V novo leto. Prišel spet setve je čas, trudimo se radi veseli, Srečno bo leto novo, srečni pa bomo ini vsi: ,Z Bogom začnimo je zdaj, in zopet končajmo je z Bugoiu!" j^. denašnjim listom nastopi Učiteljski Tovariš svoje petintrideseto leto. V tej dolgi dobi se mu je posrečilo, okolo sebe zbrati kolo spretnih sotrudnikov in mooan stržen stalnih narocnikov. Prvi so odičili list z raznovrstnirni proizvodi svojega uma, kateri v pedagogiški književnosti naši ohranijo trajno vrednost; drugi so mu dajali dejansko podporo, da navzlic mnogim nasprotnikom svojim tujim in domačim, ni opešal. V tem dolgem času se je na slovenskem šolskein polji mnogo mnogo izpremenilo. Marsikaj se je obrnilo sicer na bolje, a mnogo, prenmogo je še dela, za katero je treba zvestih, vstrajnih delavcev. V ta namen nam bodi prva skrb, dasami, vsaknasvojemmestu, zvesto in goreč^e izpolnujerao vse dolžnosti v svojem težavnem poklici, potem pa, da drug drugeinu pomagamo in da združeno delamo na ljudskošolskem polji za rast in uspeh narodnega šolstva in učiteljstva, kajti delo naše za, sveto stvar prihaja vedno bolj vroče inlev nerazrušljivi združ i t v i nam bode rnogoče izvrševati svojo lepo namero. Najlepše pa združirao svoje moči, če se prav tesno oklenerno ,,Slovenskega učiteljskega društva" ter njegovega glasila ,,Uč iteljskega Tovariša", kateri se kot stari prijatelj nadeja, da ga bode slovensko učiteljstvo, častita duhovščina in sploh vrli rodoljubi tudi v novem letu krepko podpirali, da bode mogel toliko vstrajneje izvrševati svojo lepo nalogo za večji ugled in večje spoštovanje učiteljskega stanu v javnem življenji po geslu: Vse za vero, dom, cesarja. V veseli nadi, da se zbere v novem letu okolo ,,U ei telj skega Tovariša" prav mnogo sotrudnikov in naročnikov — predplačnikov, želi vsein zvestim prijateljem in somišljenikom prav srečno i n v e s e 1 o n o v o 1 e t o. Uredništvo in upravništvo.