Angleški in amerikanski milijonarjl, razvajeni, bogati postopači, pri katerih ne igra denar nobene uloge, hočojo nekaj videti, kar je videlo doslej le malo Ijudi, da lahko pripovedujejo pozneje svojim prijateljem in radovednežem o izrcdnostih. Leta 1928 je morala Iad3*a »Franconia« in leta 1929 parnik »Duches of Athol!« obiskati tudi otok Tristan de Cunha« v južnem Atlantskem morju, ker je hotela videti večina potnikov pri vožnji krog sveta tudi to posebnost med otoki. V obeh slučajih Je bilo izkrcanje nemogoče radi silovitih viharjev, a so doživljajev željni potnlki vendar videli otok in nekateri pomorščaki, ki so zapustili parnika v čol nih, so obiskali otok in pripovedovall bogati družbi, kaj so videli in s kom so govorili. Približno 1500 milj od otoka Sv. Helena, ki je najbližji sosedni ter obljudeni otok, leži od sveta pozabljena pustinja ne le izven linije po.norskegaT prometa, ampak tudi najbolj dvzni !adijski kapitani se ogibljejo skalovja tega otoka, ki je žebilo tolikimladjam v pogubo. Na otoku prebiva 150 Ijndf, ki životarijo siromašno ži\ij'enje, čakaio mcsece, da cela leta, dokler ne prispe kak parnik ali jadrnica, da jirn nripclio živež ter poSto iz domo,Tine. Lota 1928 je izjavil prvi angleški lord admiral v parlamentu, da ni bilo mogoGe v zadnjih 10 lstih od leta 1916, prepeljati po_ta iz domovlna na otoJt Tristan da Cunha. Sedaj je postaio v tem oziru nekoliko boljše. Vs;iko leto mora obiskati od otoka Sv. Hele le ena vojna ladja tudi ta otok zapuščenib. in spraviti tjekaj prehrano ter pošto. — Redko kedaj se prikaže še kak kitolovec, da bi vzel na otoku vode, prehrano, krompir, sočivje in nekaj moke. Otok 3'e bil odkrit leta 1506 od portugalskega admirala Tristana da Cunha. Notranjost otoka je pokrita z strnjeno lavo, raste le malo dre\T3'a in radi nerodovitnosti se niso zmenili za otok ne Portugalci, Španci, Holandci in nc Angleži. Le kitolovci iz celega sveta so se zbirali tukaj, ker je bilo nekoč južno Atlantsko morje zelo bogato na kitih in morskib. psih. Kmalu pa so te živali iztrebili in otok je ostal osamljen v širnom morju. Ko so pozneje prepeljali Angleži francoskega ccsarja Napoleona na otok Sv. Helene, je zasedla Anglija tudi ta puščobni otok. Zgradila je na otoku pocl vodstvom korporala Viliema Glassa vojaško oporišče s posadko 87 mož, ki je ostala tamkaj le 2- leti in nato je bila postaja radi nepotrebnosti ukinjena. Le korporal Viljem Glass se je povrnil z dovoljen3'em pomorske oblasti v pril3'ubljeno samoto, ko se je bil prej oženil na Angleškem in se preskrbel z vsem potrebnim, da bi lahko živel samotarsko življenje Robinsona. Zapustil je 16 otrok ter 50 vnukov, ko je umrl leta 1853 in je prepustil vodstvo otoka brodolomnemu Holandcu Petru Greenu. S Holandci, ki so priplavali na ctok z razbite Iad3"e, se je pomnožilo prcbivalstvo z moži, ki so bili vajeni trdega dela. Pet žen so prepeljali z otoka Sv. Helene in ti samotarji so si ustvarili z malenkostno pomočjo oc! zunanjejra sveta živl3'enje in nočejo ostaviti otoka za nobeno ceno. Otok je najbolj zdrav na celem svetu. L. 1928 je umrlo osem oseb, od katerih .ie bila stara najmlajša 82, najstarejša 98 let.