; najbolj jo je oškodoval strašansk požar 1. 1808, ko ji je ogenj vzel vso lepoto; od tega časa se posebno krivoverci šopirijo na tem mestu, ker so mnogo pomagali pri popravilu in pozidanju pogorele cerkve. Ko vstopimo v cerkev Božjega groba, ponuja se nam takoj prav žalosten in za ves krščanski svet sramotilen prizor; hitro od vhoda na levo stran sedijo na vzvišenem tlaku muhamedanski vojaki, ki glasno kramIjajo, tobak kadijo in kavo pijejo: to je turška straža, ki zjutraj ob 5. uri cerkev odpira, zvečer ob 7. uri pa zapira in ki skrbi, da se tam ne pripeti kakšen nered ali prepir; navadno le takrat poseže vmea, kedar se med seboj stepejo — kristjani različnega veroizpovedanja. Romar se tu nehote spominja tistih rimskih vojakov, ki so stražili Zveličarjev grob. Nekaj stopinj pred nami zapazimo na tleh čez 2 m. dolg in čez 1 m. širok rdečkast kamen; mialili bi, da je tu žrf ali raka; a to je kamen maziljenja, ker zaznamlja kraj, kjer sta Jožef Arimat. in Nikodem mazilila telo Jezusovo. Večkrat je tu videti, kako Rusi in Armenci ob tem kamenu merijo platno, iz katerega si bodo napravili mrtvaško oblačilo; to je sicer lepa navada, pa boljše je vendar, če je človek tudi znotraj v svoji duSi Jezusu podoben. Vedno klečijo verniki okoli tega kamena in ga poljubljajo, ker tu je 13. postaja križevega pota; zato ga tudi razsvitljujejo ves dan luči na velikih svetilnikih. Ako gremo od tod kakih 8 korakov na levo proti zapadu in potem Se toliko proti severu, smo pred Božjim grobom. Kakor se pogosto nahaja v romarskih cerkvah na pr. v Loretu, v Marijinem Celju itd. v sredi cerkve Se posebna kapela, tako je tudi tukaj kapela Božjega groba na sredi neke z visokimi stebri podprte okrogle stavbe, ktero pokriva velikanska kupola. Na spredni strani je kapela okrašena z mnogimi hudobami in gorečimi svetilnicami, pa oltarja tam ni, ampak samo vhod; pride se najprej v tako zvano angeljsko kapelo, ki je lepo razsvetljena, drugače pa celo prazna; le kos tistega kamena shranjuje se tam, ki je bil pred Kristusovim grobom; zdaj se pa mora človek globoko pripogniti in skloniti, da pride v pravo grobovo votlino, katero vedno razsvetljuje 43 luči; tu je na severni strani v skalo vsekan Božji grob, od zunaj preoblečen z dragim mramorjem in tudi zgoraj pokrit s kamenito ploščo. To je torej tisti znameniti kraj, ki je tolike važnosti za sv. krščansko vero; kajti, 6e Kristus ni vstal, prazna je potem naša pridiga, pa prazna je tudi vera vaša in Se ste v svojih grehih, piSe sveti Pavel Korinčanom. Gotovo le tisti je pravi Odrešenik, ki je tudi smrt in grob premagal in ki je zmagovito in častito od smrti vstal. Kakih 20 stopinj zadej za Božjim grobom je v eerkveni steni pokopan Jožef Arimatejski, ki je velikodušno prepustil svoj grob Jezusu, ki ni imel ne svoje lastne hiSe v življenju, tako tudi ne po smrti svojega lastnega groba. Od Božjega groba naprej proti severu Je katolisk oltar sv. Marije Magdalene, kjer se je tej veliki spokornici prikazal Jezus po svojem vstajenju. Ce stopimo Se malo naprej, pridemo v frančiškansko kapelo ali v katoliško cerkvico s 3 oltarji. V celi veliki cerkvi Božjega groba je samo tukaj Jezus pričujoč v Najsvetejšem zakramentu; tu opravljajo varihi Božjega groba, oo. frančiskani svoio redno službo Božjo in svoje molitve. Tu in sicer na levem stranskem oltarju se shranjuje polovica tistega stebra, na kterega je bil privezan Zveličar, ko so ga neusmiljeno bičali; smel sem se tega stebra z roko dotakniti, kar nevem če se še je kteremu drugemu izmed našilTromarjev posrečilo. Tej kapeli je prizidan silno borni in mali fran- čiškanski samostan in pa zakristija ali žagred. V seyerni ladiji križarske