ir Friz-_a_-_e znanega spiritista. Znameniti angleški list 5>Daily Express« jo objavil priznanje znanega angleškega spiritista Karla Beare. Imenovani jc igral 11 let v angleških spiritističnih. krogih prvo vlogo. Bearc pa danes izjavlja, da je skozi leta varal spiritiste, javnost in oblasti. Trdi nadalj«, da ni nikdar razpolagal z nadnaravnimi močrai in nikoli ni nadziral njegovega delovanja kak dub. Beare poseda diplomo, da je re&ničen medij, ter razne izkaze in spričevala, ki so mu bila izstavljena od spiritističnega urada kot potrdila, da res razpolaga z močjo nad duhovi in je čarovnik v. pravem pomenu basede. Tri leta je živel sijajno od dohodicov kot medij. Njegova zaposlenost je scgala v 1.1921, ko je postal podpredsednik spiritističnega krožka v Londonu. Njegova spiritistična kontrola bi naj. bil Grk »Shauma«, ki je živel pred 150 leti.! Danes izjavlja Beare, da se lioče odpo-j voJati spiritiziranju, ker ga pečc vest' in bi rad živel kot pošten mož. Odkrito' priznava, da ni bil nikoli pri spiritističnih sejah v cekakem zamaknenju, ampak je slepil vse navzoče vsikdar lo pri polni zavesti. Pri takozvanih trombinih sejah, pri katerih bi se naj bil javljal poklicani duh s »trombo« — majiien zvočnik —, si je znal vsikdar lako urediti, da se je v temi polastil zvočnika ter govoril vanj. Ker so gledalci pričalcovali od njegovega grškega kontrolnega duha gršŠino, on pa tega jezika ne zna, je dajal od sebe poljubne zloge ter besedc. Eden od poslušalcev iz krožka, ki je bil vešč grščine, je zatrjeval po spkitistični seji, kako je razumel pomen vsake besede. Beare zaključuje svojo izpoved z be&edami: »Moj nasvet vsem, ki se morajo baviti s spiritizmom, je, naj vzgojijo sami sebe, pa bodo z lahkoto pojasnili in razkrili vse goljufije in prevare, ki se uganjajo od spiritistov na račun labkovernosti.« Zlate hiše. Pravljično zlato mesto obstoja resnično in sicer je to Guanajauto v Mehiki. Pred kratkem so odkrili, da vsebujejo liiSo tega mesta zelo mnogo zlata. Omenjieno me&to je eno najstai^ejšiJ-, rudokopnib bivallšč, kojega vrednost so odkrili še 1© sedaj, ko je sklenila železniška družba, da bode pozidala v Guanajauto postajno poslopje. Radi nova zgradbc so morali počfreti celq vrsto starib hiš, ki so bile zgrajene v prejšnjih časili iz žganega kamenja, Za izdelovanje tega kamenja so uporabljali svoj čas odpadke kamenja in peska, ko so mu popr&j odvzeli kovinako vsebino. Pri omenjenem podiranju hiž so dali nekaj teh starih kamnov v kovinsko preizkušnjo. Preizkuševalnica je ugotovila, da so razvaline zelo bogate na zlatu. Vzrok zlate vsebine tiči v tem, ker v starejših časih ni&o znali čisto izrabiti zlatih. in srebrnih rudnin. Srečoaosci na ladjah. Praznoverje je globoko ukoreninjeno y človeku. Negotove sile, ki odločajo o iiašern. življenju in njega u&odi, si skuša člove-k nakloniti. Zaupanje v srečonosca ije posebno razvito v onih ljudeh, ki žive v tesnem zdraženjn z naravo. To dejstvo opažamo pri hribovcih, otočanih in pred vsem še pri mornarjih. Mornar je praznoveren in zna dobro, zakaj. Pozna mač viharja ter silo morja in ga nekaj žene k posredovalcu med njim iii usodo. Vse ladje, največje iri najmanjše, imajo svoje srečonosce (mascott&s), ki jih spremljajo na vseh vožnjah. Po največkrat so sreconosci živali, ki razpolagajo s skrivnostnimi močmi, da zamorejo občuvati mostvo ter ladjo v viharju ter megli pred nesrečami in pred potopom. Taki od praznoverja spremljani srečonosci so: psički, medvedeki, mali tigri, opice, morski levi itd. Na krovu jih ne-gujejo ter jim strežejo in posebno se jih pa okl&pajo v slučaju neVarnosti. Ako pokažejo mornarji potnikom ladijskega srečonosca, jim bleste oči od navdušenja in začnejo takoj pripovedovati, kako se imajo le njemu zahvaliti, da so ušli in se rešili iz te in one opasnosti. V posebnih čislih so srečonosci pri Amerikancih, kjer ni&o samo znaki sreče, ampak nekaki sorodniki posadke. Vsaka ameriška ladja poseda, « srečonoscu ravnotako roflovnik in vse natančne zapiske kakcrr o vsakem mornarju.