8554- Al 6010UZOC NJA K Poštnina plačana v gotovini ^ .Aft .. Abb. postale i gruppo Cena 400 lir vsrtSKI DNEVNIK Leto XXXVI. Št. 233 (10.753) TRST, četrtek, 9. oktobra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, PO SESTANKU MED PICCOLIJEM IN SPADOLINIJEM Tudi KD pristala na sestavo r štiristrankarske koalicije Levica PSI še vedno kritična do sporazuma Craxi-Longo Vodstvo KD bo danes razpravljalo o For lani'je vem poskusu Manifestacija feministk v Rimu RIM — Vlada je baje že sestav-ljena, trenutno naj bi bila v teku le še pogajanja glede posameznih ministrstev. Med strankami, ki bodo sestavljale novo štiristransko koalicijo, pa vlada veliko nezaupanje. Iz dneva v dan prisostvujemo zelo prefinjeni igri zavezništev in izsiljevanj. Na sporazum med Craxi-jem in Longom, ki je dejansko okrepil socialistično stranko, je krščanska demokracija včeraj odgovorila s tesnejšim sporazumom z republikanci in z iskanjem dialoga z liberalci. Pristaši nekdanjega tajnika stranke Zaccagninija, ki so se včeraj Ostali so izrazili dokaj ostro oceno o vladi, ki jo Forlani sestavlja: govor je bil o «pomislekih» in o »dvornih*.. V bodoči štiristranski vladi bi krščanska demokracija, so ugotavljali včeraj, utegnila imeti podrejeno vlogo v primerjavi s socialisti. Demokristjanska levica je demantirala glasove, po katerih naj bi v vlado stopili njeni najuglednejši voditelji: istočasno pa je De Mita dejal, da zahteva notranje ministrstvo, medtem ko je Galloni izjavil, da je pripravljen sprejeti eno najpomembnejših ministrstev, baje pravosodje. O vsem tem bodo vsekakor govorili tudi na današnji seji demokristjanskega vodstva, ko bedo proučili trenutni položaj. Po sestanku z republikanskim tajnikom Spadolinijem je Piccoli dejansko opustil svoje pomisleke ter dejal, da se bliža pozitivna rešitev krize. Novo vlado naj bi označevalo skupno ravnovesje med katoliškimi in laičnimi silami. Ta formula je bila zelo všeč republikanskemu tajniku in bi morala biti všeč tudi liberalcem. Vprašanje je ■»iiiiiii,,,, i,,,,,,,,„„„„„„„„„„ ■■■itumimimimnuura TRENUTNI ZASTOJ V SREDNJEVZHOPNI VOJNI TOPNIŠKI DVOBOJI OB ŠAT-EL-ARABU Iran baje varčuje svojo glavnino za odločujoči spopad BAGDAD, TEHERAN — Položaj ha bojišču ob Šat-el-Arabu' je še vedno skrajno nejasen. Dlje kot traja vojna, bolj so protislovni in skopi vojaški komunikeji obeh armad. Edine zanesljivejše vesti pošiljajo v svet tuji dopisniki z iraškega dela fronte, a njihovo poročanje je Pomanjkljivo, saj nimajo dejanskega vpogleda nad celotnim položajem. Iz včerajšnjih agencijskih vesti je bilo predvsem razvidne, da bo voj-ha še dolga. Iraškim silam ni u-spelo v Koramšaru prekoračiti prekopa Kram, ki deli mesto na dva dela, da je trenutno pristanišče v rokah iraške vojske, mestno središče pa žilavo branijo Iranci. Poskusi, da bi se prebili preko prekopa, so trajali ves dan. Izjalovila se je torej možnost, da bi iraške oklopne enote udarile iz Koramša-ra nroti Abadanu. Glavno besedo uha sedaj topništvo obeh armad, ki neusmiljeno tolče po položajih. Obe armadi sta torej obtičali, bliskoviti prodori prvih dni spopada so le se medel spomin; iranska vojska m Homeinijevi gardisti trdovratno branijo vsako ped zemlje. Bagdad Pa skuša sedaj za vsako ceno Dre-prečiti pozicijsko vojno. V zaledju ze kopiči nove oklepne brigade, topništvo in pehoto, da bi z ogro-mno vojaško premočjo strl iranski odpor pri Koramšaru. Prav v pričakovanju te ofenzive 8e je iransko letalstvo včeraj potuhnilo. Omejilo se je na manjša bombardiranja gospodarskih in vojaških objektov v Iraku, svojim kopenskim silam pa ni nudilo podpore. Po vsej verjetnosti iransko letalstvo varčuje s svojimi močmi v Pričakovanju odločilnega spopada, c,e bo sploh prihodnja iraška ofen-ziva odločujoča. V Teheranu so Prepričani v končno zmago, isto trdijo tudi v Bagdadu. Ob vsem tem Pa je zanimivo, da nista obe državi se uporabili svojega najsodobnejše ga orožja. Predvsem Iran ima na tronti pomanjkljivo oborožitev in Maloštevilne redne vojake, kot kaže nosijo težo dobršnega dela o-orambe Homeinijevi gardisti in dru g' prostovoljci, glavnina pa baje eaka na odločujoči spopad. Medtem postaja vse bolj jasno, da so bile vesti o jordanski aktivi Podpori Iraku v dobršni meri res-hične. V jordanskem pristanišču Akabi je izredna dejavnost. Noč in dan izkrcujejo z Ladij material, ki Ra s stovornjaki prevažajo v Irak. ZDA so že pozvale Jordanijo, naj ostane nevtralna, isto je storila Velika Britanija, Izrael pa je zagrozi'. da bo primerno ukrepal. Nevarnost razširitve spopada postaja torej vedno bolj pereča. Jugoslovanska vlada za zaščito državljanov SFRJ, ki delajo v Iraku Beograd — Kot ic sporočil zvezni sekretariat za informacije. I® bila v torek seja koordinacijskega delovnega telesa ZIS, ki skr-r* .za zaščito Jugoslovanov, premoženja in interesov v zvezi z i-rasko - iranskim spopadom. Seje s° se udeležili tudi predstavniki jugoslovanskih gradbenih in projektantskih delovnih organizacij, ki uelajo v Iraku. Na seji so ugoto-vui da vključno s 7. oktobrom nihče od 10.500 jugoslovanskih delavcev in članov njihovih družin, ki so v Iraku, ni bil ranjen. V ddgovoru z iraškim investitor- jem so z gradbišč, ki so ogrožena z neposrednimi vojaškimi operacijami organizirano evakuirali del delavcev in njihovih družin. Od začetka evakuacije do včeraj se je iz Iraka z letali JAT vrnilo v domovino 1.100 delavcev oziroma predvsem članov- njihovih družin. Predstavniki delovnih organizacij, predvsem gradbenih podjetij, ki delajo V Iraku, pa so spregovorili o težavah, s katerimi še soočajo zaradi zaostrenega vojaškega spopada med Irakom in Iranom. Predlagali so, da bi ob sodelovanju z iraškimi investitorji in iraškimi oblastmi na gradbiščih, ki so najbolj ogrožena, začasno prekinili dela in da bi se ti delavci v prihodnjih dneh vrnili v domovino. Na včerajšnji seji je o spopadu med Irakom in Iranom razpravljalo tudi predsedstvo SFRJ. Podpredsednik ZIS Zvone Dragan je obvestil predsedstvo o svojem nedavnem obisku v Iraku in o razgovorih z voditelji te države. Predsedstvo sp je zavzelo za takojšnjo ustavitev ognja le, kako ugoditi slednjim. Govorijo že o vključitvi neodvisnega izvedenca, ki pa bi sodil v liberalne kroge, v vlado: to bi lahko bil rektor turinske univerze prof. Caval-lo. Liberalci bi tako lahko glasovali za Forlanijevo vlado in torej stopili v večino. Ravnovesje v vladi bi bilo torej takšno: na eni strani socialisti, ki jih veže sporazum s socialdemokrati, na drugi strani pa krščanska demokracija s pod poro liberalcev. Iz socialističnih vrst pa gre zabeležiti zelo trdo protestno noto pristašev Lombardija v zvezd s sporazumom s socialdemokrati. Lombardi-jevci trdijo, da se je socialistična stranka «vrnila deset let nazaj». Cicchittu, Achilliju in Querciju, ki zahtevajo čimprejšnje sklicanje izrednega kongresa PSI, odgovarja socialistično glasilo Avanti, ki med drugim pravi, da je prav Signorile-jeva levica julija meseca zahtevala vzpostavitev tesnejših odnosov s socialdemokrati. Tudi KPI kritizira zadnje Craxi-jeve pobude. Zaskrbljujoče je, piše Minucci na komunističnem tedniku Rinascita, da prav socialistični voditelji dajo vtis zapiranja do komunistične partije. Ob koncu komunistični predstavnik obtožuje socialističnega tajnika Craxija, da precenjuje vlogo njegove stranke. Forlani je imel včeraj še nekaj sestankov, nakar se je posvetil izdelavi programa, ki ga bo predložil najprej na današnji seji demokristjanskega vodstva, nato pa ga bo moral prediskutirati z drugimi strankami, ki bodo tvorile njegovo štiristransko vlado. R. G. Srečanje KP zahodne Evrope BRUSELJ — Y belgijskem glavnem mestu se je včeraj začelo dvodnevno zasedanje predstavnikov e-naindvajsetih zahodnoevropskih komunističnih partij. Delegacijo italijanske komunistične partije sestavljajo član vodstva Gianni Cervetti, evropski poslanec Sergio Segre, Ro-dolfo Mechini in Silvano Andriani. Razpravo je začel predsednik belgijske partije Louis Van Geyty, ki je predstavil socialni in gospodarski položaj v posameznih zahodnoevropskih državah. O sedanji krizi v Italiji je govoril Cervetti, ki je poudaril, da je tudi zadnja vladna kriza pokazala, da se v Italiji ne da več vladati brez sodelovanja delavskega gibanja. Protest žensk proti zbiranju podpisov za referendum o ukinitvi splava (telefoto AP) «BLITZ» V SEVERNI ITALIJI USPEŠEN OBRAČUN POLICIJSKIH AKCIJ Dokončno število aretirancev še ni znano • Prizadeta predvsem tehnično-oskrbovalna organizacija skupine prima Imea TORINO — «Prepričani smo, da smo zadali hud udarec tehnično -oskrbovalni organizaciji teroristične skupine prima linea. Aretirali smo vrsto teroristov, ki so strateški del tolpe oskrbovali z orožjem, ukradenimi avti in zbirali denar z raznimi ropi,» — tako je dejal vodja turin-skega Digosa dr. Fiorello. Koordiniran poseg turinske, milanske, bolonjske in trentske kvesture se je torej pravzaprav zaključil, čeprav so v teku še mnoge stanovanjske preiskave, ki bi lahko v kratkem privedle še do novih aretacij. Agenti javne varnosti so skupno priprli 24 oseb, 8 v Milanu, 11 v Turinu in 5 v Bologni, približno toliko pa so jih aretirali tudi orožniki. Dr. Fiorello je še poudaril, da je sedanji policijski «blitz» terjal dolgo pripravljalno obdobje in da je bil poseg podrobno preračunan. Vendar pa iz seznama imen aretiranih (vsa MEDTEM KO PROIZVODNJA V FIATOVIH OBRATIH STOJI ŽE ČETRTI TEDEN PESIMIZEM GLEDE IZIDA POGAJANJ FLM - FIAT MANJŠI INCIDENTI PRED TOVARNAMI V TURINU Tudi včeraj so se nadaljevala srečanja s posredovanjem ministra za delo - Priprave na jutrišnjo splošno stavko RIM — Edino pozitivno znamenje v dolgotrajnem sporu med Fiatom in sindikati je dejstvo, da se nasprotujoči si strani še vedno sestajata za isto mizo pri izredno težkih pogajanjih s posredovanjem ministra ta (telo Foschija. V tem smislu se je izrazil odgovorni za zunanje odnose Agnellijevega koncerna, nadobudni mladi grof MontezemOlo, ob sinočnjem nadaljevanju srečanj med obema delegacijama. Iz njegovih samozavestnih izjav časnikarjem je tudi prav lahko razbrati prave vzroke pesimizma, ki lebdi nad pogajanji: Fiat vztraja na svoji trmasti nepopustljivosti, da je treba težave podjetja reševati le z zveličavnimi recepti njegovega nezmotljivega vodstva, kateremu je treba zato pustiti proste roke. Zatrjevano nezmotljivost pa žal postavljajo v dvom dejstva, ki jih potrjuje tudi «tajni* dokument o Fiatovi strategiji za prihodnje pet-letje, ki ga objavlja današnja izdaja tednika «Mondo». Podjetje naj Molitveni premor na fronti bi osnovalo svoj razvoj na samostojni proizvodnji predvsem najbolj ekonomičnih avtomobilov, medtem ko bi za srednje kubature sklepali sodelovanje za izdelavo motorjev in sestavnih delov z drugimi evropskimi podjetji, izdelavo večjih avtomobilov pa bi Fiat sploh opustila. Pravi preobrat torej v primerjavi s politiko podjetja v zadnjih letih, kar daje slabo spričevalo njegovemu vodstvu in spravlja močno v dvom tudi verodostojnost njegovih sedanjih stališč. Razumljivo je zatorej, da sindikati ne morejo jemati za čisto zlato trditev Fiata, da nr mogoče izvajati rotacije pri dopolnilni blagajni, kot je včeraj ponovno zagotavljal Montezemolo, kot' tudi ne sprejeti zavračanja svojih alternativnih predlogov (predčasne upokojitve, prekinitev novih namestitev itd.) za zmanjšanje delovne sile, ki je potrebno za odpravo zalog neprodanih nekonkurenčnih modelov. Tako zveza kovinarjev, kot enotna zveza CGIL, CISL, UIL pa se nista dah izzivati, kljub temu da je Fiat doslej zavračala ne samo njihove predloge, ampak tudi kompromisni predlog ministra Foschija, in vodita pogajanja z velikim čutom odgovornosti in potrpežljivostjo, dokler se ne bi nedvoumno izkazalo, da išče Fiat spopad, za kar bi moral prevzeti vso odgovornost. Včeraj zjutraj so se zato nadaljevala pogajanja na tehnični ravni, ki so zadevala predvsem kriterije, ki se jih je vodstvo podjetja poslu-žilo pri izbiri 23.000 uslužbencev, ki jih je postavilo v dopolnilno blagajno. Sindikati hočejo namreč biti gotovi, da ni bilo pri tem diskriminacij na škodo najbolj borbenih delavcev (kar pri Fiatu ne bi bila novdst). Sinoči se je obnovil nato že običajni postopek: minister Fo-schi se je najprej sestal z Lamo, Carnitijem, Benvenutom in voditelji FLM, potem s pooblaščenim u-praviteljem Fiata Romitijem in njegovimi funkcionarji, nakar se je pozno zvečer začel sestanek za skupno mizo. Razprava se slej ko prej vrti okrog dveh temeljnih točk: izmenična dopolnilna blagajna za vse osebje avtomobilskih obratov in pa «zunanja» mobilnost. O obeh vprašanjih so si stališča sindikatov in Fiata še močno na- končno razjasnitev, ali je Fiat sploh pripravljen prispevati k pozitivnemu izhodu. Medtem se napetost v Turinu, v Fiatovih tovarnah v vse.i državi in na spiošno v družbeni skupnosti stopnjuje V vseh Fiatovih obratih stoji proizvodnja že četrti teden, kot od-govpr na samovoljno postavitev v dopolnilno blagajno Vodstvo Fiata pa ne prispeva k pomirjanju, a ga sindikati dolžijo, da še piha na ogenj. V zadnjih dneh je namreč vložilo nekaj prijav na sodiščih proti sindikalistom, ki vodijo «delavske straže* pred tovarnami, včeraj so se pa v Turinu zgodili prvi, na srečo manjši, incidenti. V zgodnjih jutranjih urah je vsega skupaj kakih 200 (od skupnih 18.000) nižjih vodilnih kadrov izsililo vstop prek delavskih straž na dveh vhodih, nakar so na prigovarjanje stavkajočih odšli. Fiat je dogodek prijavil sodišču kot nasilje, kovinarski sindikat pa je v zelo ostrem komunikeju obdolžil vodstvo podjetja, da je «organiziralo in instrumentali-ziralo* incident, pri katerem je sodelovalo tudi nekaj desetin vojaško organiziranih ljudi, ki nimajo nič opraviti s tovarno. FLM zato obvešča Fiat, da odslej ne sprejema več nobene odgovornosti za izzivanja in tepistična dejanja, ki bi se dogodila v tovgmah. Medtem se nadaljujejo vnete priprave na jutrišnjo vsedržavno splošno stavko proti napadom na zaposlitev in na vlogo sindikatov, ki jim načeluje Fiat. Včeraj je bil v Turinu shod tovarniških svetov vseh Fiatovih obratov, ki je potrdil neomajnost borbe za obrambo delovnih mest. Iz vse države pa prihajajo izrazi solidarnosti in stvarne podpore stavkajočim: dežela Toskana je prispevala 20 milijonov lir, Združenje krajevnih uprav milijon, Zveza zadrug 55 milijonov, celo Združenje trgovcev na debelo s sadjem in zelenjavo iz Piemonta j«, sklenilo brezplačno razdeliti pridelke stavkajočim. •■iiiiiHiimuiiiiiiitiiiiiitiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiriiiiiiiimiimtiiiiiiiiHiiiitMiiimiiiiiiiMiMiHMiiniiMiin Kiprianu si je med drugim ogledal Postojnsko jamo Ciprski predsednik obiskal Slovenijo Možnosti za okrepitev sodelovanja med SRS in Ciprom LJUBLJANA — Predsednik republike Ciper Spiros Kiprianu. ki je v okviru uradnega ih prijateljskega obiska v Jugoslaviji včeraj dopotoval v Slovenijo, se je v Ljubljani sešel s predsednikom predsedstva SRS Viktorjem Avbljem Ob tej priložnosti sta izmenjala mnenja o sodelovanju med Slovenijo in Ciprom v okviru sodelovanja med Ciprom in SFRJ. Viktor Avbelj je ciprskega predsednika seznanil z gospodarskim razvojem Slovenije in perečimi vprašanji tega razvoja. Obe strani sta menili, da bi lahko sodelovanje med Slo- Iranski vojaki molijo obrnjeni proti Meki ob svojem samohodnem topu (telefoto AP) venijo in Ciprom bilo še večje in razen, zaradi česar si je težko mis-1 še bolj vsestransko, za kar obsto-liti, da bi bila ugodna rešitev bli- jijo številni objektivni pogoji. Vik-zu. Prizadevanja ministra Foschija tor Avbelj je visokega gosta sezna-so zato predvsem usmerjena v do-|nil tudi z vključevanjem Slovenije Pred 60. obletnico koroškega plebiscita CELOVEC — Čedalje več zastav visi po celovških ulicah in se namaka v jesenskem dežju: priprave na petkovo proslavo šestdesetletnice koroškega plebiscita so v polnem teku. Več kot 17.000 ljudi se bo u-deležilo slavnostne povorke, 200 slavnostno okrašenih voz bo ropotalo po ulicah in 85 vaških godb bo nastopilo. Govorov bo najmanj pet in televizija bo neposredno prenašala koroško nacionalistično veselico skoraj štiri ure. Ali bo res nacionalistična? Deželni glavar Leopold Wagner sicer zagotavlja, da ne bo, in je v posebni radijski oddaji pozval koroške sodeželane, naj bodo «dosto-janstveni in mirni*. Dejal je, da mednarodna kriza *v tem trenutku terja posebno previdnost pri obli- kovanju političnih in medčloveških odnosov na Koroškem samem, pa tudi do sosedov», kar nedvomno dokazuje, da se zaveda možnih posledic za odnose z Jugoslavijo, če bi se plebiscitna proslava spet sprevrgla v protislovensko gonjo in bi jo označevali protijugoslovanski izpadi. Toda vprašanje je, kako mu bo uspelo to idiscipliniranje». saj imajo plebiscitne proslave vedno v rokah nacionalistični krogi na čelu s koroškim Heimatdienstom in njegovo zvezo koroških brambovcev, «Ab-wehrkampferbundom», ki so naravnani na konfrontacijo ustvarjanja umetnega ozračja ^prastrahu* pred Jugoslavijo in zapostavljanja koroških Slovencev. ' NovaJ okolnosl plebiscitnega pra- znovanja so rezultati nedavnega znanstvenega simpozija o dogodku pred 60 leti, ki je potekal v celovški univerzi in ki so se ga udeležili tudi jugoslovanski zgodovinarji. Jasno se je namreč pokazalo, da koroško zgodovinopisje potvarja o-koliščine, v katerih so v nekdanji koroški coni A 10. oktobra 1920 organizirali glasovanje o tem, ali na: to ozemlje pripojijo novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev ali pa naj ostane v Avstriji. Takrat se je 41 odstotkov južnih Korošcev todločilo» za Jugoslavijo. 