cerkve nahajajo se ta-le svetišča: Gospodova ječa, ker so tam Jezusa vjetega stražili, predno so ga križali; 2) Kapela sv. Longina, ki je s sulico prebodel stran Jezusovo in je pozneje tukaj živel kot spokornik in samotar; in 3) kapela, ki zaznamlja kraj, kjer so si rimski vojaki razdelili Jezusova oblačila. Na vzhodni strani cerkve Božjega groba so vrata in doli po stopnicah ae pride v podzemeljsko kapelo sv. Helene, ki pa ni naša, ampak abesinska; pač je pa katoliška kapela najdenja svetega križa, ki je Se bolj globoko v zemlji in je torej zopet treba po stopnicah navzdol iti; tukaj je nekdaj bil vodnjak, v katerega so bili neverniki vrgli Kristusov križ, sulico in žreblje; a v 4. stoletju je pobožna cesarica Helena te sv. reči zopet našla; oo. frančiSkani mašujejo tu vsaki dan in tudi mi smo imeli pri oltarju sv. Helene slovesno službo Božjo drugi dan po prihodu v Jeruzalem. — Ako gremo zdaj nazaj proti Božjemu grobu, pa ne na desni strani, ampak skoz južno ladijo, pridemo najprej do kapele zasramovanja, kjer se shranjuje tisti steber na kterem je Jezus sedel, ko so ga s trnjem kronali, s trstiko po glavi bfli in ga še drugače zasramovali. Preostaja nam še zdaj, da obiščemo Golgato, (ki je od cerkvenega vhoda na levi strani in) kjer je Jezus na križu umrl. Skala je viaoka blizu 5 m. in vodijo na njo dvojne stopnice od severa in od juga; zgoraj sta 2 kapeli, druga od druge ločeni samo po kamenitih stebrih; desna kapela je tisti krai, kjer so Jezusa na križ pribili in je naša katoliška; leva pa je grška in katoliški duhovniki ne smejo v njej maševati; sicer smo pa smeli romarji celo blizu priti in moliti, ker tu je najčastitljivši pa tudi naistrašnejSi kraj sveta; srebrna, na sredi votla plošča pod oltariem nam naznanja, da je bil tu Kristus križan, da je na tem vrhu stal sv. križ, od katerega nam prihaja odrešenie. Ta pečina je razpoknila pri Jezusovi smrti (Se dandanes se vidi razpoklina) in pravi se, da je skoz njo kapala Zveličarjeva kri na lobanjo prvega Adama, ki je bil bojda tukaj pokopan; vsaj kapela sv. Adama nahaja se ravno zdolaj pod kapelo križanja. Sicer je na Golgati Se eden oltar, posvečen žalostni materi Božji; tu je tista podoba, ktero omenjajo naS premilostljivi nadpastir Mihael v svojem letošnjem temeljitem pastirskem listu z besedami: »Dovrsen kip žalostne Matere stoji na gori Kalvariji v Jeruzalemu.* Na tem mestu je namreč Marija žalostna stala, ko Je na križu visel njeni sin. Bil sem tako srečen, da sem enkrat mogel maševati pri tem oltarju. Še to moram omeniti, da cerkev Božjega groba po sredi ni prazna, ampak stoji tam še posebna, močno zidana stavba, na kateri imaio svoj kor Grki ali razkolniki. Cerkev Božjega groba je torej po vsem zares čudna, nepravilna in zelo zanemarjena zgradba; njeni deli niso v pravem razmerju in soglasju in zato tudi celota ni popolna in lepa; ta cerkev je pač primerna podoba Božjega kraljestva na zemlji, v katerem je še tudi marsikaj nepopolnega, nerednega, nejasnega in nemirnega; nikjer kakor tam ne čuti in obžaluje vernik bolj nesrečnega razkola in needinosti med kristjani, ktere se neverniki veselijo in jo v svoj prid porabljajo. Zdi se nam, da slišimo iz cerkve vrh Kalvarije in njene kupole mogočen klic: »Pridi k nam Tvoie kraljestvo> indavzdihuje po prihodnjem prestavljenju; želi si tudi ona, da bi že kmalu prišel tisti čas, ko bo eden pastir in ena čreda, in ko se bodo vsi kristjani, zedinjeni v veri in združeni po ljubezni, zbirali okoli enega pravega pastirja, okoli njegovega križa inggroba. \A Smešničar. Anka: «Botra, vidite kako malo sobico imamo, ubogi smo !> Nežka: «0, VaSa soba je velika, v naSi se niti en korak ne more storiti.»