AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAhtuk CLEVELAND 8, 0., MONDAY MORNING, APRIL 9, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII iflC' E diana. Ko so ameriški častniki v soboto pregledovali zaklade, niso mogli verjeti svojim očem vzpri-čo tolikih dragocenosti, nakupi- čenih na enem kraju. * * * Washington, 7. apr. — Ameriški vladni uradniki pravijo, da bo ta najdeni nemški zaklad izročen zavezniški komisiji, ki naj potem določi, kaj naj se napravi s tem. Kar je nakradenih dragocenosti, se bodo vrnile deželam, kjer so jih naciji pobrali. Denar bo dobila v roke pa zavezniška komisija, ki bo upravljala Nemčijo, aH pa komisija, ki bo določila odškodnino, ki jo bo morala Nemčija plačati prizadetim deželam.' -o- Gazolin zopet dovažajo v Clevelandu od sobote Cleveland, O. — V soboto ob eni popoldne so začeli truki zopet dovažati Sohio gazolin na gazolinske postaje. Kjer je bilo 'to potrebno, so ga dovažali tudi včeraj. To je bilo omogočeno pri sporazumu v županovem uradu ob navzočnosti zastopnikov unij A. F. of L. in CIO, mestfrih uradnikov ter zastopnikov armade in mornarice. Župan Burke je ukazal obema unijama naj prenehata za dobo dveh tednov s sovražnostmi, da se more začeti z dova-žanjem gazolina. V tem času naj se pa sporazumeta ter dosežeta zastopnost. Kot znano je postavila unija A. F. of L. pred skladišče Standard Oil Co. piketne straže, ki niso pustile trukov na cesto, kot v protest, ker hoče CIO organizirati voznike trukov v svojo unijo -o- Druga obletnica V spomin 2. obletnice bo darovana sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete v torek 10. aprila ob 7:30 za pokojnim Andrew Knauss. JUGOSLAVIJA SE JE KONČNO PRIGLASILA Washington. — Državni od delek je v soboto poročal, da se je končno priglasila tudi Jugoslavija, bo do zastopana na konferenci v San Franciscu. Jugoslavija je zadnja priglašena izmed 44 dežel. Zastopal jo bo na konferenci zunanji minister Ivan Subašič. Značilno je, da Jugoslavija ni priglasila udeležbe na konferenci, dokler ni šel Tito \ Moskvo. Tam je dobil najbrže tozadevna navodila (morda tudi dovoljenje), nakar je sporočil v Washington, da Jugoslavija sprejme povabilo na konferenco. Tukaj vidita dva grška fantiča, ki sta v svoji najboljši obleki. Nekako tako so oblečeni vsi drugi evropski otroci, katerih štejejo do 30,000,000. Ti otroci potrebujejo obleko, obuvalo, posteljnino in drugo. Dae obleče te širote, se zbira po Ameriki 150,000,000 funtov obleke pod nadzorstvom Združenega narodnega odbora. Kdor lahko pogreši kak kos obleke ali kako obuvalo, naj pripravi in odda na nristo i no mesto, ko bo to naznanjeno. Ruski tanki so obkolili Dunaj in prodirajo proti središču London. — Tanki rdeče armade so obkolili večinoma ves Dunaj ter začeli nato prodirati po ulicah proti sredini mesta. Istočasno so pa drugi ruski tanki prebili nemško linijo zapadno od mesta ter udarili v smeri Bava-rije, kjer se nahaja 125 milj proč od Dunaja Hitlerjevo biva-išče Berchtesgaden. Rusi prodirajo na Dunaj od treh strani. Ena ruska kolona je že prebredla reko Moravo vzhodno od Dunaja. Neka ruska kolona je dosegla Donavo zapadno od mesta pri Klosterneubur-gu. S tem naglim obkroženjem so Rusi presekali tri izhode iz Dunaja, med temi železniško progo proti Lincu in Pragi. V bojih po dunajskih ulicah je padlo včeraj več kot 3,000 Nemcev, poročajo iz Moskve. Ruske kolone tankov so prodrle ža 28 milj zapadno od Dunaja ter dosegle železniško križišče St. Poelten. Tukaj teče železnica