59 odstotkov pa za Avstrijo, kar pomeni, da ~e za Avstrijo glasovalo tudi okrog 15 000 Slovencev. Na znanstvenem simpoziju, ki naj bi bil nekakšna politična protiutež evforiji proslavljanja plebiscitne šestdesetletnice, se je pokazalo, da so bili za odločanje bistvenega pomena italijanski politični interesi, da je bil pritisk nemško nacionalističnih krogov na Slovence izredno močan in da se Slovenci niso odločali po nacionalnem kriteriju temveč po gospodarskih in socialnih interesih, kakor so jim bili prikazani. Predvsem pa so na simpoziju dokazali, da so Slovenci tako rekoč slepo verjeli avstrijskim obljubam o naj-vzornejši manjšinski politiki, ki da jih čaka v avstrijski državi. Aktualno sporočilo zgodovinarskega srečanja je bilo, da takratne avstrijske obljube še vedno niso izpolnjene, čevrav so bile pravice koroških Slovencev ponovno potrjene leta 1955 v sedmem členu avstrijske državne pogodbe, Vzporedno s pripravami na u-radno proslavo, ki jo skušajo prikazati kot nekakšno folklorno prireditev in. ki se bo, kot vsako leto, zanesljivo sprevrgla v festival pro-vincializma, tečejo tudi priprave na alternativno prireditev. «oktobr-ski tabor*, ki ga organizirajo koroški Slovenci skupaj s predstavniki demokratičnih krogov na Koroškem in v Avstriji. Prireditev, ki se je bodo aktivno udeležili nekateri najvidnejši avstrijski umetniki, med njimi znameniti šansonjer Andre Heller, bo v soboto potekala pod geslom «za novi oktober — zoper protimanjšinski pakt treh koroških strank — dvojezično v osmo desetletje*. Resnično prava moderna alternativa. SLAVKO FRAS v celotno blagovno menjavo Jugoslavije in sveta. Po pogovorih je predsednik Kiprianu s soprogo in člani delegacije obiskal Ajdovščino, kjer mu je v gradu Zemono predsednik skupščine občine Ajdovščine Ladislav Bagatelj priredil slovesno kosilo. Popoldne so visoki gostje s Ciora obiskali tovarno pohištva in opreme za gospodinjstva Meblo v Novi Gorici in si ogledali Postojnsko jamo. (dd) Odložili zasedanje OPEČ v Bagdadu DUNAJ — Iraški veleposlanik na Dunaju je včeraj uradno potrdil, da se države izvoznice nafte ne bodo sešle 4. in 5. novembra v Bagdadu, kot je bilo predvideno. Odložili so tudi sestanek ministrov za nafto držav članic OPEČ, ki bi moral biti 14. oktobra v Londonu. Iraški veleposlanik je dejal, da se ne bodo sešli v Bagdadu, zaradi vojne med Irakom in Iranom. Vendar politični opazovalci menijo, da to ni edini vzrok, da se države OP EC ne nameravajo sestati v bližnji prihodnosti. Glavni vzrok naj bi bil pomanka-nje enotnosti v sami organizaciji, kjer posamezne države zagovarjajo nasprotujoča si stališča glede cene nafte. Tudi na zadnjem srečanju OPEČ na Dunaju so se le z največjo težavo sporazumeli o novih cenah, ko je Saudska Arabija pristala na podražitev nafte. sicer niso še znana) oseb jasno izhaja, da je policija tokrat naletela na dokaj majhne «ribe>. ki so v organizaciji prima linea imeli le obrobne odgovornosti. Tako je na primer vodja torinskega Digosa demantiral vest, ki so jo razširili nekateri dnevniki, da sodi policijski poseg v krog preiskav o umoru novinarja Walterja Tobagija. Peterica bolonjskih aretirancev, pod obtožbo pripadništva oboroženi tolpi, naj bi bUa tako kriva «le» za vrsto atentatov in napadov na mestno kvesturo, krajevne sedeže mestnih redarjev in nekatere posamezne kaznilniške paznike. Med številnimi manj poznanimi aretiranci, je najpomembnejši Paolo Zambianchi, katerega je torinski Digos zasledoval že dalj časa. Tudi zato njegova aretacija ni v zvezi z včerajšnjo preiskavo. Zam-bianchija je sodišče že obsodilo na 24 let zapora zaradi umora preiskovalnega sodnika Guida Gallija v sodelovanju z znanim teroristom Corradom Alunnijem in njegovo. skupino. Zambianchija je policija iskala tudi v zvezi z umorom Fiatovega voditelja Carla Ghiglienija. Od Alunnijeve skupine ostaja na svobodi tako le še njegova desna roka Maurizio Bignami. V okviru preiskav o umoru neo-fašista Francesca Mangiamelija pa je namestnik državnega pravdnika Guardato formalno obtožil umora palermitanskega profesorja Alberta Volo, ki so ga aretirali že 15. septembra. Volo naj bi Mangiamelija umoril v sodelovanju z za sedaj še neznanimi sokrivci. Italija v izvršnem svetu UNESCU BEOGRAD — Na včerajšnji plenarni razpravi 21. generalne konference UNESCO so izvolili 19 novih članov izvršnega sveta, ki je najvišje telo UNESCO. Toliko je bilo izpraznjenih mest v izvršnem svetu, ki ima skupaj 45 članov. Predstav- ŽENEVA — Uradni pogovori med zastopniki Evropske gospodarske skupnosti In Svetom za vzajemno pomoč, ki združuje na gospodarski ravni vzhodnoevropske države, se bodo obnovili 15. t.m. KLJUB RAZSODBI UPRAVNEGA SODIŠČA Odbor za cene za nove poviške telefonskih tarif RIM — Osrednja komisija za cene ni sprejela včeraj nobene odločitve glede predlogov po novih poviških telefonskih tarif. Kljub nasprotovanju zastopnikov sindikatov in potrošnikov, da bi sploh razpravljali o zahtevah družbe SIP, če prej ministrstvo za pošte pismeno ne potrdi, da je mednarodna družba za računovodske preglede preverila podatke, je komisija sklenila nadaljevati danes razpravo. Odločilen je bil namreč pritisk ministrov De Michelisa in Daride, ki sta zatrjevala, da so računovodske podatke že preverili uradi medministrskega odbora ‘za cene, in da je treba s poviški tarif zagotoviti družbi SIP možnosti razvoja službe. Zato se bodo ministri, kljub temu, da je Cossigova vlada odstopila, sestali drevi v o-kviru odbora za cene, z namenom, da odobrijo poviške vseh telefonskih tarif, ki znašajo v povprečju 17,5 odstotka v primerjavi z dosedanjimi, ki jih je pa deželno upravno sodišče Lacija razveljavilo. V takih razmerah naročniki več ne vedo, kaj početi: plačati ali ne zadnje račune? Jim bo kdo povrnil razliko od januarja? Gotovo je le eno: zaradi pocenitve žetona od 100 na 50 lir ni skoraj več mogoče uporabiti javnih telefonov, ker so žetoni enostavno izginili. niki Belgije, Španije, ZRN, in Italije so bili izvoljeni iz skupine držav Zahodne Evrope in Amerike, na dve izpraznjeni mesti v skupini socialističnih držav pa so izvolili ČSSR in Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko. Skupina azijskih držav je popol-nila 3 sedeže, afriških držav 7, skupina arabskih držav pa je za 3 izpraznjena mesta predlagala pet predstavnikov. Pred začetkom poslovanja je Libanon umaknil kandidaturo. Za člane sveta so izvolili predstavnike Tunizije, Al žirij* in Združenih emiratov, medtem ko je kandidat Egipta, ki je do zdaj imel predstavnika v izvršnem svetu, izgubil sedež. Na predlog skupine držav v razvoju, so sprejeli resolucijo na povečanje števila članov izvršnega sveta s 45 na 51. Nove člane bodo izvolili na prihodnji generalni konferenci UNESCO čez tri leta. Plenarno zasedanje na 21. generalni konferenci UNESCO se bo končalo danes. (dd) PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 9. oktobra 1980 V OKVIRU MEDNARODNE RAZSTA VE IIHIItlllllllllllllltHIllllMIMIIIIIIMMtllHlIllllHItlMIimiMIIIIIIIIIHIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMHIIIIMHHMMiiiiiH Od 26. do 28. oktobra izlet Kmečke zveze v Beograd Člani Kmečke zveze se bomo letos odpravili na tradicionalni izlet v SR Srbijo, kjer si bomo med nedeljo, 26. in torkom, 28. t.m., ogledali glavno mesto Beograd ter nekatere pomembne objekte agro-živilske. industrije in posamezne kmetijske obrate v bližini Smedereva. Iz Trsta bomo odpotovali z avtobusom, 25. oktobra ob 19. uri, na železniško postajo v Ljubljano, od koder bomo s spalnim vagonom odpotovali za Beograd ob 22,15. (namestitev po 3 osebe v vsako spalno kabino). Prih-.d v Beograd, v nedeljo, 27. oktobra ob 7. uri, nato namestitev in zajtrk v hotelu «Balkan» na Terezijah, takoj potem pa odhod na Dedinje v Hišo cvetja, kjer se bomo tržaški kmetje poklonili predsedniku Titu s polaganjem venca. Ostali del dneva bo ves prepuščen ogledu jugoslovanske prestolnice ‘ v spremstvu vodiča. Naslednji dan, ponedeljek, 27. oktobra, si bomo ogledali kmetijski kombinat «Godanin» pri Smederevu ter dva večja kmetijska obrata, ki se bavita predvsem s vinograd- ništvom in sadjarstvom. V programu je tudi predviden ogled smederevske trdnjave ter drugih zgodovinskih zanimivosti. Kosilo bo v zadružnih prostorih kmetijskega kombinata, večerja pa v tipičnem gostišču v Udoviči. V torek bomo v dopoldanskih u-rah obiskali enega najpomembnejših kmetijskih kombinatov agro-živilske industrije v Jugoslaviji, to je PKB Beograd, popoldne pa bo prosto za nakupe in oglede. Omeniti moramo, da bo častni gost in spremljevalec našega letošnjega izleta Andrej Petelin, predsednik Zadružne zveze Slovenije, s pomočjo katere smo tudi izlet organizirali. Naj povemo še, da je v okviru objektivnih možnosti, ki mu jih lahko prepusti služba in delo, predvideno tudi srečanje z zveznim sekretarjem za kmetijstvo, inženirjem Milovanom Zidarjem. Vse naše člane, ki bi se radi u-deležili izleta, vabimo, da se nujno zglasijo v naših uradih, ker so mesta omejena na petdes.t oseb. Cena izleta je 155.000 - lir na osebo. E. B. PO POTOVANJU LETEČEGA ODDELKA V TREVISO Policija potrdila vodilno vlogo tržaškega neo/ašista Falcionija Kljub temu da ni imel zaposlitve, je živel z visokim standardom * V Trevisu tudi oropani draguljar iz Trsta Izsledki za sedaj negativni Potovanje v Treviso, kjer je zaprta skupina neofašistov s Tržačanom Falcionijem na čelu, ni načelniku tržaškega letečega oddelka dr. Petrosinu obrodilo zaželenih sadov. Pištola z dušilcem, lepljivi trak, brade in drugi material, ki so ga neofašisti prevažali v svojih avtih, mu je namreč pritegnilo v spomin rop, ki so ga neznanci izvedli pred nekaj leti v našem mestu na račun nekega draguljarja in pri katerem je se je plen vrtel v višini pol mi lijarde lir. Žato je Petrosina sprem ljal v Treviso tudi draguljar Fantoma, ki pa med šesterico ni spoznal nikogar, -tudi ni mogel potr diti, da je sedaj zaplenjena pištola ista. V Trstu pa so agenti — kot smo že poročali včeraj — izvedli hišno preiskavo na stanovanju neofašista Falcionija. čeprav ni imel nobenega poklica, je vzdrževal prijetno stanovanje, dva avtomobila in dober standard. Njegova žena je a-gentom izjavila, da je soprog delal kot trgovski potnik, ni pa znala poglobiti te informacije. Že pred leti je bilo policiji jasno, da se Fal cioni preživlja z utnazanimi nosli. Začel naj bi s tatvinami, ker pa so «prc?,ahtevne», je nato pristopil k ropom. Prav v teh dneh bi se moral pred sodniki braniti zaradi obtožbe prekupčevanja z ukradenimi avtomobili. Polici iški krogi so vsekakor včeraj potrdili, da je orav cn vodil skupino štirih Rimljanov in padovskega kriminalca, ki so — razen slednjega — dobro poznani zaradi svoje sodne preteklosti in politične pripadnosti. Včeraj so jih v Trevisu sodni organi zaslišali, danes bo še na vrsti Tržačan, Brani ga znani odvetnik Bezicheri. ki je že zagovarjal neonacista Fredo. Vseh pet aretirancev je do sedaj izjavilo, da »so bili namenjeni v Cortino in da so se spoznali pred kratkim*. Tej verziji seveda nihče ne verjame, jasno je nhmreč. da so nameravali izvesti rop. Vprašanje, kam z izkupičkom, pa ostaja odprto. Zaradi posesti orožja (verjetno bo obtožnica govorila o vojnem) jim bodo vsekakor sodili po hitrem postopku v prihodnjih dneh. šotora na Trgu Unita jasno kažejo, pravijo sindikalne organizacije, da krajevne oblasti izgubljajo nadzorstvo nad celotno situacijo, kljub hvalevrednim akcijam komisije, ki je bila za rešitev tega vprašanja ustanovljena na prefekturi. Sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev imajo nelahko nalogo, saj morajo v zadnjem času stalno po-sredovati pri odvetnikih in lastnikih stanovanj, da bi sodne izgone odložile tudi za kratek čas; večkrat naletijo na gluha ušesa, kar povzroča veliko napetost med vsemi zainteresiranimi. Med glavne razloge, ki nato sprožijo proces sodnih izgonov, je treba prišteti tudi nesoglasja in nesporazume med mlajšimi in starejšimi generacijami, ki se največkrat zaključijo tako, da ostanejo cele družine, ali starejše osebe, ali pa mladi zakonski pari, kar na cesti. Pred takimi dramatičnimi primeri in spričo nevzdržnega stanja na tem področju, sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev jasno zahtevajo, naj občina začasno zaseže neoddana zasebna stanovanja; poleg tega zahtevajo, naj se ustanovi občinska komisija za stanovanjsko problematiko, ki naj upravlja tako neoddana stanovanja kot ona, ki so v slabem stanju in naj , v svoji akciji zainteresira tudi last-; nike, da bi pregledali in preuredili | taka stanovanja. Stanovanjska problematika, vendar v deželnem merilu, bo osrednja tema današnje tiskovne konference, ki jo je sklical dež.etoi odbornik za javna dela Biasutti. Na njej Lo orisal dosedanje posege in bodoče programe, ki jih ima deželna u-prava na tem področju Tiskovno konferenco je danes sklicala tudi republikanska stranka, katere predstavniki bodo orisali stanovanjski položaj na krajevni ravni in iznesli svoje predloge za premostitev takega stanja. 9 Predsednik deželnega odbora Co-melli je včeraj sprejel generala Carla Alberta Correaleja, novega poveljnika tržaškega vojaškega pre-zidija. Seja glavnega odbora sekcije KPI dolinske občine V preteklih dneh se je sestal glavni odbor sekcije KPI občine Dolina. Po uvodnem tajniškem poročilu, ki je nanizal vrsto mednarodnih in vsedržavnih kot tudi občinskih problemov, se je razviia s posegi prisotnih tovarišev, plodna razprava s posebnim poudarkom na domače probleme. Vsi so soglašali z dejstvom, da so lokalni problemi tesno povezani s krizo, ki jo preživlja italijanska družba in ne nazadnje tudi vsedržavna vlada. Poseben poudarek je bil dan nevarnosti, ki jo predstavljajo tudi za naše kraje odpusti in dopolnilna blagajna v Fiatovih obratih, ter ugotovitev, da so na seznamu v prvi vrsti prav komunistični tovariši. O vseh teh problemih je. govoril tudi član federacije tov. Geri v svojih povzetkih. Še posebno se je zaustavil pri nadaljnjem delu in notranji organizaciji partije, tudi v luči ponovnega zanimanja širših množic in borbenega vzdušja tako na vsedržavni ravni kot v tržaški stvarnosti. Druga važna točka dnevnega reda je bila priprava sekcije na včlanjevanje tovarišev za leto 1981, ki se bo začelo že konec tega meseca in pri katerem se bodo morali angažirati, v sklopu vaških celic, prav ,vsi. Na koncu naj dodamo, da je bil sprejet sklep, da se letošnja proslava oktobrske revolucije priredi 8. novembra v Ricmanjih. ZADNJA VEST Zaradi prelepa se bo moral zdraviti 20 dni V Ul. Capodistria sta se sprla in nato stepla 66-letni Marcello Veli-cogna in 63-letni Mario De Car-lucei. Skupil jo je Velicogna, katerega je drugi hudo udaril po glavi s kovinskim loncem, ki ga je nosil v plastični torbi. Zdraviti se _ , . bo moral 20 dni zaradi ran na glavi AVlODUS V r6R3Ult! in obrazu. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek. Na križišču med Ul. Ginnastica in Rossctti Tatinski dolgoprstneži so bili spet na delu Policija je imela v torek veliko dela z dolgoprstnimi tatovi, ki so obiskali tri stanovanja v mestnem središču. V tretjem nadstropju hiše v Ulici Stuparich 2. kjer stanuje družina Serri, so izginili dragulji v vrednosti poldrugega milijona lir. Med odsotnostjo lastnikov so tatovi vdrli skozi glavna vrata In odnesli le »izbrano* blago. Dva zlata prstana z briljantom ter nekaj tisoč lir je izginilo iz stanovanja Severina Suardija, ki biva v Ulici San Pasquaie 10. Tudi v tem primeru so lopovi z izvijačem poškodovali ključavnico vrat. d so lahko stopili v zaklenjeni dom. Za Ric-carda Candriello iz Ulice Piccolo-mini 15 pa je bila škoda manjša; izginila je namreč le zlata verižica z medaljo. Svoje akrobatske sposobnosti pa sta v noči med torkom in sredo dokazala dva Madžara, ki sta se skušala prigoljufati v sedež zadruge »Cooperative operaie* v Ulici Svevo 16. Po žlebovih sta se počasi dvigala do tretjega nadstropja, ko ju je zapazil neki nočni čuvaj. Policiji je uspelo zasačiti le enega — izjavil je, da sta oba madžarskega rodu in da sta gosta begunskega naselja v Padričah — drugi pa jo je pred aretacijo popihal. dve pridržani prognozi Malo po polnoči je prišlo do hude prometne nesreče na križišču med ulicama Rossetti in Ginnastica, ko sta trčila mestni - avtobus, ki je bil namenjen v središče, in avto renault z videmsko registracijo. V njem sta se vozila Tržačana 21-letni Fulvio Catania iz Ulice Campanelle 124 in 20-lc(ni Roberto Fcrrante iz Ulice Gregorutti 2. Poškodbe, ki sta jih zadobila, so ‘zredno hude in zdravniki so si zato za oba pridržali prognozo. Verjetno je nesrečo zakrivilo nespuštovanje rdečega semaforja. Na kraj nesreče so takoj prihiteli mestni redarji in gasilci, ki so pomagali iz zvitih pločevin rešiti ranjeni telesi ponesrečencev. Ob smrti babice izrekamo Jožetu in Luisi Chcr iskreno sožalje gojenci in delovni kolektiv Dijaškega doma «S. Kosovel* iz Trsta. 9. 10. 1937 9. 10. 1980 Oh obleinici smrti Rudolfa Gombača »e ga spominjajo žena Pav|a ter hčerke z družinami. Trst, Lonjpr, 9. oktobra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 9. oktobra 1988 -'*> st1. fcW***»5 Gledališča VERDI V soboto ob 18. uri simfonični koncert orkestra gledališča Verdi pod taktirko dirigenta Gerta Mie-ditza. Na sporedu Bach in Beethoven. • • * Nadaljuje se abonmajska kampanja za sezono 1980/81. TEATRO STABILE Pri osrednji blagajni, Pasaža Protti, ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence in mladino. Potrditev reda «stalni» do 15. oktobra Kino Ariston Danes zaprto. Nazionale 15.30-22.00 «Clito': peta-lo del sesso*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «Holocaust» - n. del. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 »Chissa perche... capita-no tutte a me*. Bud Spencer. ExceIsior 16.00 »American gigoto*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Non ti conosco piu amore*. M. Vitti in J. Do-relli. Barvni film za vsakogar. Penice 16.00 «L'impero colpisce an-cora* Barvn' film za vsakogar. Mignon 16.30—22.00 «Contamination». Filodrammatico 15.30—22.00 «La mo-gliettina ultra porno». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Kramer contro Kra mer». Barvni film. Cristallo 15.45 «Qua la mano». A. Celentano, E. Montesano. Vittorio Veneto 16.30 «Ispettore Cal-laghan il caso Skorpio e tuo». Clint Eastvvood. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «La Cicala». ' Fran-ciosa in V Lisi Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Danes zaprto. ' Prosveta MF OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1980-1981 LUIGI PIRANDELLO «ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST* komedija v treh dejanjih Režija MARIO URŠIČ PREMIERA jutri, 10. oktobra, ob 20.30 - ABONMA RED A — premierski prva PONOVITVE v soboto, 11. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED B sobota po premieri v nedeljo, 12. oktobra, ob 16.00 — ABONMA RED C — prva nedelja po premieri Nadaljuje se vpisovanje abonmajev vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure pri blagajni KULTURNEGA DOMA, Ul. Pe-tronio 4 — tel. 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajni dvignejo svoje izkaznice. PD Rdeča zvezda priredi jutri, 10. oktobra, ob 20.30 v osnovni šoli v Saležu gostovanje dramskega odseka SPD Tabor z gledališko predstavo »Melonarjada* (melonar-ska šagra s petjem), režija Drago Gorup. Izleti Združenje Union priredi ponovno enodnevni izlet v Kumrovec v nedeljo, 19. oktobra 1980. Program izleta obsega ogled Titove rojstne hiše. kosilo v Krškem. Zaključni letni izlet bo 26. t.m. v Jesolo. Vse informacije na sedežu. Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure. PD - MK Slovan priredi 19. okt. izlet v Benetke (z vlakom). Vpisova, ’:’bje ob torkih, sredah; četrtkih In petkih od 20. do 21. ure- v prostorih Gozdne zadruge na 'Phdričhh., Cena izleta je 6.000 lir. KD SLOVENEC iz Boršta priredi 5-dnevni izlet na Češkoslovaško (od 5. do 9. novembra t.l.). Cena izleta je 168.000 lir. Informacije in vpiso vanje v srenjski hiši v Borštu vsak dan od 19.30 do 20.30. razen sobote in nedelje, do četrtka 16. t.m. Potovalni urad « A U R O R A » prireja od 25. 10. do 1. 11. 1980 potovanje z letalom v KIJEV, LENINGRAD in MOSKVO Cena 478.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Cicerone 4, tel. 60-261 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO IRS1 priredi danes. 9. oktobra PREDAVANJE dr. Franceta Habeta na temo «OD GALAPAGOSA PREKO ANDOV V AMAZONIJOr Dr. Habe bo. svoje predavanje, ki se bo pričelo ob 20. uri v Gregorčičevi' dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/11), opremil z barvnimi diapozitivi. Ob tej priložnosti bodo predstavili občinstvu novi prapor SPDT. MLADINSKI KROŽEK TRST ORGANIZIRA PLESNI TEČAJ 1. za začetnike 2. nadaljevanje lanskega tečaja Vpisovanje in informacije na ZSKD — Ul. sv. Frančiška 29/11 f Čestitke Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 9. oktobra ABRAHAM Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 17.30 — Dolžina dneva 11.16 — Luna vzide ob 6.15 in zatone ob 18.03. Jutri, PETEK, 10. oktobra DANIJEL Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20.6 stopinje, najnižja 17,3, ob 18. uri 19 stopinj, zračni tlak 1002,5 mb. pada, veter 12 km na uro za-hodnik, vlaga 85-odstotna, dežja je Padlo 1,6 mm, nebo pooblačeno; mor je razgibano, temperatura morja 20,4 stopinje, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. DelHstria 7, Er-ta S. Anna 10. Ul S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Dtrhes bra/huje ^ojkitif dan NIVES ZERjpL. ;§č M Rimiga Kita ter o-bilo zdravja in .veselja . JI iz srca želita družin' Zudich in Micali. Danes praznuje 23. rojslni dan NIVES ZERJUL. Obilo sreče, zdravja in veselja ji želi mož Marjan. Razna obvestila Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča člane, da je minimalna doba za upokojitev 19 let. 6 mesecev in 1 dan. Ta doba se skrajša 14 let. 6 mesecev in 1 dan za poročene ženske, vdove z nedoraslimi otro' i, ločenke , z nedoraslimi otroki Zf u pokojitev. se štejejo pri ženskah tudi leta’univerze, pri mbških pa leta vojaščine. S r V Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča učitelje in profesorje, ki so poučevali v pošolskem pouku (doposcuola), naj naslovijo prošnjo na šolsko skrbništvo, v ka teri naj zaprosijo, da se jim ta leta priznajo kot službena doba. kar istočasno velja za denarni povišek, po odloku št. 159/80 TAR - Lazio (III. sekcija). Prošnji, napisani na nekolkova-nem papirju je treba priložiti: a) kopijo študijskega naslnva, ki ga je učitelj ali profesor imel, ko je poučeval v tem obdobju, b) Službeni list z vsemi leti poučevanja v pošolskem pouku. Oba priložena dokumenta morata biti n« knlkova nem papirju. Podrobnejše informacije in fac -simile prošnje dobijo interesenti na sedežu SSŠ. Ul. Filzi 8, vsak ponedeljek in četrtek od 11. do 13. ure in vsak torek in petek od 16. do 18. ure. Glasbena matica obvešča, da se je pričelo vpisovanje abonmajev za koncertno sezono 80/81. PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah, izjemoma za Padričarje in Gropa.jce. ŠD PRIMORJE obvešča vse člane in simpatizerje, da se bo začel jutri, 10. t.m., ob 20.30 v Športnem krožku na Proseku redni TEDENSKI TURNIR V BRIŠKOLI Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 DA BO LAHKO USTREZAL NAMENU Tudi suhozemski terminal potrebuje neposredno železniško povezavo Po sedanjih predvidevanjih naj bi tir v avtoport «prišel» iz industrijske cone ■ Perspektivnost železniških prevozov OSMICA pri Lupincu v Praprotu se nadaljuje do 14. t.m. Toči belo in črno vino. NUJNO iščem stanovanje v najem, po možnosti v centru mesta Telefonirati cd 9. do 11. ure zjutraj na št. 60227. UGODNO prodam skoraj nov grelec za živila. Informacije po telefonu 0481 - 882163. POTREBUJEMO več izvodov knjige »G. Prina: Splošno knjigovodstvo* za dijake III. razreda DTTZ «Žiga Zois*. Prosimo bivše dijake, naj knjigo odstopijo. Lahko telefonira jo v tajništvo zavoda tel. 54356. UGODNO prodam novo peč warm morning 616 na drva in premog. Telefon 722657. MIZARJA izkušenega za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem kategorije B iščemo. Telefonirati nai^ištev. 54-390. U G O D N Op' roda m skoraj nov dvobr zinskTmoped'49 C. Telefonirati ob1 večernih urah na tel. štev. 0841 — 882230 (odg. Tomšič). ' 15- LETNO dekle z znanjem slovenščine nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Teli'fonirati od 13. do 14. ure na štev. 220495. PRODAM motorni čoln znamke fiart. Dolžina 3.60 m Telefonirati na št. 225-654. PRODAM avtomobil mini moriš 1000, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Telefonirat' od 13. do 14. ure na telefon štev. 228 723. UGODNO prodam gorilnik znamke riello - isothermo domus G4, rabljen samo 12 mesecev (na kurilno olje). Telefon 213-034 od 19. čj 21. Ure. PRODAM fiat 850 - pulmin v odličnem stanju. Telefon 225-551. PEČ na drva in premog v dobrem stanju kupim. Telefonirati v opol danskih urah na tel štev 226-265 16- LETNO DEKLE išče kakršnokoli delo v jutranjih urah, razen ob nedeljah. Telefonirati od 13. do 14. ure na tel. štev. 228 318. POŠTENEGA(O) in sposobnega(o) delavca (ko) sprejmemo takoj v službo za skladiščnika Pismene ponudbe .na upravo Primorskega dnevnika pod oznako »Center mesta*. JEEP vvilis s prikolico registrirano kot tovornjak — letna taksa 7.000 lir v dobrem stanju prodam. Telefon 432 36. ODDAM približno 1.600 kv.m. obzidan teren, primeren za week end — obkrožen z borovim gozdičem — dostopen z avtom, samo 7 minut iz mesta. Ponudbe pod šifro «Zeleni kot*. PRODAM po ugodni ceni sode za vino (rabljene) različnih velikosti Tel. 225 973 od 20. do 22. ure. Ena izmed prvih nalog novega odbora v Gorici, še zlasti odborništva za- javna dela, bo zadevala izgradnjo suhozemskega terminala ali avto porta kot ga tudi drugače imenujejo. Objekt torej, ki je v italijanskem gospodarskem delu osimskega sporazuma in za katerega je država namenila deset milijard lir, odločno premalo za njegovo izgradnjo. Po sodbi strokovnjakov, je sedaj na voljo komaj ena tretjina potrebnega denarja, morda pa tudi manj, če se bo gradnja zavlekla. Stvari okoli terminala so že tako dodelane, da bi po nekaterih ocenah morali z deli pričeti še v tem letu. Če se jih še niso lotili, se je to zgodilo zato, ker je poprejšnji občinski odbor želel svojemu nasledniku prepustiti razreševanje vseh vprašanj, ki so še odprta v zvezi s tem javnim objektom, in ker je brezvladje trajalo cele štiri mesece. Ker so načrti v glavnem dodelani, bodo morali novi upravitelji zagotoviti dotok denarja. Najbolj verjetna oblika finansiranja je deželni prispevek, podobno kot so z deželnim prispevkom zgradili mednarodni mejni prehcd Štandrež. Z denarjem je tesno povezana tudi izgradnja industrijskega tira. Toda industrijskega tira ne potrebuje samo terminal, ampak ga potrebuje tudi industrijska cona. Nobenega od teh dveh objektov si ne moremo zamisliti brez železniške povezave. Prevozi so se zaradi naftne krize tako podražili, da postaja vedno bolj nujen prenos tovorov na železnico. Konzorcij za razvoj industrijske cone ima za izgradnjo tira na voljo 170 milijonov lir, smešno nizka vsota za povezavo železniške postaje z industrijsko cono. ki bo veljala več kot milijardo lir. Preostali del zneska bi za izgradnjo tira lahko prispevala unrava državnih železnic, morda pa l,: priskočili na pomoč tudi s sredstvi iz gori-škega sklada. Ko bodo finančna sredstva zagotovljena. pa bo težave povzročala težnja, da se industrijska cona in terminal povežeta s samostojnima železniškima progama. Po sedanjih načrtih, naj bi železnico v terminal pripeljali iz industrijske cone. načrtovalci pa se ogrevajo za samostojni železniški krak. neposredno povezan z goriško železniško po--5{ai&.v/uV,S£j.cešitve prinašajo težavne tehničtaš izvedbe (gradnjo .podvozov...mfed avtocesto in želez- .ni«LUc/,.\ u \>\j t j Novi upravitelji bodo morali poiskati funkcionalne rešitve nakazanim vprašanjem. Pri tem pa se ne bi smeli zadovoljevati s polovičnimi rešitvami. Če so se že cd-ločili za tako velik korak in če so ] zasegli toliko zemlje, potem bi bilo ' bolj kot normalno, da objekt opremijo s perspektivnimi prevoznimi sredstvi. Suhozemski terminal se bo uspešno vključil v gospodarska gibanja Gorice samo pad pogojem, da bo ustrezal vsem tipom prevozov. Javni upravitelji ne smejo izgubljati izpred oči dejstva, da razvite evropske države, denimo Nemčija, večidel tovore že sedaj prevaža po železnicah, da se tudi v Jugoslaviji trudijo tovore spraviti s cest na tire in da Italija p e-važa tovore skoraj izključno samo po cestah zaradi neke politične izbire. ki jo je vedno težje zagovarjati. tisoč italijanskih lastnikov potnega lista. V okviru maloobmejnega prometa, so zabeležili 231 tisoč prehodov jugoslovanskih lastnikov prepustnic ter 226 tisoč italijanskih. Predsednik Colli sprejel delegacijo Podgorske predilnice Predsednik deželnega sveta Mario Colli je včeraj sprej delegacijo tovarniškega sveta in delavstva Podgorske predilnice; delegacijo so spremljali tudi predstavniki sindikalnih organizacij, ki so predsedniku deželne skupščine predočili nevzdržno stanje v obratu in mu izrazili veliko zaskrbljenost uslužbencev glede usode podjetja. Delegacija podgorske predilnice je predsednika skupščine opozorila na sklepe, ki jih je v zvezi s tem vprašanjem naznanil deželni odbor med razpravo v deželnem svetu in ga zaprosila za njegovo posredovanje; istočasno je tudi podčrtala težke posledice, ki bi jih vsaka zamuda pri reševanju tega vprašanja povzročila produktivnemu pro cesu podjetja. Predsednik Colli, potem ko je delegacijo seznanil, da je za uresničevanje operativnih terminov pristojen le deželni odbor, je zagotovil takojšnji poseg pri pristojnem odborniku, da bi mu predočil zaskrbljenost zainteresiranega .delavstva in ga spomnil na sprejete obveze. ZARES VAŽNA KULTURNA USTANOVA Vsestransko delovanje Goriškega muzeja v Kromberku Pred dnevi so se končala letošnja izkopavanja na Mostu na Seči. Ar heologi so bili na delu od meseca marca in seveda opravili raziskavo, ki je prinesla pomembne rezultate. Naj še omenimo, da. mineva prav letos sto let od prvih izkopavanj na Mostu. Letošnja izkopavanja si je poleg domačih strokovnjakov ogledala skupina arheologov z miinchenske univerze. Vodja izkopavanj Drago Svoljšak je postal predsednik Arheološkega društva Slovenije. * * * V kratkem bo Goriški muzej kot investitor pričel z obnovo nekdanjega Bartolomejevega dvorca v Solkanu z namenom, da bi se v stavbi in v njej pripadajočih objektih uredil do leta 1985 Muse j rezalu cije za Primorsko. * * « Knjižničar Goriškega muzeja Marijan Brecelj je pripravil za celjsko Mohorjevo družbo ponatis Trin-kovih spisov o Beneški Sloveniji, knjiga bo izšla v redni knjižni zbirki za 1980 leto. Branko Marušič je Štandrežci v Kumrovcu in Hrvatskem Zagorju SpuOtauka alika pred Titovo rojstno hišo LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel: 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan; tel. 209-197; Zavije tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. d< 8. ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441. Prispevki Ob pobratenju SPD Trst in PD SAP VIATOR Ljubljana darujejo udeleženci planinci in gostje slavja na Planini pri Jezeru 45.000 lir in 700 ND (zbranih v avtobusu) za SPDT. Ob isti priliki daruje Franc Brus 5.000 lir za SPDT. Ob 43. obletnici smrti moža Rudolfa Gombača se ga spominjajo žena Paola in hčerke z družinami ter darujejo 10.000 lir za PD Lonjer -Katinara. Pritpora/tp zn DIJAŠKO MATKO ©3135 , BANCA Dl CflEDITO Dl THIE9TE TI12ASKA KREDITNA BANKA S. P. A TRST - ULICA K FILZMO - 2? Obmejni promet v septembru Po podatkih obmejne policije je v mesecu septembru letos prekoračilo menda redni mejni prehod Rdeča hiša 130 tisoč tujcev, v glavnem jugoslovanskih državljanov, ter 94 Kumrovec, Titova rojstna vas, je bil cilj nedeljskega izleta Štandrež-cev, ki so se polhUšterifno*-odzvali vabilu domačega prosvetnega društva' »Otbfi ■ Zupančič**' &«<-navse zgodaj so se ljudje zbrali na Pilo-šču, do kraja napolnili avtobus in z izredno točnostjo se podali na 6C0 kilometrov dolgo pot. Že predpoldne so dospeli v Kumrovec, kjer je že bilo polno drugih izletnikov z avtobusi in osebnimi vozili, ki so dobesedno oblegali Titovo rojstno hišo. Ob n.iej stoji kip maršala, kakor bi hotel s pc jsom čuvati preprostost svojega rojstnega hrama. Pred kip so Štandrežci položili lovorov venec in prisluhnili priložnostnim besedam predsednika društva dr. Diega Marvina. Maloštevilni pevci, a kakor imamo navado reči ob takih prilikah »najboljši*, so zapeli dve nesmi. Po obveznem nakunu spominkov ji- štandrežce pot vodi la naorej po zagorskih goricah, ki nekoliko spominjajo na naša Brda. Svet je rodoviten, gričevnat in postaja vedno bolj'vabljiv, saj ie že ves posejan z ličnimi počitniškimi hišicami. Tudi sem je prišla bogata jesen s svojimi dobrotami. Cisto pa so Štandrežci pozabili na fe naravne dobrote, ko so pred seboj zagledali mogočni spomenik Matije Gubca v Stubici. Ponosno, z dvign enimi rokami, objema Stubi-ško dolino, kje" so se leta 1573 odvijali zadnji, najhujši bo.ii velikega kmečkega upora. Na krilih mogočnega spomenika so v bronu reliefno upodobljeni kmetje, njihove takrat- ne življenjske navade in upor, na čelu katerega je stal Matija Gubec. O uporu, kajtfgrpga siipJ^Vje prav ta ______„ ______ spomenik, je spregovoril Milovan i balona iprj~;fira< Lutman. N3 -toil na J ogled še muzej, priča zgodovinskih uporov. Po že predvidenem urniku so štandrežci šli tudi do srednjeveškega gradu Trakoščan, a žal pre-»zno. da bi Si. lahko ogledali njegovo notranjost, ki je, po pripovedovanju. zelo bogata. Čas pa je izletnike preganjal. V Rogaško Slatino so prišli, ko je bila že tema in začelo je tudi deževati Skupinica se je takoj podala v slavno pivnico, kjer so, kot zadnji gost-;e dneva, lahko natočili iz pipic zdravi!no vodo. Zadnja, a skoraj obvezna postaja, so bile Trojane., Tu je bila na vrsti večerja, po nakupu krofov, pa je avtobus odbrzel proti Ljubljani in Primorski. Nekateri so bili ob povratku v štandrež precej utrujeni, drugi pa so še kar prepevali. In mislili že na prihodnji izlet. Na natečaju bodo sodelovali ku-hajji restavracij «La lampara* iz i«jftfimu, «4JJffente» ;iz:Fos- iz k? Vehezia* iz FVasckettiiih LaUsf»e<*ifin di Panzano* iz Tržiča. Vsakdo bo ponudil v svojem kraiu najbolj tipično jed. Rezervacije sprejema restavracija Kappa. tel. 84956. «Fog!i(*r d’oro» v sobolo v Gorici Na pobudo goriške letovičarske ustanpve in v sodelovanju z odborom za organizacijo razstave vin v Pramaggiore bo v soboto. 11. ok tobra, ob 21. uri, v restavraciji Kappa v Gorici, deželno finalno tekmovanje 14. natečaja «Fogher d’oro 1980». PO RAZSODBI PADOVANSKEGA SODNIKA Nevarnost večjih preobrazb v sestavi občinskih svetov? Sadnik /e razsodil, da upravitelji ali uslužbenci področnih zdravstvenih enot (torej tudi bivših bolnišnic) ne smejo sedeti v občinskem svetu | GROZDJE ZA VINO SUPERORTOFRUTTICOLO — Trg Cagni 1 ' r C zadnja posta,a št. 19) TELEFON 81-03-21 SAMO IZBRANO GROZDJE; BELO — ČRNO — MUŠKAT 8. 10. 1980 Ameriški dolar 859,— Funt šterling 2050,- Irski funt šterling 1730,- Švicarski frank 518 — Francoski frank 202,75 Belgijski frank 28,75 Nemška marka 473.- Avstrijski šiling 66,75 Kanadski dola- 730,- Holandski f.orin* 434.— Danska krona 153,50 Švedska krona 204,- Norveška krona 172,- Drahma 16.- Mali dinar 27,- Veliki dinar 27.- MENJALNICA vseh tujih valut Če bi v vsej državi obveljala razsodba padovanskega sodnika, ki je razsodil, da ne smejo več sedeti v občinskem svetu župan, eden odbornik in trije svetovalci v občini Santa Giustina in Colle. potem bi doživeli tudi pri nas pravcati potres. Vest je objavljena v nekem včerajšnjem italijanskem dnevniku, ki je sicer vedno zelo kritičen in napadalen do tržiške občinske u-prave, ki je levičarska. Stvar pa ne zanima samo tržiške uprave, marveč tudi druge. Za kaj prazaprav gre? Padovan-ski sodnik je razsodil, da uslužbenci bolnišnic, ki so do pred kratkim bili uslužbenci samostojnih u-prav teh bolnišnic, .sedaj pa so prešli v sklop področnih zdravstvenih enot (USL), in uslužbenci tistih bank, ki so tudi blagajnik občin, ne morejo biti istočasno občinski svetovalci. Po novpm bodo namreč ves upravni svet področnih zdravstvenih enot izvolili občinski sveti pristojnega področja in tako bodo uslužbenci ali upravitelji vseh ustanov, ki sem sodijo, nekako od visni od občin. Prav tako meni padovanski sodnik, da ne morejo biti v občinskem svetu ljudje, ki delajo v tistih bankah, običajno so to' hranilnice, ki so blagajnik (te-soriere) občine. Če bodo to načelo uveljavili, po tem bomo doživeli pravi potres. V Tržiču naj bi bilo to najhuje. Župan Blasig je uslužben v tržiški bolnišnici: svetovalec Leando Lean dro je uradnik v tržiški hranilnici, ki je blagajnik tržiške občine; svetovalca dr. Adelindo Antonutti in dr. Vittorio Fasola sta uslužbenca tržiške bolnišnice. Poleg tega imamo v tržiškem občinskem svetu še dva občinska svetovalca, ki ju je tržiški občinski svet izvolil v uprav ni svet tržiške bolnišnice; to sta predsednik tega sveta Franco Espo-sito, ki je svetovalec, in član tega sveta Gino Saccavini, ki je odbornik na občini. Če bi se ta sodna odločitev začela izvajati v vsej državi, bi v tržiškem občinskem svetu doživeli pravcati potres. Nekaj podobnega naj bi nastalo tudi drugje. Če samo nekoliko pogledamo v Gorico, bi moral iz občinskega sveta novopečeni odbornik Dario Drufuca. republikanec, z njim bi bil moral tudi socialdemokratski svetovalec Ezio Bianconi, enak bi bil položaj demokristjanskega svetovalca Ervina Nanuta, ki je v službi v psihiatrični bolnišnici. In še marsikdo bi se znašel na tem novem »črnem* seznamu. Sicer pa obstajajo v tukajšnjih političnih krogih precejšnji dvomi o veljavnosti razsodbe. Na mah bi moralo iz občinskih svetov v vsej državi na tisoče ljudi, kajti malo verjetno je, da bi ti ljudje pustili službo na banki ali v bolnišnici zato, da bi lahko ostali v občinskem svetu. Istočasno pa menijo nekateri, da bi bila prepoved precej protiustavna, kajti prepovedala bi velikemu številu državljanov, da si aktivno udejstvujejo v javnem politično - upravnem svetu. Doslej niso smeli biti izvoljeni v občinski svet le neposredni uslužbenci občine ali pa njenih občinskih podjetij. Sedaj pa naj bi se tako inkom-patibilnost še bolj razširila^ Izgubijcno-najdeno Na poveljstvu mestnih redarjev v Mazzinijevi ulici hranijo številne najdene predmete: znesek denarja, pet denarnic z denarjem, torbo z jestvinami, kovček, dragoceno zapestnico, zlat obesek, dve ženski kolesi, zložljivo kolo, moško bundo, del brizgalne za kmetijstvo. Kdor lahko dokaže lastništvo, naj pride po izgubljeno. v okviru zbirke Po naravnih in kulturnih spomenikih Slovenije (založba Obzorja) pripravil vodnik po šentviški planoti. Arheolog Drago Svoljšak pripravlja o okviru iste zbirke prikaz arheološkega najdišča na Mostu na Soči, krajše poročilo o tem najdišču in tekočih izkopavanjih pa pripravlja za oglejsko revijo «Aquiieia nostra*. V tisku je knjiga kustosa za dokumentacijo Nelide Silič - Nemec o povojnih javnih spomenikih na Primorskem. Knjigo bo izdala leta 1981 koprska «Lipa^ v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska v počastitev 40-letnice vstaje. Kustos etnološkega oddelka Na-ško Križnar, ki z uspehom začenja uporabljati fotografsko kamero pri etnoloških raziskavah (zadnji njegovi film je o življenjskih navadah Novogoričanov) pripravlja v okviru Goriškega muzeja center za slovenski etnološki film. Poleg tega sodeluje pri snovanju krajevnih muzejskih zbirk v Bardu ter v Šte-verjanu. Do konca leta 1980 bo Goriški muzej pripravil še dve občasni razstavi in sicer prikaz zgodovine Srednjeprimorskega okrožja (odprta bo v počastitev državnega praznika 29. november) ter retrospektivo del slikarja Ivana Čarga. Ob obeh razstavah bosta izšla kataloga z dovolj obširnimi besedili. • * * V letošnjem letu je muzej nadaljeval z obnovitvenimi deli na gradu Kromberk. Poleg nekaterih ureditev neposredne okolice gradu je bil obnovljen tako imenovani «or-lovski stolp*, obnova tega objekta naj bi pomenila pričetek urejanja grajskega parka. g- m. Razna obvestila Bencinski boni prosle cone za leto 1980 nepreklicno zapadejo 31. oktobra. Kdor jih še ima, naj kupi bencin še v tem mesecu, če pa tega ne utegne, naj bone izroči temu ali drugemu črpalkarju, pri katerem bo lahko tudi kasneje kupil bencin. V Novi Gorici bodo v nedeljo, 12. oktobra, ob 10. uri odkrili doprsni kip dr. Andreja Budala. Slovesnost, za katero je dal pobudo Klub starih goriških študentov, *xi združena * kulturnim sporedom. Občinska uprava v Doberdobu namerava zaposliti za 3 mesece pomožnega uradnika. Pogoji: diploma nižje srednje šole in starost med 18. in 35. letom (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnje na kol-kovanem papirju za 2 tisoč lir je treba izročiti na občinskem tajništvu najkasneje do 12.00 še danes. Prosilci morajo izjaviti, da obvladajo slovenščino in strojepis, poleg tega pa morajo na prošnji navesti o-sebne podatke in točen naslov. Na poštnem uradu v Pevmi bodo danes in jutri izplačevali zaostanke pokojnin kategorij IR in VR (starostne in invalidske pokojnine za kmetovalce). SPD — GORICA priredi 16. no-venbra tradicionalno martinovanje v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave na sedežu društva do 11. novembra. Grobove urediti do 28. oktobra Goriški župan je izdal odredbo, s katero opozarja vse, ki imajo v načrtu olepševalna dela na občinskih pokopališčih, da morajo biti ta dela končana do 28. oktobra, tako da bo moč pokopališča očistiti pred 1. in 2, novembrom. • Salvatore Colella, ki je bil doslej več let podpredsednik pokrajinskega zavoda za ljudske hiše, je odstopil s te funkcije ker je bil letos junija izvoljen za svetovalca v gori-škem občinskem svetu. SLOVENSKO S STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1980-81 Sezono, ki jo SSG organizira v Goric' skupaj z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, bomo začeli v Katoliškem domu, nadaljevali pa jo bomo v gledališču Verdi, ko bo dvorana na razpolago. Vpisovanje abonentov do 16. oktobra na sedežu ZSKD, Ul. Malta 2, tel. 84-495, in na upravi Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18, Tel. 83-177, od 17. do 19. ure. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev včlanjenih v ZSKD in ZSKP. Prosveta Ženski iniciativni odbor v Doberdobu vabi vse domače ženske na sestanek v četrtek, 16. oktobra, ob 20.30 v prostore prosvetnega društva «Jezero». DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480, Kino i, ur iv u VERDI 17.00—22.00 «Le rose di Danzica*. F. Nero in H. Berger. Barvni film CORSO 17.00-22.00 »Luccello dalle piume di cristallo*. T. Musante in S. Kendall. VITTORIA 17.00-22.00 »Paura nel-la citta dei morti viventi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 16.30—22.00 »Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso, ma che non avete mai osato chiedere*. PRINCIPE 17.30-22.00 »Porno exi-bition*. Nam Utiriva in ukolivti SOČA 18.00—20.00 »Tek je moje življenje*. Kanadski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Diskretni šarm buržoazije*. Francoski film. DESKLE 19.30 «Robin Hood, puščica, meč in karate*. Italijanski film. DEŽURNA 1 EKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. Včeraj-danes Iz guriilcega matičnega urada RODILI SO SE: Andrea Scagnet-ti. Andrea Querin, Davide Franco, Lorenzo Martini, Raffaela Verone-se, Maria Cambareri, Mauro Conti-ni, Sibilia Pinocchio, Cristina Tu-rus, Carlo Taverna, Monica Bonelli, Elena Mazzon, Boris Cotič, Vanja Paulin, Marzia Macor. UMRLI SO: 72-letni Edvigio Al-tran, 58-letni Marino Gaggioli, 84-letni Giovanni Ruker, 65-letni Salvatore Sardilli, 79-letna Valburga Cargnel, 58-letni Livio Sgubin. POROKE: Paolo Vida in Cinzia Sinigoi, Lorenzo Scagliarini in Rosa Lugo, Alfredo Zulian in Nerina Zotti, Cosimo Manni in Marina La-manda, Alojz Komic in Elizabeta Princi. OKLICI: Alain Cabas in Lorena Papait, Edoardo Giuffrida in Fio-rella Turco. Mario De Cecco in Franca Fedele, Carlo Venuti in Gen-zianella Pecorari, Cosimo D’Arco in Emilia Cestaro, Armando Del Pre-te in Maria Ziello, Giuseppe Baron« in Marina Andrian. PRIMORSKI DNEVNIK 4 9. oktobra 1980 OB OTVORITVENI PREDSTA VIV SSG V L. Pirandello: «CIovek zverina in čednost» Razgovor z režiserjem Mariom Uršičem V znamenju Piranclella se bo jutri pričela nova sezona v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Režiser Mario Uršič se je ob tej priložnosti spoprijel s Pi-randellovim tekstom «Človek, zverina in čednost*, delom, ki ga bo ansambel tržaškega Slovenskega stalnega gledališča kot prvi igral v slovenščini. Ni prvič, da se Mario Uršič loteva Pirandella. Že pred leti se je namreč uspešno soočil z njegovim delom, vedno pa se je posvečal študiju njegove dramatike. Prosili smo ga zato, da bi nam povedal, kdaj se je prvič srečal s Pirandellom in katera so bila njegova nadaljnja srečanja z velikim italijanskim pisateljem. Odgovor: Pirandello me je s svojim opusom spremljal vse od takrat, ko sem kot študent obiskoval akademijo. Za sprejemni izpit sem po predlogu, kolega Adrijana Rastje predstavil Piran-dellovo čepico s kraguljčki in sem s pomočjo njegovih nasvetov izdelal režijsko knjigo. Pirandello me je nato spremljal vsa leta na akademiji. Moje seminarske naloge so namreč skoro zmeraj obsegale avtorje iz italijanske dramatike; to tudi zato, ker sem sam prihajal iz ambienta, kjer se prepletata italijanska in slo-venska kultura. Po akademiji sem v Trstu režiral delo Le premisli, Giacomino, torej predstavo, v kateri je bil Rado Nakrst nosilec glavne vloge in ki jo je publika zelo toplo sprejela. To je bilo moie prvo profesionalno srečanje s Pirandellom. Letos bomo z njegovim delom «Človek, zverina in čednost» začeli novo sezono, in reči moram, da mi je to ponovno srečanje z njim prav prijetno. Vprašanje: Kaj te je pri komediji «č)ovek, zverina in čednost* posebno prevzelo in katerim potezam v njej je veljala tvoja pozornost? Odgovor: Komedija spada v tisti krog Pirandellovega opusa, ki ga je kritika ocenila za emanj-šcga», je pa v resnici daleč od tega, da bi bil manjši od drugih avtorjevih bolj znanih del. V zadnjih časih se namreč prav i\ teh tmanjšihs> delih odkrivajo nekatere osnovne avtorjeve značilnosti. V njih se s primerno dozo verizma javlja izredna obarvanost likov in pa poglobljena . psi-. hološka študija vsakega posamez- aMiititiiiiMiiiiiiiiiiimiiitiiMiiiiiiiiiitiiMiiiimmiiii Mednarodni mladinski ex-tempore v Piranu V Piranu pripravljajo šesto rr '.dnarodno mladinsko slikarsko ex tempore tekmovanje, ki bo v nedeljo. 12. oktobra. Udeleži se ga lahko mladina do 17. leta starosti. Priglašanje na. tekmovanje ter žigosanje podlag bo v Mestni galeriji Piran v soboto, 11. oktobra od 7. do 18. ure ter v nedeljo, 12. oktobra, od 7. do 14. ure. Slikarski pribor si u-deleženci morajo prinesti s sabo, velikost podlag in tehnika pa sta prosti. Tudi tema je v bistvu prosta, vendar se slikarjem priporoča. da upodabljajo motive iz narave in živl.jenja v Piranu in okolici. Tekmovanje bo ob vsdkem vremenu. Izgotovljena dela morajo udeleženci oddati najkasneje v nedeljo, 12. oktobra, ob 17. uri. Na hrbtni strani dela mora biti označeno ime. priimek, starost in naslov tekmovalca, pa tudi na slov šole. ki jo obiskuje. Mednarodna žirija, ki jo sestavljajo kustos Obalnih galerij Andrej Medved, akademski kimir Nedeljko Pečanac, likovni kritik Tatjana Pregelj ter tržaški slikar K'avdij Palčič, bo na odprtiu razstave. 15. oktobra, ob 18. uri podelila nagrade in priznanja posameznikom, šolam in skupinam. nika. Danes, ko se teater postopoma vrača od izključno eksperimentalnih teženj k ponovni pripovedi zgodbe in k živim problemom ljudi, je ta Pirandellova poteza toliko bolj zanimiva za igralca in za gledalca. Tudi v tej komediji se javlja avtorjevo stalno nihanje med tragičnim in komičnim, med videzom in resni- Mario Uršič co. V svojem humornem pogledu na svet m v svoji stalni zamenjavi videza z realnostjo se avtor kar naprej sprašuje, kje je resnica. In to njegovo žgoče in nerešljivo vprašanje, nenehno lebdi v zraku ter se zdaj v komični zdaj v tragični obliki prepleta med odrom in dvorano. Njegova virtuozna igra ne dopušča dogmatičnih odgovorov in jasnih resnic. Vprašanje: Kaj te je vodilo pri postavitvi tega zanimivega teksta in kakšne so zahteve, ki jih tako delo postavlja igralcem in režiserju? Odgovor: Komedija rčlovek, zverina in čednost ni samo to, kar človek lahko opazi na prvi pogled, ni to lahka komedija ali farsa, kjer se prepustiš enodimenzionalni igri brez psihološke poglobljenosti in obarvanosti, brez trenutlcov, ki v delu preusmerjajo tok dogajanja in zavirajo njegov razvoj. To je igra, ki zahteva od igralca neverjetne igralske zmogljivosti, igra, ki vsakega nastopajočega sili na ozek in negotov rob tragiko m lenosti in mu neprenehoma preti z nevarnostjo, da zdrsne na eno ali na drugo stran in se ob tem sw'epr.ž> v resnobnega paletikh ga klovna. Na tej ozki • tv vi je igralec prisil jem ‘ (/»'‘tort**r*om bom ,oi Pregovori in fekL, na Slovenskem Vsak narod hrani v svoji goro-rjeiii ali zapisani zakladnici ljudskega blaga in duha modre izreke in pregovore, ki odsevajo njegov poseben življenjski in značaj-nostni slog. Slovenci jih premoremo že od zdavnaj, o..čemer priča tudi naša književna dejavnost. Ob današnjem preobražanju našega življen a ter načina čustvovanja in mišlienia se spreminja tudi jiaš življenjski slog. Novi kulturni dosežki se spreminjajo in z njimi tudi pregovori in reki; stari izginjajo novi nastajajo. Ljudska modrost nikoli ne miruje. Pred leti je Etbin Bojc izdal knjižico majhnega formata s pregovori in reki, zdaj pa je Državna založba poskrbela za drugo izdajo te zanimive in najbrž tudi koristne knjige. Knjiga Pregovori in reki na Slovenskem je razdeljena po temah v dvajset poglavij. uvaja pa jih krajši avtorjev predgovor, zaključuje pa seznam po pojmih. Avtor je v predgovoru zapisal, naj bi njegova izdaja služila kot odskočna deska k znanstveni izdaji naših pregovorov, če zapišemo besede Milka Matičetova, da je lahko vsakdo ponosen, ki reši en sam pregovor, en sam rek. eno samo priliko, ker pomaga graditi stavbo, ki so jo visoko dvignili naši najboljši možje, potem so zasluge Etbina Bojca, sedaj že pokojnega novinarja in urednika, nedvomno velike. Predstavništvi gospodarske zbornice SR Hrvatske ier milanske Zagrebu trgovinske zbornice na zasedanju v krajin, kajti iluzorno bi bilo misliti, da bi se moglo ekonomsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo omejevati na povsem ločena področja in na omejene sektorje. V zvezi s tem je bila na zasedanju v Zagrebu še posebej poudarjena važnost, ki jo, zavzemata v tem smislu SR Slovenija in SR Hrvaška ter avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina. Med konkretnimi temami, ki so se jih lotili na zasedanju v Zagrebu, je vredno omeniti temo, ki se nanaša na povečanje sodelovanja male in srednje industrije. Doslej se je namreč posvečala (posebna važnost razvoju osnovnih industrijskih panog, vtem ’ ko sta bili mala in srednja industrija nekoliko zanemarjeni. V sedanjem delikatnem obdobju svetovne ekonomske krize pa je nujno dati novo vsebino oziroma iskati nove možnosti sodelovanja tudi za nekoliko daljša obdobja na področjih, ki doslej niso bila vzeta v poštev. Druga Uma, ki so jo prav tako temeljiteje obdelali na zagrebških razgovorih je bila tema skupnega izkoriščanja energetskih virov izpod Jadranskega morja. Pred nedavnim je jugoslovanska vitalna ploščad «Panon» opravila nekaj poskusnih vrtanj v Jadranskem rjiorju kakih 20 km cd Pulja. Rezultati vrtanj so dokaj o-betavni. Prvi znaki Jfcaigig, da sp ‘globoko pod Jadranooj. ležišča plina. Plin pa je po navadi, znanilec nafte. Prav v teh dneh pa bo podjetje «INA - Naftaplin* iz Zagreba začelo z raziskavami, ali se izkoriščanje teh zalog plina izplača. Lansko leto so podobna raziskovalna vrtanja in podobne poizkuse delali tudi na drugi strani Jadrana, v bližini Mark. Pri tistih raziskavah sta sodelovali zagrebško podjetje «INA - Naftaplin* ter italijansko državno podjetje ENEL. Tudi v tem primeru so bili zbrani obetavni podatki ali vsaj znaki. Izvedenci, ki so se sestali v Zagrebu, so podčrtali, da bo zaradi zaostritve energetske krize treba pospešiti raziskave in glede tega bodo potrebni skupni napori, kajti le z združenimi močmi in z združenimi izkušnjami bo možno čimprej priti do konkreš-nih rezultatov. Nadaljnja tema, ki so jo obravnavali v Zagrebu, je bilo pospe-šenje maloobmejnega prometa. Ne glede na pozitivne rezultate, ; so bili doseženi posebno v zadnjih treh letih, togi seznami blaga, ki urejajo ta promet, za vire hitrejši in širši razvoj, večjo trgovinsko izmenjavo. Pri tem je bilo poudarjeno tvdi dejstvo da bi bilo dano najti v tem okviru tudi mesta za večjo tehnično-indOstrij-sko sodelovanje. Pregled seznamov blaga je treba pospešiti, da bi se doprle nove možnosti gospo-darsko-trgovskih odnosov na čim širšem področju. E. OPASSI Popotne beležke $ i Jože Oblak: 1. S sodobnega letališča v Irkutsku, središču vzhodne »ibirije, smo prve dni julija odleteli v deželo na kraju ;veta — v LR Mongolijo. Leteli smo s sovjetskim dvorno-ornim propelerskim letalom AN-24 mongolskega letal-ikega podjetja «Mongolia». Letalo, ki jma 50 sedežev, je etelo pet tisoč metrov visoko s hitrostjo 4.50 km na uro, rodili pa so ga oficirji mongolskega vojnega letalstva v sovjetskih uniformah. Do Ulan batora, mongolske prestolnice, smo leteli slabi dve uri. Lepo sončno vreme je omogočilo prijeten let. Leteli smo nad južnim delom velikega Bajkalskega jezeia, ki upravičeno sodi med najlepša na svetu, preko pogorja Hama daban (2384 m) in plovne reke Selenga. ki se izliva v Bajkalsko jezero. Ta predel je še poraščen z gozdovi, ki pa kaj kmalu prične prehajati v gozdnostepni predel. Gorovje se začne spuščati, hribi dobivajo vse bolj zaobljene oblike, zelena barva pa se vse bolj umika značilni ožgano rjavi stepski barvi. Smo že nad mongolsko »tepo. Začenjam videvati črede ovac, koz in konj in zna- čilne mongolske jurte, okrogle šotore s premerom največkrat šest metrov in visoke tri metre. Zadovoljen sem, ker ne letim z reaktivcem. Manjša hitrost in nižji let mi omogočata boljši pogled na zemljo pod menoj. Razen tega pa je bil let v Mongolijo prijeten še iz drugih razlogov. . » * 1 Potovanje s sovjetskimi letali je namreč združeno s številnimi prepovedmi, ki pri nas, kot tudi v ostalem svetu, niso v navadi. V sovjetskih letalih ne smeš odvezati si pasu ves čas leta, s katerim si pripet na sedež, ne smeš hoditi po letalu (izjema je samo pot v WC in nazaj) ne smeš kaditi, ne smeš piti alkoholnih pijač, ki jih imaš s seboj, ne smeš fotografirati, pa čeprav letiš enajst kolimetrov visoko in so pod teboj gosti oblaki. Simpatične stevardese so togo vztrajale pri teh predpisih, pa čeprav smo leteli na zelo dolgi progi Moskva - Novosibirsk - Irkutsk. Kot hud kadilec sem si pomagal, da sem šel vsako uro na WC — kadit! Vseh teh prepovedi v mongolskem letalu ni bilp in jih mongolska stevardesa tudi ni omenila v običajni napovedi ob začetku poleta. Mongolski piloti so mehko pristali na letališču Ulan batora. Obmejne in carinske preglede smo hitro opravili, ker so mongolski obmejni in carinski organi veliko prožnejši kot njihovi sovjetski kolegi. Tako ni mongolskega carinika prav nič zanimal moj zlati poročni prstan, ki sem ga bil moral na modernem moskovskem letališču Šeremetjevo 2 pri vstopu v Sovjetsko zvezo vpisati v carinsko deklamacijo. To je na irkutskem letališču pred od- S« mm w letom v Mongolijo vestno pregledal carinik in potrdil, da je moj poročni prstan še vedno na starem mestu. Sicer pa se že tudi na ulanbatorskem letališču modernizirajo: madžarski tehniki so začeli postavljati sodobne naprave za pregled potnikov in prtljage. Na letališču nas je pričakal vodič mongolskega turističnega podjetja «Žuulčin» in nam zaželel dobrodošlico v lepi angleščini. Pisal se je Hvaandugaraae (imena, ki ni bilo nič manj zapleteno za naša ušesa, si nisem zapomnil). z njegovo privolitvijo smo priimek v naših pogovorih skrajšali v «Havan». Z lepim avtobusom sovjetske izdelave smo se odpeljali v okoli 30 km oddaljeni Ulan bator po eni redkih asfaltiranih cest Mongolije. Pot nas je vodila po stepi, kjer se staro hitro umika novemu. Videli smo daljnovode visoke napetosti, številne tovornjake, ki so vozeč po stepi dvigali prah, da jih je zlahka bilo opaziti že od daleč, istočasno pa črede ovac, konj in dvogrbih kamel, ki so jih varovali «arti» (kmetje — nomadski živinorejci) na konjih. Vsi potniki v avtobusu smo uživali, ko sta mladi Mongolki, oblečeni v kavbojki, nekaj časa jahali vštric našega avtobusa in nam mahali v pozdrav. Stali sta v stremenih, rdečerjavih lic, močne črne kite pa so jima plapolale v vetru. Z obrazov si jima razbral zadovoljstvo, s katerim sta jahali konja in ju vzpodbujali z grlenimi besedami k še večji hitrosti. Prispeli smo v prestolnico LR Mongolije. Nastanili so nas v desetnadstropnem hotelu «Ulan bator B», enem od dveh hotelov, ki ju premore glavno mesto. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Dan za dnem: Rubrika Dnevnika 1 13.25 ‘Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Vdova Fioravanti - televizijska priredba 15.25 Posebna oddaja Dnevnik 1 16.10 Po kalifornijskih cestah -TV film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Pravljice ... tako - risanke 17.30 Strašilo - TV film 17.55 Mister man - risanke 18.00 Šolska vzgoja 18.30 Job: Mladi, šola in delo 19.00 Teden v Sinodi 19.20 «La frontiera del drago* -19. episoda 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Black out - 4. del 21.55 Dolly - oddaja o kinematografiji 22.10 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu Dnevnik, danes v parlamentu in Vremenske razmere drugi kanal 12.30 Darila narave - dok. oddaja 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Nemčija 14.00 Barn&bv Jones - TV film 14.50 Atlas Ufo Robot - risani film 15.15 šolska vzgaja: Potovanje v svet živali 15.45 «Prav) iični Fred* 16.40 Tom & Jerry - risanke 17.00 Dnevnik 2 - Flash Program za mladino 17.05 Knjigovodja Noe si čoln naredi sam 17.35 Risanke 18.00 Šolska vzgoja: Arheologija danes 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 - Večerne športne vesti 18.50 Dober večer s ... Tinom Scotti jem Vmes serijski film. Mork in Mindy . , -1 ' Vremenske razmere 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20 40 «Kingston: dossier paura» - TV film 21.35 Alle preše con ... 22.35 Obisk pri Ilariji Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 in 19.30 Dnevnik 3 in Deželne vesti 20.00, 20.35 in 22.40 Gianni in Pi-notto 20.05 šolska vzgoja: Življenje iz morja 20.40 La ballata nel Lied 21.40 in 22.10 Tedenska oddaja in Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - 13.55 TV v šoli Zgodba o jabolku. Matematika, Prijateljstvo, Kemija, Ljudje in predeli, Risanka, Biologija . . . 14.55 Nogomet: Vojvodina - Sarajevo 17.05 POROČILA 17.10 Zgodovina pomorstva 18.00 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja 18.35 Obzornik 18.45 Dokumentarna reportaža: Rakitna, dvomi in upanje 19.15 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV DNEVNIK 20.00 V živo: Za vse ljudi 2L35 V Žuamčnju 21.50 Glasbeni magazin Koper 14.55 Nogomet: Vojvodina - Sarajevo 17.30 Ponovitev filma 19.00 Odprta meja 20.00 Risanke in Dve minuti 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Policija ne sme vedeti, film 22.00 TV D - Danes 22.10 Vanessa, film Zagreb 17.45 Zeleni oblaki 18.15 Nuklearna revolucija 18.45 Pa ja Pazjanija, zabavna oddaja 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Drugi jaz, kviz ŠVICA 18.00 Program za najmlajše 18.05 Program za mladino 18.50 That’s Hollywood 19.20 Tandem 20.40 Drevored zatona - film RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno, prebujenje; 7.25 Glasba; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Ppštna kočija; 13'.30 Rdeča plošča; 14.03 11 Pazziariello; 14.30 Ne prodamo izdelkov, kupimo kupce; 15.03 Rally; 15.30 Popol- danska srečanja; 17.03 Patch-work; 19.30 Komedija; 20.50 Glas beni odmor; 21.03 Glasbena Ev ropa. RADIO 2 7.30, 8.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Kontakt radio; 13 41 Glasba in kino; 15.00 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club; 17.32 Tobak škoduje; 18.05 Glasbene ure; 18.32 Od New Orleansa do Broadwa.va; 19.50 Šolska vzgoja: 20.10 Špazio X, TRST A 7.00, 8 00, lO.OO, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Iz sveta umetnosti: «Dvignjena zavesa*; 12.40 Melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 13 romanov; .15.00 Pišite, predvajali bomo; 16.00 Potovanje v Ameriko; 17.10 Mi in glasba: Poezija samospeva; 18.00 četrtkova srečanja, Kulturne rubrike naših tednikov, Zbori pred občinstvom. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12,30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.80, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Knjiga po radiu; 10.00 Z nartii je . . j 10.10 Leteči zmaj; 10.40 Mozaik, glas- ~ . • ---- ......- -- ba in nasveti; 11.00 Kirn, sVet filasba za Vse okuse in vse sta mladih; 11.35 Vrtiljak motivov; rosti. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14,00, 19.00 Porqči'a; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dob^r dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turi stični napotki; 10.05 Rezervirano za. . 11 35 Znano in priljublje- no; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13 00; 13.30 Priporočajo vam. . 14.05 Enajsta šola; 14 20 Koncert za mlade; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri!;, 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . .: 18.15 Lo kalne radijske postaje; 18.35 Flavtistka Irena Grafenauer: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z- ansamblom Franca Puharja; 20.00 Četrtkov večer domačih pe sniii;' 2L05 Literarni večer. 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno papddne; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Pesmi, pesmi; llJ.OO Glasovi v nevihti; T6.15 15' min. s skupino Muscles;' 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih skupaj: 17.32 Klavir; 18.00 Jug. pop scena; 18.32 Grožnjar 80; 19.15 Orkester Doca Severinsena. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji blok; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 8.00 Val 202; 13.00 Pregled dogodkov; 13.40 Gojenci šole Glasbene matice Trst; 14.00 Mali koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Do: godki in odmevi;'15.30 Glasba po željah: 16.00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16/5-Zabavna glasba.' PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. oktobra 1980 NOGOMET V L JUGOSLOVANSKI LIGI Olimpija iztržila le točko Kar deset golov v Beogradu Ljubljanska ekipa igrala brez gola s Hajdukom - C. zvezda premagala Slobodo z 9:1 - Prekinjena tekma v Skopju (Ružič napadel sodnika) Olimpija — Hajduk 0:0 OLIMPIJA: Budinčevič, Vujnovič, Iskra, Bošnjak, Hajduk, Tomič, Sej-dič, V. Ameršek, Voljč, P. Amer-šek, Domadenik. HAJDUK: Simovič, VI. Čutuk, M. Čutuk, Cukrov, Primorac, Jovanič, Zl. Vujovič, Krstičevič, Zo. Vujovič, Šalov, Vulič (Bogdanovič). GLEDALCEV: 14.000. LJUBLJANA — V deževnem in pravem jesenskem vremenu je O-limpija včeraj gostila večkratnega jugoslovanskega prvaka Hajduka. Kljub pravemu nalivu, se je ob robu igrišča za Bežigradom zbralo veliko gledalcev, ki pa s prikazano igro ne morejo biti zadovoljni. O-limpija -je igrala najslabše doslej v tem prvenstvu, tako da so bili gostje iz Splita celo boljši nasprotnik in večkrat zaposlili domačega vratara Budinčeviča. Vsekakor pa gre Olimpiji v opravičilo to, da je zaigrala brez štirih standardnih i-gralcev, to je šarenca in Petroviča, ki sta zaradi dveh rumenih kartonov morala počivati, in pa Rožiča ter Perduva, ki sta poškodovana. Poleg tega moramo poudariti, da je bilo razmočeno igrišče za igro skrajno neprimerno in gledalcem se je skoraj dozdevalo, da igrajo nogometaši na ledeni ploščadi. Kljub temu je Olimpija po včerajšnjem kolu obdržala nadvse solidno drugo mesto, saj jo je prehitela edinole beograjska Crvena zvezda, ki je doma odpravila Slobodo iz Tuzle. Prava senzacija je rezultat tega srečanja, saj so VI. Petrovič in tovariši pregazili goste kar 9:1, česar v jugoslovanskem nogometu že dolgo let ni bilo zaslediti. Junak srečanja je bil vezni igralec Crve-ne zvezde Borovnica, ki je sam za bil kar pet golov. K včerajšnjim srečanjem pa je treba dodati še neljub dogodek, do katerega je prišlo v Skopju, kjer je igralec Rijeke Ružič fizično obračunal s sodnikom, potem ko je ta dosodil enajstmetrovko v korist domačega Vardarja. Sodnik je srečanje nato prekinil, do takih dogodkov na igriščih pa seveda ne bi smelo priti. OSTALI IZIDI 8. KOLA Dinamo - Beograd 0:0 Crvena zvezda - Sloboda 9:1 Borac - Radnički Željezničar - Zagreb Vardar - Rijeka (prek. v 54. min.) Budučnost - Napredak Velež - Partizan Danes bodo odigrali še zadnjo tek mo 8. kola, ko se bosta v Novem Sadu srečala Vojvodina in Sarajevo. Tekmo bo ob 15. uri neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija. 0:0 1:0 1:1 1:9 2:1 VČERAJ NA TRENING TEKMI Kar štirinajst golov «azzurrov» Italijanska državna nogometna reprezentanca, ki se bo v soboto Pomerila z Luksemburgom, je na včerajšnji trening tekmi v Vare sfju premagala mladinsko enajsterico Vareseja s 14:0 (6:0). Strelci so bili: Bettega, Pecci, Lonti, D’Amico in Zacearelli en-Jcrai1* Oriali in Antognoni dvakrat ter Pruzzo petkrat. »Azzurri* so v obeh polčasih na stopili s takima postavama: Zoff, "aresi, Gentile, P. Sala, Collovati, ocn-ea, Causio, Oriali. Altobelli (17. min. Pruzzo), Antognoni, Bettega. Urugi polčas: Bordon. P. Sala, Ba -5®1, Zacearelli, Gentile, Collovati, jj, "."^o, Pecci, Pruzzo. Antognoni Varese (mladinci): Bordon (46. min. Zoff), Tagliente, Cavalli (46. min. Santabarbara), Galeazzi (55. min. Malnati), Lubiani (55. min. Mosele), Carnio, Arcari (64. min. Budrori), Vignati, Scaglia. Armoni co in Gatto. Proti skromni enajsterici mladincev Vareseja reprezentanti seveda, niso imeli težkega dela. Izkupiček zadetkov je bil zato obilen. Edini tesnobni trenutek tekme je bil zato tisti, v katerem se je Altobelli približal robu igrišča, držeč se za stegno Po krajšem zdravniškem pregledu so interjevca I akoj poslali na klop, njegovo mesto pa je prevzel Pruzzo. K sreči Altobel-lijeva ^poškodba ni huda, saj je prišlo le do mišične zatrdline in nje gov nastop v soboto zato ni v nevarnosti. Tekma sama, ki je služila Boar-zotu kot vir elementov za sestavo sobotne reprezentance, je pokazala, da državno moštvo v Luksemburgu ne bo imelo dosti novosti. Med redkimi bo verjetno nastop Altobellija na mestu srednjega napadalca, kjer bo vso tekmo igral ob Causiu in Bettegi ter nastop Baresija v o-brambi. Bearzot pač noče preveč tveeati, saj bo tekma z Luksemburgom kvalifikacijska, v kratkem pa ji bosta sledila še važna nastopa proti Danski in Grčiji. TENIS Italijana Bacazzutli in Panatta sta se na mednarodnem teniškem turnirju v Barceloni uvrstila v 2. kolo. Prvi je premagal Kolumbijca Betancura s 6:2 in 6:0. drugi pa Francoza Govena s 6:2 in 6:2. Nastopil je tudi Jugoslovan Fra-nulovič, ki je presenetljivo odpravil Španca Gimeneza s 7:5 in 6:4. ATLETIKA TEKMOVANJE ZA «TR0FEJ0 POMLAD* Deklice tokrat zelo uspešne Predvsem so zadovoljile borovke Sara Umari, Tiziana Natural in Erika Fornazarič V 2. amaterski nogometni ligi na Tržaškem so v nedeljo odigrali prvi slovenski derbi. V Bazovici sta se namreč srečali med seboj enajsterici domače Zarje in Krasa, zastopnika zgoniške in repen-tabrske občine. Vzdušje na tekmi je bilo tipično derbijsko, tak pa je bil tudi končni izid, saj se je srečanje zaključilo brez zmagovalca, pri izidu 1:1 j Pred kratkim je na šolskem stadionu na Koionji potekalo predzadnje letošnje tekmovanje za »Trofejo pomlad*. j Tokrat so dečki in deklice lahko i nastopili le v eni panogi, kar je i seveda precej omejilo število nastopov. Tudi' tokrat so nastopili atleti naših dveh društev Adrie in Bora, od katerih so se tokrat bolje izkazale deklice, saj so dečki večinoma tekmovali le za nabiranje točk v raznih, sicer neobičajnih disciplinah. Od vseh bi omenili predvsem dobra nastopa borovk Sare Umari ter Tiziane Natural. Prva je v daljini ponovila razdaljo, ki jo je dosegla že v začetku sezone, a je nato precej popustila: druga pa je v disku tudi uradno izboljšala osebni rekord (neuradno ima sicer še vedno najboljši met več kot 26 m). V kategoriji B pa gre omeniti dober met krogle Erike Fornazarič, vsi ostali pa so dosegli pričakovane rezultate. DEČKI KATEGORIJA A 80 m ovire: 1. M. Penco (CSI) 15”5; 2. Maks Viller (Adria) 16’'2; 3. Valter Verduno (Adria) 17”8. 80 m: 1. S. Vianello (CSI) 11”0; 11. Sandro Cercego (Adria) 13"3. 3C0 m: 1. S. Del Neri (CSI) 43"7; 3. 3. David Inamo (Bor) 46”6. 2000 m: 1. S. Cilicar (Marathon) 6'47"6; 4. Rudi Primosi (Bor) 7'33”7. Višina: 1. G. Forza (CUS) 1,50 m; 3. Marko Civardi (Bor) 1,30 m; 4. Alfred Zudek (Adria) 1,10 m. Krogla: 1. M. Bergamo (CSI) 10,76 m: 3. Valter Stefani (Bor) 9,95 m. Peteroskok: 1. M. Trimboli (S. Gia-como) 12,48 m: 3. Darko Bra-dassi (Bor) 12,09 m; 4, Fabio Eri-gadini (Adria) 10,87 m; 5. Marko Umari (Bor) 10,83 m. Disk: 1. Andrej Furlan (Bor) 21,88 m; 3. David GreSori (Adria) 19,54 m; 5.' Marko Saksida (Adria) 9,96 Kroglica) 1. A. Toši (CUS) 47,46 m; 6. Karel, Glavina (Adria) 24,24 m; 7. Devan Cesar (Bor) 20,38 m. KATEGORIJA B 80 .m ovires 1. Borut Race (Bor) 15"0; 2. Daniele Giacomini (Adria) 16”4; 4. Omar Bachi (Adria) 17”0; 5. Redolfo Madotto (Adria) 17”3. 80 m: 1. R. Perla (CUS) Jl”9; 2. ...............................................................................................................................................................mi,im,uuin,110111111111,......................................................................................... NOGOMET V 3. AMATERSKI LICI NASI ODLIČNO STARTALI Ugodno je presenetila predvsem Cajn ■ Trebensksmu Primorcu dve dragoceni točki na tujem ■ Smola Prosečanov v srečanju z Interjem SS Prvenstvo se je še kar dobro začelo za naše enajsterice, ki so v prvem kolu izbojevale dve zmagi in en remi. Če sodimo po nedeljskih izidih, kaže, da bo to prvenstvo v obeh skupinah dokaj izenačeno. Vse naše ekipe igrajo v M skupini. V nedeljo je najbolj presenetila padriško-grepajska Gaja. »Zeleno-rumeni* so namreč doma nasuli kar štiri gole, sicer solidni SisLiani. Dobro se je odrezal tudi trebenski Primorec, pa čeprav so se morali Trebenci posebno v drugem delu precgj potruditi, da so ohranili prednost, ki so si jo priborili v prvem delu srečanja. Ekipa Cave je sicer prišla do častnega zadetka šele nekaj minut pred koncem, kar tudi kaže, da so bili Trebenci praktično vedno v premoči. Naj omenimo, da se je na tej tekmi težje poškodoval Mauro Kralj, ki se je moral zateči v bolnišnico (šest šivov) in zaradi tega ne bp mogel igrati v derbiju med Primorcem 'in Ga-jo, ki bo v nedeljo.. Proseško Primorje pa se je na gostovanju pri Inter TS, moralo zadovoljiti s polovičnim izkupičkom, kar seveda bolj prija tržaški enajsterici kot Primorju, ki je dvakrat zadelo prečko in bilo stalno v napadu na sicer majhnem openskem igrišču v Ul. Carsia, kjer res se ne da igrati nogometa. Zaradi pomanjkanja igrišč na Tržaškem, se je pač treba temu prilagoditi. . V ostalih dveh tekmah smo zabeležili tesni zmagi moštev Olimpie in S. Andrea nad Aurisino oziroma S. Luigi jem. V skupini N ni bilo presenečeni. Naj omenimo le, da v petih tekmah niso dosegli niti enega remija. SKUPIN \ M IZIDI 1. KOLA Cave (Prosek ob 10.30); Sistiana -S. Andrea; S Luigi - Aurisina. SKUPINA N IZIDI 1. KOLA Edera - Chiarbola 1:0; Esperia SG - S. Anna 2:0; S. Sergio - Rabu-iese 0:1, Union - Roianese 0:3; Zau-le - S. Vito 1:0. , LESTVICA Roianese, Esperia SG, Rabuiese, Edera in Zaule 2; S. Vito, Chiarbola, S. Sergio, S. Arina, Union in GMT 0. B. R. Aurisina - Olimpia 0:1 Cave - Primorec 1:2 Gaja - Sistiana 4:2 Inter TS - Primorje 0:0 S. Andrea - S, Luigi 1:0 LESTVICA Gaja, Primorec, Olimpia in S. Andrea 2: Primorje in Inter TS 1; S. Luigi, Aurisina, Cave in Sistiana 0. PRIHODNJE KOLO (12. 10.) Olimpia - Inter TS; Primorec -Gaja (Trebče ob 15.00); Primorje - ODBOJKA V NOVI SEZONI JUVENTINA V D LIGI To bo edina šesterka, ki bo na Goriškem branila slovenske barve v tem prvenstvu ^ letošnjem odbojkarskem prven-h;9..P *>ge (lanskoletni 2. moški '* * * * v’ziji) bo slovenske barve z Golega branila le šesterka Juven-ne. iz Štandreža. Možnosti nasto-PanJa v tej ligi je imel tudi gori- vrri°m' ki se lansko leto u' rst“ na boljša mesta končne skup- e lestvice, toda «belo-rdeči» so se Prvenstvu odpovedali. Namen Do-. a Pa je, da bndo ravno tako z Sro odbojke nadaljevali toda v P venstvu 3. moške divizije, le v «°^ki pokrajini. Mlajši in perspektivnejši igralci *-joma pa so, po dogovoru odborov Peh društev, se vključili v vrste uventine, kar predstavlja za Gori-. otožnost ponovne obnovitve te športne panoge, ki je v pretekosti ela precejšnje uspehe v raznih oasih vaseh in to od Doberdoba, ^»vodenj, štandreža, Gorice pa do ,rf): Lahko trdimo torej, da je se-°anJa oblika povezovanja med Do-in Ju ven ti no iz štandreža, P*oa. ki lahko ponovno dvigne odbojko na raven, ki bi bila primer-a za goriške razmere v tem tre-outku. Poleg tega pa ta oblika povezovanja daie garancije nemotenega poteka delovanja, brez večjih •astojpv, posebno z mladimi silami, :fr na drugi strani zagotavlja športne uspehe, ki so pa nujni pri pro-Pegandiranju vsake športne panoge. Zatorej- smo prepričali, da bo Juventina v letošnjem prvenstvu D lige uspela se potegovati za najvišja mesta na skupni lestvici, saj ima v lastnih vrstah solidne in jprspektivne igralce, ter tudi k delu so dcslej redno in marljiv pristopili. Realne so torej možnosti, da bi se okrog šesterke iz štandreža zbrala skupina mladih, ki bi v bližnji prihodnosti bila osnova preporoda odbojke na Goriškem. Toda pri tem dodamo, da če to želimo je nujno potrebno, da Juventina polaga hajvečjo pozornost ravno mladim, posebno najmlajšim, ki naj bi bili garancija nadaljevanju sedanj članski šesterki. Delo z mlajšimi se je tudi pričelo v štandrežu, postavljajo se osnove celo ženski šesterki. Vse to delo je torej v Štandrežu treba le nadaljevati, redno in načrtno, v o-bratnem primeru bodo vsi ti sedanji napori zaman. Muh enodnevnic je bilo namreč na Goriškem že preveč, in to ne samo na odbojkarskem področju, ampak tudi pri ostalih športnih panogah. Morda je tudi na Goriškem prišel čas, ko se športna dejavnost ocenjuje zlasti pa tem, kaj stoji pravzaprav za prvimi, članskimi ekipami, ne pa po rezultatih kar članska — oziroma kot je na žalost ustaljena praksa, edina ekipa — dosega v posameznih prvenstvih in turnirjih. —ik— ŠD Brda (udi letos priredilo športni teden V Števerjanu so pred kratkim sklenili »Športni teden*, ki ga je letos že 12. pripravilo tamkajšnje športno združenje »Brda*. Mladinci in starejši'"so -se pomerili v že običajnih panogah: nogometu, namiznem terrtšu;'"odbojki, streljanju in teku‘.w "" "“M ,u' Kar zadeva nogomet, so mladin- ci iz Dolenjega konca zmagah proti Britofu z 9:2. Med starejšimi pa so bili boljši igralci Britofa, ki so kar z 11:3 odpravili Dolenji konec. V namiznem tenisu je med dekleti slavila Vlasta Terpin. med mlajšimi Robert Komjanc, med starejšimi pa Darjo Maraž. Ekipa Britofa je bila boljša tudi v odbojki, kjer je s 3:2 premagala «Dolenjčane». V streljanju z zračno puško so se med dekleti izkazale Milena Vogrič, Sara Komjanc ter Vivijana Mačus, med mlajšimi Peter Sreber-nič, Andrej Terpin ter Florjan Grav-ner, med starejšimi pa Silvan Dor-ni, Klavdij Fattore ter Peter Terpin, V maratonskem teku okrog šte-verjanskega vrha pa so bili najboljši Sara Komjanc in Milena Vogrič, med moškimi pa David Cor-si (mlajši), Benjamin Komjanc, Jožktf Terpin ter Rikard Maraž (starčjff).-' 1 ODBOJKA ♦V V v- •- - PRED PRVENSTVOM B LIGE Nahrežinski Sokol odigral vrsto koristnih prijateljskih srečanj Nabrežinke igrale na domačem turnirju in v Novi Gorici proti Merkurju Ekipa Sokola, ki se pripravlja na . ekipo Moline s 2:1. Videmčanke so prvenstvo B lige, je odigrala v zad-1 se preti boljšim nasprotnicam zelo njih dneh več prijateljskih tekem dobro branile in so izrabile vsako Prejšnji teden je Sokol gostil eki po Študenta z Reke in je žeto organiziral v soboto v Nabrežim prijateljski turnir, na katerem je nastopila tudi ekipa Molino delle Streghe iz Vidma. V prvi tekmi sla se srečali šesterki študenta in Sokola. Igra je bila zelo izenačena in napeta, saj sta se ekipi borili za vsako žogo in se večkrat izmejavali v vodstvu. V začetku so dekleta Sokola preveč grešila, kar pa so Rečanke lepo izkoristile in povedle z 8:2. Nabrežinke so se nato zbrale, a so vseeno izgubile set s 15:13. V naslednjih dveh setih je bila igra prav tako izenačena, a , tokrat,, so dekleta Sokola zaigrala prisebneje in zmagala s 15:lQ,in s.l5;,13. ‘ V drugi tekmi je študent odpravil hibo nasprotnic. Zadnja tekma med Sckolom in Molinom se je zaradi tehničnih razlogov končala z nenavadnim izidom 1:1. Najprej je ekipa iz Vidma izrabila nezbrano igro Nabrežink in osvojila prvi set s 15:12. V drugem selu pa so se naša dekleta zbrala in zaigrala bolj samozavestno in učinkovito ter zmagala s 15:10. V ponedeljek pa je prva ženska odbojkarska ekipa igrala z Merkurjem iz Nove Gorice, ki nast'pa v 2. jugoslovanski ligi in meri v prihodnjem prvensivu na višja mesta v ligi. Tokrat so Gcričanke dopotovale v Nabrež no z neprpoino postavo in s samo' fr* igralkami.. Kljub temu pa je bila njihova igra zadovoljiva in dppad'j‘yav.Ekipi, sta odigrali 4 sete in končni izid 2:2 POBRATENJE MED SPD TRST IN PD SflP-VIATOR Nfl PLANINI PRI JEZERU Trajno potrdilo medsebojnih odnosov Slovesnost je potekala v enkratnem vzdušju - Razvitje društvenega prapora SPOT’Skupni izleti Povezava z matičnim narodom hi za narodnostno manjšino le moralni imperativ, ampak tudi nuja, povezana s samim obstojem in razvojem neke etnične skupnosti, ki je bila zaradi zgodovinskih, političnih in gospodarskih dejavnikov oddaljena od matice. Tega dejstva, skupaj z zavestjo pripadnosti enotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru, so si svesti tudi slovenski tržaški planinci, ki so se skupaj z gosti iz drugih planinskih društev in s tovariši ljubljanskega planinskega društva SAP-Viator zbrali v soboto, 4. oktobra, v lepem številu na Planini pri Jezeru, sredi prelepih bohinjskih gora, da bi s pobratenjem dali uraden pečat in trajno potrdilo plodnim medsebojnim prijateljskim stikom, ki jih že dolgo vzdržujeta obe društvi. Že v soboto zjutraj so gostitelji, člani planinskega društva SAP-Viator poskrbeli za tržaške goste, ki so se pripeljali z avtobusom iz Trsta, za topel prijateljski sprejem z zakusko na sedežu lastne delovne organizacije, v Ljubljani. Skupaj so potem nadaljevali pot do Stare Fužine od koder so se povzpeli preko Planine Vogar do Planine pri jezeru. Tu so jih v zgodnjih večernih urah dosegli v istoimenski Koči na Planini pri Jezeru, ki jo upravlja PD SAP-Viator, še tržaški planinci, ki so se podali zaradi delovnih in šolskih obveznosti na pot šele popoldne, in nekateri gostje. Vsem so ijubl.ianski Gostitelji pripeli na prsi svilen trak z znaki obeh društev in postregli z dobro in obilno večerjo, nato pa se je začel uradni del programa. Gostitelj, predsednik PD SAP-Viator Miha Primc je najprej zaželel dobrodošlico vsem, zatem pa je na kratko predstavil zgodovino svojega društva. Ustanovljeno je bilo leta 1974 kot PD Viator, ustanovnega ol.čnega zbora pa se je udeležilo 45 članov, sčasoma pa je članstvo močno naraslo. Istega leta so tudi razvdi društveni prapor, leta 1975 pa so prevzeli v oskrbo in začeli s preureditvijo koče na Planini pri Jezeru. Jeseni 1977 so se na menili na izlet v neznano, za cilj izleta pa je bil izbran Trst z okolico, kjer so se prvič srečali z zamejskimi Slovenci. č'ani Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Srečanje je bilo res enkratno, zato so se takrat domenili, da bodo s takimi medsebojnimi stiki nadaljevali. Tako je prišlo leta 1978 do srečanja na Rašici, leta 1979 v tej koči, kmalu potem v Trstu, končno pa je prišlo 4. oktobra 1980 do pobratenja. V društvo je trenutno včlanjenih 210 planink in planincev, na letošnjem občnem zboru pa so sklenili zaradi spojitve obeh delovnih kolektivov preimenovati društvo v PD SAP-Viator. Po zahvali vsem, ki so prispeli na jo srečanje, je prevzel besedo predsednik Slovenskega planinskega društva v Trstu Pino Rudež. Zahvalil se je najprej za izreden organizacijski doprinos PD SAP-Via-tor, da bi ta praznik obeh društev kar najbolje uspel, nato pa je poudaril pomen, ki ga imajo za slovenski zamejski živelj tovrstne slovesnosti. V šestinsedemdesetih letih obstoja je SPDT doseglo mnogo uspehov, med katerimi je predsednik RUdež omenil le dva novejša in sicer izpeljavo planinske poti SPDT, imenovane »vertikala*, ki poteka od tromeje na Peči do doline Glinščice in pobudo zadruge Mangart, ki prav sedaj dokončuje planinski dom v Žabnicah. Posebej se je zahvalil vsem prisotnim predstavnikom planinskih društev in drugim planinskim društvom, s krovno organizacijo Planinske zveze Slovenije vred, ki so pripomogli, da, je društveni prapor SPDT, ki ga danes razvijajo, tako bogato okrašen s trakovi in spominskimi znaki. Društva, ki so okrasila društveni prapor SPDT s spominskimi trakovi, oz. s »ponik-ljanimi lipicami*. so Planinska zveza Sloveni :e, PD SAP-Viator,, PD RTV LiubTana, PD Bohinjska Bi strica, PD "'rbovlje, PD Ljubljana Matica, PD Javornik, PD Železničar iz Celja, PD Tomos - Koper, PD Cerkno, PD Jesenice, SPD Celovec. Obalno PD Koper, PD železar iz štor, PD Ruše, PD Škofja Loka, PD Radovljica, PD Ravne na Koroškem, PD Šmarna gora iz Vikrč, PD Medvode, PD Novo mesto, PD Mežica, PD Dol pri Hrastniku, PD Litostroj iz Ljubljane, PD Cerknica, PD Ilirska Bistrica, PD Rimske toplice, PD TAM Maribor, PD Polzela. PD Luče, PD PTT Ljubljana, PD Velenje, PD Ig, PD Kočevje, PD «Lisca» iz Sevnice. PD Poljčane. PD Železniki iz Selške doline, PD Tržič, PD Bohor Senovo, PD Sovodenj, PD Slovenske Konjice, PD Šoštanj, PD Prevalje, PD Nova Gorica, PD Žiri, PD Vipava. PD PTT Maribor, PD Saturnus Ljubljana, PD Ptuj, PD Postojna, PD železničar Ljubljana, PD Gorje, PD Bohinj - Srednja vas, PD Vevče, SPD Gorica, posebna zahvala pa velja planinskemu društvu iz Sežane, ki je koordiniralo nabiralno akcijo in dalo na razpolago svoj žiro račun. Predsednik Pino Rudež je nato z dolgoletno predsednico SPDT dr. Sonjo Mašero in z najmlajšim članom tržaškega planinskega društva razvil društveni prapor SPDT. Sledili sta svečana izmenjava spominskih listin, š podpisi predsednikov, in izmenjava spominskih daril. Predsednik PD SAP-Viator je daroval SPDT prelepe idrijske čipke, predsednik Rudež pa je daroval ljubljanskim planincem zemljevid Tržaškega ozemlja, s slovenskimi ledinskimi imeni, ki ga je izdelal pokojni dolgoletni predsednik SPDT Zorko Jelinčič, album z umetniškimi fotografijami tržaškega Krasa in morja ter kovinsko spominsko ploščo pobratenja med obema društvoma, kj jo je izdelal član SPDT Angel Kermec in ki bo vzidana v kočo. še domačnejše vzdušje je slednjič pričaral pevski zbor »Fantje izpod Grmade*, ki so pod vodstvom Iva Kralja ubrano zapeli nekaj primorskih pesmi, pri petju «Oj, Triglav, moj dom*, »V hribih se dela dan* in znano »Jugoslavija*, na katero jim je pritegnilo še vseh sto udeležencev slavja. Po pozdravih prisotnih predsednikov društev se je ta čudoviti večer zaključil s kresom ob jezeru pod kočo, kjer je še čez polnoč odmeval zvok slovenske pesmi ob veseli spremljavi harmonike. Ni se še zasvetilo, ko so se naslednje jutro podali nekateri planinci na zahtevni vzpon na Debeli vrh (2390 m). Pot so za to priložnost ljubljanski planinci posebej zavarovali v vršnjem delti, »zmagovalcem* pa se je na vrhu odprl veličasten pogled na Kanja-vec in na očaka Triglav. Ostali planinci so se podali pod vodstvom podpredsednika PD SAP-Viator Zvoneta Kosmača, po rodu iz tržaškega Brega, na bližnjo planino Laz, najštevilnejša skupina pa se je odpravila v dolino Triglavskih jezer. Po mnogih urah hoje se je naposled okusno skupno kosilo izletnikom kar prileglo. Še spust do Stare Fužine in nato slovo, polno čudovitih vtisov s tega dvodnevnega planinskega slavja. ZLATKO JELINČIČ priča o izenačenosti na igrišču. V dveh setih so dekleta Sokola zaigrala precej zbrano in prisebno ter zmagala s 15:9 ih s 15:10. V ostalih dveh setih pa je nekaj menjav in ena rahla poškedba zmedla igralke Sokola, kar so Novogoričanke spretno izrabile ter zmagale s 15:6 in 15:3. Tako to srečanje z Merkurjem kot prejšnje s Študentom prav gotovo bogatijo igro naših šesterk, poleg tega pa opravljajo tudi drugo zelo važno politično nalogo, saj je sodelovanje z društvi iz matične domovine vedno zelo pomembno. Sa DREVI NA »PRVEM MAJU* i Prijateljska tekma ■ Bor-Rijeka (moški) Drevi bo na stadionu «1 maj* prijateljska moška odbojkarska tekma med šestericama Bora in Rijeke. Srečanje bo nadaljevanje izredno dobrih stikov, tako pri moških kot tudi pri ženskah, med tema dvema društvoma. Odbojkarji Rijeke in Bora so se že pomerili v nedeljo na turnirju v Karlovcu. Po izredno ogorčenem boju in še toliko lepši igri so slavili borovci z 2:1. Po tradiciji ta dva tekmeca v medsebojnih srečanjih vedno igrata zelo dobro, upati je, da bo tako tudi drevi. To še toliko bolj glede na to, ker bo Bor nastopil z najboljšo postavo. Zaenkrat je ped vprašanjem samo nastop Plesničarja, toda Fučka je že povsem ekre-val. Igral t i seveda tudi Zadnik in trener Neubauer bo lahko ob tej priložnosti preizskusil vse razpoložljive odbojkarje, razen seveda Kodriča, ki bo morda lahko spet pričel trenirati za drugi del prvenstva. Tekma se bo pričela ob 19. uri. G. F. Muhammad Ali krivi zdravila LOS ANGELES - Muhammad Ali (Cassius Clay) se je moral po dvoboju za naslov svetovnega prvaka z Larryjem Holmesom zateči v bolnišnico. Še pred tem pa je imel včeraj' tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da so glavni vzroki njegovemu porazu zdravila, ki jih je jemal dva tedna pred dvobojem. V okviru pobratenja med SPDT in PD SAP-Viator so razvili tudi prapor tržaških slovenskih planincev Dean Milkovič (Bor) 12 "9; 4. Stefan Caucich (Bor) 13"2. Daljina: 1. Alan Oberdan (Bor) 4,17 m; 4. David Žetko (Bor) 3,14 m; 6. Sandro Lorenzi (Adria) 2,83 m. Kroglica: 1. Aleks Košuta (Bor)-25,66 m, DEKLICE KATEGORIJA A 80 m ovire: 1. Lara Strajn (Bor) 16''6. Višina: 1. A. Micai (S. Giacomo) 1,43 m; 6. Irena. Petaros (Bor) 1,00 m. Daljina: 1. Sara Umari (Bor) 4,44 m; 11. Katja Turk (Bor) 3,52 m; 14. Jasna Taucer (Bor) 3,14 m. 24,14 m. KATEGORIJA B 60 m ovire: 1. A. Carnello (CSI) 11”9; 4. Tamara Pecchiar (Bor) 13”9; 6. Ana Primosi (Bor) 14”1. 60 m: 1. A. Capitanio (SGT) 9"4; 3. Lidia Glavina (Bor) 11"4. Višina: L B. Bologna (SAAT) 1,28 m; 2. Elena Kalc (Bor) 1,20 m; 3. Elena Sancin (Bor) 1,15 m. Daljina 1. L. Tonrich (Edera) 3,82 m; 4. Veronika Gerdol (Bor) 3,38 m: 6. Tanja Rakovič (Adria) 3,28 m. Krorla: I. Erika Fornazarič (Bor) 6,90 m. KrorHca: 1. S. Capitanio (ŠGT) 26.52 m; 2. Jadranka Culav (Bor) 23,86 m; 3. Sonja Gregori (Bor) 23.60 m; Alenka Legiša (Bor) neuvrščeno. R. F. TENIS McEnroe uspešen BRISBANE — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v tem, avstralskem mestu je John McEnrce z lahkoto premagal Američana Mitchella s'6:3, 6:1. V ostalih tekmah je že priletni Rosevvall podlegel v dveh setih Edmondsonu, Dent pa je po daljšem času spet prišel do zmage na račun svojega rojaka, Avstralca Drecvetta. HOKEJ NA LEDU V jugoslovanskem hokejskem prvenstvu na ledu je prišlo včeraj do velikega presenečenja, saj je Celje premagalo državnega prvaka Olimpijo s 4:1. V drugi tekmi lega kola je Partizan odpravil Tivoli s 3:1. OBVESTILA ŠZ Bor sklicuje za danes, 9. oktobra, .ob 20. uri zadnjo sejo pred srečanjem pobratenih društev Bor - Slovan. Vabljeni so vsi, ki so zadolženi za organizacijo srečanja. « * • ŠZ Bor ' košarkarska sekcija obvešča, da bo v ponedeljek, 13. oktobra, ob 19. uri na sladi :su »Prvi maj* seja odbora košarkarske sekcije. Vabljeni tudi trenerji. • « • Športna šola Trst sporoča, da bo seja s avnega odbora v četrtek, 16. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. * # * ŠD Dom — Gorica obvešča, da se je že pričela vadba za predšolske in osnovnošolske otroke. Vadba je vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici, -v Ul. Brass. • • * Glavni odbor TPK Sirena obvešča, da bodo odslej sejo odbora, ki se jih lahko udeleži v^ak član, vsak torek ob 20.30. Naprošamo točnost. • • • ŠD Sokol obvešča, da so treningi miniha-sketa v občinski telovadnici v Nabrcžin* ob torkih n petkih od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, ki bi rad igral miniba«ket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509. ŠZ Bor odbojkarska sekcija obvešča, da so vpisi za dekleta in fante, ki bi radi trenirali odbojko, v ponedeljek, sredo in petek od 14. do 15. ure na stadionu «1. maj* — tel. 51-377. • • « Trenerski aktiv ŠZ Bor bo imel svoj prvi sestanek v novi sezoni jutri, 10. oktobra, cb 19. uri na stadionu «1. maj*. • • • ŠZ Jadran organizira v soboto, 11. oktobra, ob priliki prve prvenstvene tekme v Mestrab, avtobusni izlet. Vpisovanje sprejemajo na Proseku - Kontovelu Srečko Sedmak, (tel, 225214), na Opčinah Marčejo Malalan (tel. 212136) in v Trstu urad ZSŠDI. • « • SPDT obvešča, da se jutri, 10. t.m., prične na stadionu «1. ma.j» pod vodstvom prof. Gianija Furlaniča predsmučarska telovadba. Primerna je za mlade in za manj mlade, pričetek pa je ob 20.30. Istočasno se bomo domenili za nadaljnji potek tečaja. Dokončni urnik tečaja bo določen kasneje. * » • ŠZ Bor sporoča, da seja za ustanovitev Senior kluba ne bo v četrtek, kot je bilo prvotno določeno, ampak Jutri, 10. t.m., ob 17, uri v Ul. sv. Frančiška 20. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 ' 'Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 9. oktobra 1980 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Cb delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vtš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 7C0, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini • 1 siolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Jm č,an Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska Trst zveze časopisnih Založnikov FIEG SEŠEL SE JE POLJSKI PARLAMENT Večja angažiranost partije za hitrejši izhod iz krize Poljska vlada je predstavila nov gospodarski načrt za 1981 Kampanja proti korupciji v sredstvih množičnega obveščanja VARŠAVA »Naše napake so povzročile krizo, predvsem pa napake, ki so jih napravili partijsko vodstvo, osrednji državni organi in še posebej vlada, za rešitev pa se bodo morali prizadevati vsi člani partije.* To je včeraj izjavil tajnik poljske združene delavske partije Stanislaw Kania v svojem sklepnem govoru na šestem plenumu centralnega komiteja poljske narti je. Kania je dejal, da so na plenumu pregledali dosedanje delovanje državnih organov. Posebno pozornost so posvetili korupciji, ki se je zadnja leta bohotno razpasla, in so poudarili potrebo, da se z njo odločno spoprimejo. Obenem pa se mora partija zavzemati za krepitev socialistične demokracije. V svojem govoru je Kania tudi ugodno ocenil vlogo poljske cerkve, ki je odgovorno sledila zadnjim dogodkom in je upoštevala skupne probleme Poljakov. Včeraj se je začela razprava tudi v poljskem sejmu (parlamentu) o socialnem in gospodarskem načrtu za prihodnje leto ter o nekaterih spremembah poljske ustave. Vladni predlog sta predstavila predsednik odbora za načrtovanje, Henryk Ki-siel in finančni minister Marian Krzak. Nov gospodarski načrt bo upošteval tudi zahteve poljskih delavcev. Zanimiva bo tudi razprava o spremembah ustave glede osrednjega nadzornega urada. Ta urad naj bi ponovno polagal račune parlamentu. kot je bilo pred štirimi leti, ne pa vladi. Parlament bo moral imenovati tudi novega predsednika nadzornega urada. Sedanji predsednik Mieczislaw Moczar je okrepil vlogo tega urada in ker je spoznal vse poljske škandale je postal glavni obtoževalec prejšnjega režima. V zadnjih tednih so na Poljskem začeli pravo kampanjo proti korupciji. Sredstva množičnega obveščani objavljajo obširne reportaže o številnih krajah, sleparijah, davčnih utajah in o bogatenju na račun državne lastnine. Sodni organi so začeli jemati iz predalov debele akte o teh zadevah in klicati na odgovornost tudi pomembne osebnosti poljskega političnega in gospodarskega življenja. Zanimiv je primer predsednika komiteja poljske radio-televizije Ma-cieja Szczepanskega, ki je bil izredno pomembna osebnost. V samem komiteju so se ga vsi bali. Dovolj je bila že majhna nepazljivost do pravil, ki jih je sam dostavil, da je vsakdo lahko zletel iz nje. Dovolj je že bilo, da je srečal človeka kaditi v dvigalu, kjer je bilo to prepovedano, in nesrečnik je že letel iz komiteja. Ljubil je red. Užival je v oblasti. Vendar tega sam ni upošteval. Julija in avgusta so začeli krožiti po Varšavi in tudi v drugih mestih govorice o Szczepanskovem bogastvu. V ciklostiliranih časopisih je pisalo, da ima predsednik komiteja radio televizije sedem avtomobilov, tri ali štiri počitniške hiše v državi, eno celo v daljnem Nairobiju v Keniji, kjer je rad lovil, divje živali, in dve jahti. Szczepanski ni pcrabil vsega nakradenega denarja za uživanje, ampak poseduje tudi dve kmetiji, zasebno mlekarno in naj bi bil celo lastnik polovice nekega podjetja. Čeprav bi bilo v tem le del resnice, je pa res, da je komite poljske partije avgusta odstranil S/cze-pinskega z odgovornega položaja in sestavil posebno komisijo, ki proučuje njegovo odgovornost. Na šestem plenumu so ga izključili iz partije in tudi posebna komisi.ia v poljskem parlamentu je že predlagala, naj se mu odvzame imuniteta. Poljski sejem bo imel tako tudi priložnost za širšo razpravo o korupciji v državi. Zaradi vojne odpovedan vrh OPEČ v Bagdadu DUNAJ — Veleposlaništvo Iraka je sporočilo, da je vrh državnih po-g avarjev 13 članic OPEČ, ki je bil napovedan za 4. novembra v Bagdadu. odložen za nedoločen čas. Sestanek na najvišji ravni med petrolejskimi državami je bil namenjen proslavitvi 20-letnice organizacije, obenem pa odobritvi daljnoročnih smernic glede proizvodnje in cen nafte. Zaradi vojne med Irakom in Iranom, ki sta oba člana OPEČ, so odpovedali tudi pripravljalna sestanka finančnih ministrov, ki bi moral biti 6. in 7. t.m v ekvadorskem glavnem mestu Quitu, in ministrov za petrolej, ki je bil napovedan za 14. t.m. v Londonu. Predstavniki F-JK na obisku v Istri REKA — Delegacija deželnega sveta F-JK, pod vodstvom predsednika Collija, ki bo v prihodnjih dnevih gostovala pri predsedniku skupščine Socialistične republike Hrvatske, Juretu Biliču, se bo v sredo 15. oktobra najprej sestala z delegacijo istrske skupnosti Unije Italijanov za Istro in Reko. Srečanje bo v jutranjih urah v hotelu «Jezero» v Plitvicah. Na srečanju bodo preučili probleme italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslavi ji, s posebnim poudarkom na kulturo in izobrazbo ter šolanjem. Letošnje srečanje sledi obisku, ki ga je delegacija italijanske manjšine opravila novembra lani v Trstu, Vidmu in Villi Manin, kjer se je prav tako med drugim že sestala s predsednikom Collijem. Točno pred enim letom pa je ista delegacija obiskala tudi predsednika italijanske republike Sandra Pertini-ja med njegovim uradnim obiskom Jugoslavije, v Dubrovniku. Tudi takrat je bila predvsem poudarjena vloga italijanske manjšine v Jugoslaviji in slovenske manjšine v Italiji v zbliževanju in navezovanju tesnejših prijateljskih stikov med obema državama. Posledica teh stikov je tudi izboljšanje položaja obeh manjšin predvsem na jezikovnem in šolskem področju. Na bližnjem srečanju s predstavniki F-.JK pa bodo ti problemi in še marsikateri drugi (teritorij, ekologija, prevozi) še bolj poglobljeni. E. OPASSI PO DVEH DNEH POGAJANJ SO SE UPORNIKI PREDALI la uporom v Volterri poskus množičnega bega ki pa je zadnji trenutek klavrno propadel Premestitev voditeljev upora - Policija natančno preiskala kaznilnico, da bi staknila razstrelivo - Zvečer je v trdnjavi «Mastio» že vladal popoln mir VOLTERRA — Povsem mirno in brez zapletov se je včeraj zvečer končala neprijetna zadeva z jetniki, ki prestajajo kazen v volterski srednjeveški trdnjavi «11 Mastio*. Ko je v volterski jetnišnici končno zavladal mir, sta se s časnikarji pogovorila ravnatelj jetnišnice Renzo Graziani in okrajni inšpektor za kaznilnice dr. Nespoli, ki je natanko obnovil potek dogodkov. V ponedeljek zvečer ob 21.30 je skupina dvanajstih zapornikov poskušala zbežati iz kaznilnice. Renzo Mazzanti, Bruno Carpeggiani, Guerino Formica, Luciano Munari, Gianfranco Uršo, Claudio Olivati, Gerardo De Santis, Gianluigi Pez-zotta, Paolo Russello, Adriano Quar-tarolo, Gabriele Grimaldi in Gior-gio Piantamore so si iz žlic in vilic izdelali preproste nože, pri sebi pa so imeli tudi neko količino razstreliva, s katerim so hoteli podreti del obzidja in zbežati. Del omenjenega razstreliva so predvčeraj- šnjim odvrgli na dvorišče kaznilnice in so ga karabinjerji nemudoma prepeljali v Pizo in La Spe-zio, da bi ga izvedenci natančno analizirali. Vodja bega iz volterske kaznilnice je bil najbrž Piantamore, vendar nekateri jetniki to zanikajo. Kakorkoli že, v ključnem trenutku jim je prekrižal račune jetniški paznik Rosario Bonello, ki je sprožil alarm, vendar pa ni uspel ubežati jetnikom in so ga ti zadržali kot talca. Prvi skupini upornikov se je pridružila še druga, večja skupina, iz bližnjega oddelka, ki je zajela druge štiri talce, med katerimi je bil tudi brigadir Russo. Ko so jetniki uvideli, da jim je beg spodletel, so svoji akciji spremenili vsebino in so jo prikazali kot protest s politično osnovo in protest proti razmeram v posebnem zaporu v Asinari, v katerega so vsi povrsti ogorčeno odklonili premestitev. Naslednjega dne je bil položaj v jetnišnici zelo * v Italijanski pomorščaki doma Štiriintrideset italijanskih pomorščakov motorne ladje «Capriolo», ki jih je vojna Vihra zajela v iranskem pristanišču Koramšaru, se je včeraj vrnilo z letalom v domače pristanišče Genovo (telefoto AP) napet. Jetniki so zahtevali od vodstva, da ustreže vsem njihovim zahtevam, v nasprotnem primeru pa, da bodo pognali trdnjavo v zrak. Z uporniki se je pogajal ravnatelj kaznilnice Renzo Graziani, kateremu je priskočil na pomoč tudi vice-kvestor dr. D’Agostino. Nato je pogajanja nadaljeval načelnik državnega pravdništva iz Pize dr. Iosto Ladu, zadnji pa se je z nemirnimi jetniki pogovarjal volterski kvestor dr. Giuliano Bi-guini. Uporniki so zahtevali pogovor s časnikarji najpomembnejših italijanskih dnevnikov, pogovor z nekaterimi odvetniki iz Firenc in Milana, zaporo kaznilnice v Asinari in pa obljubo, da jim po končani agitaciji ne bodo sodili in višali kazni. Pogajanja so trajala ves dan in so bila toliko uspešna, da so uporniki zvečer izpustili Russa in paznika Gaudiana. Ostale tri pa so zadržali še čez noč. Včeraj zjutraj, malo pred deseto uro, so se začeli uporni jetniki predajati. Ob 9.50 so izpustili še ostale tri talce, vodstvo jetnišnice pa je preskrbelo prevoz za premestitev upornikov v Porto Azzurro, Favignano, S. Geminiano, Lecce in druge manjše zapore. Claudio Olivati in Giorgio Piantamore pa sta bila premeščena v Nuoro. Rdeča brigadista sta zapustila kaznilnico ob 10.25, ob 11. uri pa so karabinjerji že začeli natančno pregledovati prostore, v upanju, da bodo našli razstrelivo, s katerim so grozili jetniki med pogajanjem predstavniki sodnih oblasti. Preiskava je trajala dobrih šest ur in se je zaključila sinoči okrog 17.30. Karabinjerji so skrbno prečesali celotno kaznilnico, posebno pozorni pa so bili na smetišču. Vendar je bilo vse zaman; zasegli so samo nekaj nožev, razstreliva pa niso izvohali. Včeraj zvečer je direktor kaznilnice Graziani povedal tudi, da so zjutraj, preden se je začela premestitev, jetniki izročili odvetniku Fi-lastu dokument, katerega je podpisal Nucleo organizzato dei prigio-nieri di Volterra »Martino Zachitel-la»; (napista Zachitello so ubili teroristi sami, ker je snoval atentat j-m..............................«.rn.......n.i.....liiiHm.ii.ii...iiilimniiin.iniinMii..n.ii.iiMiiitmuimwiin»mnt1itll.iillllll»|iym»»l|»»»llli»iniimi...................... PO RAZGOVORU GROMKO -ITO ODNOSI SZ - JAPONSKA ŠE NAPREJ ZELO OSTRI Polemične izjave japonskega zunanjega ministra Večja aktivnost Japonske v okviru zahodnega bloka NEW YORK — Po diplomatsko vljudnem sicer pa dokaj neuspešnem razgovoru, ki ga je; imel s svojim sovjetskim partnerjem Gro-mikom na zasedanju generalne skupščine OZN, je japonski zunanji minister Masajoshi Ito v pogovoru z novinarji izjavil, da Japonska ne namerava spremeniti politike, ki jo trenutno vodi do Sovjetske zveze. To pomeni, izven diplomatskega žargona, da se je, sicer najavljeno izboljšanje odnosov med SZ in Japonsko ponovno zamrznilo. Japonska je tako potrdila sklep o sankcijah proti SZ (prekinitev finančnih kreditov in pošiljk elektronskih aparatur), ki ga je sprejela po invaziji Afganistana, še bolj ostro pa je japonski zunanji minister ponovno postavil vprašanje teritorialnih zahtev Japonske, ki zadevajo štiri severne otoke (Etoro-fu, Schikotan, Kunashi in Habo-mai), katere je Sovjetska zveza zasedla po vojni. Ita zameri Gromiku predvsem to, da je v zadnjih časih SZ okrepila svojo vojaško moč na tem ozemlju. Da se SZ ne namera- va odreči tem strateško pomembnim otokom, je jasno dokazal tudi sam Gromiko, ki je izjavil, da SZ nima odvečnega teritorija*. Ta odgovor je še posebno razburil japonsko časopisje, ki soglasno poudarja, da ne gre za »odvečno* temveč «japonsko zemljo*. Če je zapreka k izboljšanju odnosov predvsem teritorialni problem, pa vsi politični komentatorji v New Yorku ugotavljajo, da je poglavitna ovira v dvostranskih odnosih SZ - Japonska vse večja aktivnost slednje v okviru zahodnega bloka, v tesnem sodelovanju z ZDA.« Tudi kritike, ki jih Tokio stalno izraža do zahodnoevropskih držav, češ da so «krive», da se niso držale napovedanih ekonomskih sankcij proti SZ po dogodkih v Afganistanu. ne vsebujejo preveč izrazite politične ostrine, temveč so predvsem posledica negodovanja japonskih industrijskih krogov, ki neradi sprejemajo prekinitev svojih bogatih poslov s SZ, medtem ko e-vropska konkurenca nemoteno sklepa nešteto novih pogodb. PRVI USMRTITVI PO OSMIH LETIH V Turčiji vešala proti terorizmu Zaskrbljenost za usodo nadaljnjih 51 obsojencev na smrt ANKARA — Včeraj pred zoro so v vojaškem zaporu Mamak v Ankari usmrtili na vešalih dva tero rista, desničarja Mustafa Pehiiva-nogla in levičarja Necdeta Adalija. Predvčerajšnjim je turška vojaška hunta zavrnila prošnje za pomilostitev in potrdila razsodbo vojaškega sodišča. Včerajšnji usmrtitvi sta prvi po letu’ 1972, ko so usmrtili tri glavne voditelje levičarske teroristične organizacije «turške ljudske osvobodilne vojske*. Pred nedavnim vojaškim udarom je turški parlament dosledno spreminjal smrtne obsodbe v zaporne kazni. Tokrat pa so vojaki skušali pokazati najbolj grobo odločnost in nepristranost. saj so skupaj obesili dva terorista nasprotujočih si ideologij. Mustafa Pehlivanoglu je bil član desničarske oborožene skupine «U1-kucu* (idealisti), ki je v dobršni meri kriva za val političnega nasilja v zadnjih letih. Na smn je bil obsojen, ker ga je sodišče spoznalo za krivega terorističnega napada na neko kavarno blizu glavnega ameriškega oporišča v predmestju miiiiHiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiHiiiimimiitiiiitiiHimftiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinimttiiiiiiHitiiMiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiifiiimuiiiiiHiiiiifiiiR Kongres britanskih konservativcev Na kongresu vladajoče britanske konservativne stranke je glavni predmet razprav vladna politika v boju proti inflaciji, ki je do sedaj sprožila negodovanje med delavstvom In hud skok brezposelnosti - (AP) Ankare, kjer so s strojničnimi rafali ubili 5 oseb. Skupaj z njim je bil obsojen na smrt Isa Armagan, ki se je s Pehlivanoglom udeležil »kazenskega* pohoda v omenjeno kavarno, a mu je uspelo zbežati iz zapora. Necdet Adali pa je bil član tajne levičarske oborožene organizacije «Kurtulus» (svoboda) in je bi! obsojen zaradi napada na neko kavarno v Ankari, kjer sta izgubili življenje dve osebi. V istem napadu je sodeloval Kemal Ergin, ki je bil prav tako obsojen na smrt, a je leta 1978 zbežal iz zapora. Kot rečeno so oba terorista obesili pred zoro v vojaški kaznilnici Mamak. Na kraj obešanja so jih pripeljali v vojaškem konvoju z oklepnimi avtomobili, ki j;h je spremljal tank. V osrednjem ankarskem zaporu je oba predsinočnjim obiskal mula (mohamedanski turški duhovnik), ki je bil prisoten tudi med usmrtitvijo. Neizprosnost turških pučistov vzbuja zaskrbljenost za usodo drugih 51 obsojencev na smrt, med katerimi je 37 »političnih* jetnikov, 14 pa navadnih kriminalcev. Vsem je prejšnji parlament spremenil smrtne obsodbe v zaporne kazni, vojaška sodišča pa so že sprožila postopek za revizijo. Upanje, da bi »svet za državno varnost* pomilostil obsojence je pičlo, saj so pučisti stopili na pot najbolj grobe represije. V opravičilo trdijo pučisti. da je bil položaj pred državnim udarom nevzdržen in ga lahko sedaj sanirajo samo z »železno roko*. Z velikim poudarkom navajajo Dodatke, da je v zadnjih treh letih izgubilo življenje zaradi političnega nasilja nad 5 tisoč oseb, letos, v obdobju pred državnim udarom, pa kar 1700 oseb. Velik primanjkljaj Italije v izmenjavi prehrambenih artiklov RIM — K zaskrbljujočemu naraščanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja Italije prispeva, takoj za obveznim uvozom petroleja, velik negativni saldo med uvozom in izvozom kmetijskih pridelkov in prehrambenih artiklov. Od januarja do avgusta je primanjkljaj na tem sektorju dosegel skoraj 4.000 milijard lir, okrog 25 odstotkov več kot lani v istem času. - ■ na dr. Noceja, vodjo protiterorističnega oddelka v Laciju), V dokumentu je govor o poskusu bega, ki je sicer spodletel, ki pa vseeno priča o proletarski želji po svobodi in o posebnem pomenu, ki ga ima ta želja danes. V večernih urah je v volterski jetnišnici vladal popoln mir. V treh oddelkih je zdaj ostalo še 160 kaznjencev, med katerimi pa ni nikogar, ki bi bil zaprt izrecno iz političnih razlogov. NEW DELHI — Afganistanska vlada je pozvala vse vojaške ubežnike, naj se do 7. novembra javijo v svojih enotah. Vlada jim je tudi zagrozila, da v nasprotnem primeru bodo podvrženi strogim kaznim. Rekordno «zrnce» ,) f j J SALISBURY — Zimbabvejski ministrski predsednik Robert Mugabe je včeraj odpotoval na štiridnevni uradni obisk v Severno Korejo. iii&čV:/;:, tv/ - P s* * V severozahodni Victorii, v Avstraliji so našli 27,2 kg težko zlato zrno, ki so ga na dražbi prodali za milijon dolarjev (telefoto AP) •iiiiiiiiuiiiinitiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiniiiiitTmtuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiip VOZNI RED VLAKOV Veljaven od 1. junija 1980 do 30. maja 1981 TRST - BENETKE - BOLOGNA - RIM - REGGIO CA-LABRIA - CATANIA - SIRA-KUZE - PALERMO • MILAN - TURIN - GENOVA • VENTIMIGLIA O d b o d i 4.25 D Benetke 5.50 R Milan - Genova Brignole (preko Mester) (*'> 6.00 R Benetke - Bologna • Firence (preko Benetke) (*) 6.22 L Portogruaro (1) (2) 6.42 D Benetke - Rim - Turin (preko Mester - Milana). Spalni vagoni Moskva -Rim (3); X ia 2. razred Zagreb - Benetke, Budimpešta - Rim m Zagreb -Rim; spalni vagoni Moskva • Turin (samo ob petkih od 6.6. do 26.9.) -pogradi 2. razred Varšava • Rim (ponedeljek, četrtek in sobota od 5.6. do 27.9.) 8.02 E Benetke 8.50 R Benetke - Rim (*) 8.55 E (Benetke F,xpress) Benetke 10.14 L Portogruaro 12.35 E Benetke - Bologna - Fi- rence - Rim • Termini • Neapelj - Catania - Sira-kuze - Palermo ■ Reggio Calabria (pogradi 1. in 2. razred) Palermo • Catania - Reggio Calabria 13.23 D Benetke - Milan • Turin 13.40 L Portogruaro 14.30 E Benetke « 17.12 R Mestre (brez vmesnih po- staj) - Milan Genova Brignole (*) 17.18 D Benetke • Bologna Bari • Lecce (spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst • Lecce) 17.35 L Benetke 18.05 L Portogruaro 19.08 E (Simplrn express) Benetke ■ Rim Milan Lam-brate Domodossola ■ Pariz (pogradi 1. in 2. razred Trst Pariz) spal ni vagoni Benetke Pariz; (pogradi 2 razred Beograd Pariz Zagreb - Pariz, Benetke Pariz) 19 23 L Portogruaro 20.28 D Benetke 22.10 D Benetke Milan Turin Genova Ventimiglia Marseille (pogradi 1 in 2. razred Trst Turin; spalni vagoni in pogradi 2. razred Trst Genova) 22.20 E Mestre • Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Trst Rim) Prihodi 2.17 D Benetke 6.12 L Portogruaro (2) 7.10 L Portogruaro 7.26 D Marseille Ventimiglia Genova Turin Milan Mestre (spalni vagoni in pogradi 2. razred Genova • Trst: pogradi 1. ir 2 razred Turin • Trst) 7.48 E Rim Bologna Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razred Pim Trst) 9.30 D Benetke , 10.01 E (Simplon express) Pariz - Domodossola - Milan Lambrate - Benetke Me stre (pogradi 1. in 2. razred Pariz Trst; pogradi 2. razred Pariz ■ Zagreb in Pariz Beograd) 10.25 E Lecce • Bari • Bologna Benetke (spalni vagoni in pogradi 2. razred Lecce • Trst) 10.40 E Ženeva ■ Ziiricb • Domo- dossola Milan Mestre (ob sobotah od 28. 6. do 2.8.) — (pogradi 2. razred ženeva - Trst) 13.05 D Benetke 14.27 D Milan - Benetke 15.22 D Benetke 17.05 E Palermo - Sirakuze - Ca- tania - Reggio Calabria - Neapelj - Rim Triburti-na - Firence - Bologna -Benetke (pogradi 1. in 2. razred Reggio Calabria * Trst; Palermo - Trst in Catania - Trst) 17.52 D Turin - Milan - Benetke 18.42 R Firence • Bologna • Benetke (*) 19.10 D (Benetke express) Benet- ke (spalni vagoni Benetke - Beograd; Benetke - A-tene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9., pogradi 2}- -razred Benetke - Istanbul, Benetke -Skopje; Benetke - Beograd in Benetke -Atene) (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.) 19.20 L Portogruaro 20.10 D Benetke - Portogruaro 20.49 R Rim - Mestre (*) 21.20 R Genova Brignole - Milan (preko Mester) (*) 23.13 L Benetke 23.27 E Turin - Milan • Rim - Benetke , (spalni vagoni Rim • Moskva (4); spalni vagoni Turin Moskva • (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.) (*) samo 1. razred in obvezna re-rezervacija. (1) nadaljuje do San Donš del Piave od 2. do 14. 6., od 15 9. do 23. 12., od 5.1. do 16 4. in od 22. 4. do 30. 5. (2) ne vozi ob praznikih (3) ne vozi ob petkih (od 1.6. do 24. 9.) in ob sredah in petkih od 25.9 (4) ne vozi ob sobotah (od 1 6. do 25. 9.) in ob četrtkih in sobotah (od 26. 9.). TRST - OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD • BUDIMPEŠTA - SOFIJA - A-TENE - ISTANBUL -MOSKVA Odbodi 10.21 E (Simplon express) Opčine Ljubljana Zagreb Beograd (pogradi 2. razred Pariz • Zagreb in Pariz Beograd) 13.48 L Opčine ■ Ljubljana (1) (3) 14.48 L Opčine Ljubljana (2) (3) 15.02 D Opčine Ljubljana Zagreb Subotica Novi Sad (pogradi 2. razred Trst Subotica, pogradi 1 razred Trst Novi Sad) (vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah — ne vozi od 15.8. do l. II., 25. in 26 12 25. 4. in 1.5.) 16.48 D Opčine - Ljubljana (1) (3) 17.48 D Opčine Ljubljana (1) (3) 18.30 Opčine Ljubljana (1) (3) 18.56 D Opčine Ljubljana Za greb • Beograd (pogradi 2. razred Trst - Beograd) (4) 19.50 Opčine • Ljubljana (2) (3) 20.08 E (Benetke express) Opči ne Ljubljana • Beograd - Skopje, Atene - Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razred Benetke - Beograd; pogradi 2. razred Benetke Skopje in Benetke Istanbul; pogradi 2. razred Benetke • Atene (razen ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.), spalni vagoni Benetke Atene samo ob četrtkih in nedeljah od 5.6. do 28.9.) 20.20 L Opčine 23.52 D Opčine Ljubljana • Za greb 3udimpešta Varšava (pograd: 2. razred Rim Varšava samo ob . torkih, petkih in nedeljah od 6.6. do 26.9.), spalni vagoni Rim • Moskva (5), spalni vagoni Turin - Moskva (samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.) Prihodi 5.01 D Budimpešta - Zagreb • Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Moskva - Turin samo ob petkih od 6.6. do 26.9.), spalni vagoni Moskva - Rim (6) 5.30 D Novi Sad • Subotica • Zagreb - Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razred Subotica - Trst; pogradi 1. razred Novi Sad - Trst) (vozi samo ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah, ne vozi 15.8:, 1.11.,’ 25. in 26.12., od 1.1. do 25.4., 1.5.) 9.17 D Ljubljana - Opčine (1) (3) 10.17 D Ljubljana - Opčine (2) (3) 13.35 L Ljubljana - Opčine (1) (3) 14.35 L Ljubljana ■ Opčin (2) (3) 16.38 D Ljubljana • Opčine (1) (3) 17.38 D Ljubljana - Opčine (2) (3) 18.48 E (Simplon express) Beograd - Zagreb ■ Ljubljana • Opčine (pogradi 2. razred Beograd - Pariz in Zagreb - Pariz) 21 30 L Opčine (1) vozi od 28. 9. (2) vozi od 2. 6. do 27. 9. (3) ne vozi ob praznikih (4) vozi ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah. Ne vozi 15. 8., 1. 11., 25. in 26. 12., od 25.4. do 1.5. (5) ne vozi ob sobotah (od 16. do 25. 9 ), ob četrtkih in sobotah od 26. 9. (6) ne vozi ob petkih (od 1.6. do 24. 9.) in ob sredah in petkih od 25 9. TRST - VIDEM - TRBI2 -DUNAJ - SAL7’"URG • MuNCHEN O d b n d i 5 20 L Videm fi 10 D Videm Trbiž 6.16 L Videm 7 15 D Videm - Trbiž Duna j Miint-hen (samo od 1.6. do 27.9.) 9 52 L Videm 12.22 D Videm Trbiž 13.10 L Videm Karniia 14.00 D Videm 14.35 L Videm 16.55 L Videm Trbiž 17.43 D Videm Benetke (1) 18.00 L Videm 19.18 D Videm 20 02 L Videm 20.42 D (Italien Osterreieh Ex- press) 'ddem Trbiž • Dunaj Miinchen < pogradi I in 2. razred Trst Dunaj) 23.00 L Videm Prihodi 0.56 L Videm 6.35 L Videm (1) 7.18 L Videm 7.57 D Benetke Videm (1) 8.46 L Videm 9.00 D (Osterreich ltal’"n Ex- press) Miineh. n Dunaj Trbiž Videm (pogradi 1. in 2. razred Dunaj Trst) 10.10 D Videm 11 44 L Videm 1157 R Milan Vicenza Trevi-so Videm 14.20 D Videm 15.15 L Videm 16.43 D Videm 18.03 L Videm 19.30 L Videm 19.55 E Trbiž Videm 20.54 L Videm 22.30 L Videm 22.50 D Munehen (samo od 1.6. do 27. 9.) Dunaj Trbiž • Videm 1 (1) ne vozi ob praznikih