v Line in v Monakovo. Rusi so obkolili Dunaj z namenom, da se kolikor mogoče ohrani zgodovinska poslopja in druge krasote mesta. Roji parašutarjev po Holandskem Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Sgt. Anthony Božeglav, sin Mr. in Mrs. Anton Božeglav iz Willoughby, O. se nahaja v bolnišnici v Angliji. "Zdravi se za ranami, ki jih je dobil pri St. Vith v Belgiji, kjer je hotel z motorizirano konjenico ustaviti nemški predor. Drobci nemške granate so se mu zarili v nogo. Poslali so ga najprej v bolnišnico v Belgijo, potem v Francijo in končno na Angleško. V armado je stopil v januarju lanskega leta. m » » Pvt. Joe J. Keber, sin družine Keber iz Waukegana, 111. se je oglasil iz nemškega ujetništva. Najprej je bil poročan med pogrešanimi od 27. novembra lanskega leta. Očetu in materi piše sam, da se dobro počuti in da ni treba nič skrbeti zanj. Priporoča se pa za kako pošiljko potom Rdečega križa. Razume se, da so bili doma- či zelo veseli tega sporočila. Zdaj vsaj vedo, da je njih ljubljeni sin še živ. ne m «» Iz Luxembourga nam piše Cpl. Frank J. Tauchar. Pismo je bilo oddano 29. marca. Pravi, da je ž njim še vse O. K., da redno prejema Ameriško Do movino, ki jo vso pazno prečita, tako slovenski kot angleški del Zvedel je tudi, da je njegov svak John A. Pucel v nemškem ujetništvu. Prvotno je bil poročan med pogrešanimi od 20. decembra. Frankov brat Stanley, S l/C služi z mornarico na Novi Gvineji. m m Cpl. Jack Tisovec, sin Mrs. Mary Tisovec, 1366 Marquette Rd. je prišel domov na dopust. Prijatelji ga lahko obiščejo na omenjenem naslovu do 17. aprila, ko se bo povrnil nazaj v taborišče v Mississippi. NOVI GROBOVI John Hrovat Včeraj popoldne je umrl v St. Alexis bolnišnici dobro poznani rojak John Hrovat, stanujoč na 734 E. 155. St. Bil je star 59 let. Doma je bil vasi Kamni vrh, fara Ambrus, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rozi, rojena Pacek, doma iz Malega Mraševega, fara Leskovec, sina Pfc. Johna na Filipinih, hčeri Mary porot. Novak in Florence. V starem kraju pa zapušča dve sestri, redovnico Marijo in Rozi, brate: Andreja, Jakoba in Ignacija ter več drugih sorodnikov. Bila je član sledečih društev: sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Boršt. narjev št. 1640, Slovenec št. 1 SDZ in podružnice št. 3 SMZ. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod, čas pogreba pa še ni določen. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Anna Milic Po kratki bolezni je umrla Anna Milic, stara 65 let, stanujoča na 1040 E. 68. St. Doma je bila iz sela Graberje pri Iva-nič gradu, odkoder je prišla v Cleveland pred 35 leti. Tukaj zapušča soproga Johna. Bila je članica društva št. 137 SNPJ. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavod.a Nikolaj Batistič V soboto zvečer je umrl v Mestni bolnišnici Nikolaj Batistič, doma z otoka Korčule v Dalmaciji. Star je bil 53 let in bolan zadnjih 15 let. Stanoval je na 3606 Clark Ave. Tukaj zapušča soprogo Olivi j o. Bil je član društva Krstna Dalmacija. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda jutri zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Pogreb Louis Penovich V sredo popoldne ob eni bo pogreb pokojnega Louis Peno-vicha iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save na 36. cesti in na rusko pokopališče. PredsednuTnajvečje ban-ke se je ustrelil North Cranville, N. Y. — Na svojem posestvu tukaj se je ustrelil v glavo Leon Fraser, star 56 let, predsednik First National Bank v New Yorku, ki je največja banka na svetu. V pismu pravi, da ne more premagati otožnosti, ki se ga je polastila Po smrti svoje žene. Vse denarne zadeve so v lepem redu. Pre moženje je zapustil 15 letnemu sinu. --o- Nevarno bolan V vojaški bolnišnici v Brecks-ville, O. je zelo nevarno bolan Anthony Uss, ki je vodil konfekcijsko trgovino na Superior in 66. cesta. Mr. Uss je še samski in veteran prve svetovne vojne. Maša za vojakom Jutri ob 8:30 bo darovana maša v cerkvi sv. Pavila na 40. cesti za pokojnega vojaka Pfc. Anthony L. Strekal. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. -o-- Marianna, Pa. — Dne 6. marca je umrla Rose Cvirn, stara 64 let, rojena na Ogrskem. Zapušča tri hčere in dva sinova. Namen je zajeti vso nemško armado na Holandskem; Angleži so dosegli predmestje Bremena in hite proti Hamburgu, 9. ameriška armada 128 milj od Berlina. Pariz, 8. aprila. — Tanki 9. ameriške armade so udarili po glavni deželni cesti naravnost proti Berlinu. Pred njimi ni zdaj nobene druge ovire kot reka Laba. Nemci pa hite proti 3. ameriški armadi, da ustavijo njen pohod na Berlin. Do boja bo prišlo v sektorju 130 milj južnozapadno od Berlina. V tem so se pa vsuli roji zavezniških padalnih čet (parašutarjev) po Holandskem. Proti njim hiti zdaj kanadska 1. armada, da skupno zaprejo Nemcem pot iz Holandije. Naloga padalnih čet je zasesti mostove čez reke in jezove, da bo kanadska armada hitreje prodirala proti morju. Angleška 2. armada se je pri-bilžala Bremenu na dosego topniškega ognja in namerava to važno nemško pristanišče obkoliti. Druge kolone te armade pa prodirajo naravnost proti Hamburgu, do koder imajo še 64 milj. Na fronti 3. armade divja že dva dni velika bitka in Nemci hite sem z ojačenji iz Weimara. Amerikanci so zajeli včeraj 10,-000 Nemcev. Včeraj so se po dolgem času zopet prikazali nemški letalci, ki so se pustili v boj z zavezniki. Naši so zbili v tem boju Nemcem 221 letal. Sedma ameriška armada prodira vzhodno proti Monakovem, do koder ima še kakih 90 milj. Dokumenti, ki so prišli v roke zaveznikom, dokazujejo, da je Hitler zopet prevzel vrhovno poveljstvo nad nemško bojno silo. Hitler je dal povelje, da se mora njemu poročati vsak premik nemških čet in vsak prestopek tem oziru bo ostro kaznovan. Hitler je imel vrhovno poveljstvo od 19. decembra 1941, ko se nacijem ni posrečilo vzeti Moskve. Poveljstvo je obdržal do 28. januarja 1943, ko ga je zopet izročil generalnemu štabu po raznih porazih nemške armade. S fronte prve ameriške armade poročajo, da po tam v nemški armadi sami mladi naciji, 14 do 18 let stari. Ti so pravcati fa-J natiki, ki imajo povelje zmaga-' toi ali pa umreti in so prav radi tega nevarni. Takim mladim fanatikom je padel v roke tudi ameriški general Ross, ki ga je ustrelil nek nemški fantalin. Kako so ti mladi naciji fa"na-tični kaže tudi ta slučaj. Ameriški narednik Ellswarth, ki služi pri zdravniškem koru, je hotel dati nekemu mlademu naciju krvno plazmo. Nemec je pa pograbil narednikpv nož in mu ga je hotel zasaditi v hrbet, ako bi ne bil nek drug ameriški vojak prestregel roke naciju. Usoda Nemčije je bila odločena na Volgi, ne pa ob reki Reni Moskva.—Pravda, glasilo ruske komunistične stranke piše, da ni bila usoda Nemčije odločena ob reki Reni (kjer so vdrli Amerikanci v Rajh), ampak bo reki Volgi. Pravda tudi piše, kako se Nemci v masah podajajo Amerikancem, od katerih pričakujejo milejšega postopanja kot od Rusov. "Zakaj ne dobijo tanki 3. ameriške armade nobene opozicije po Rajhu, vprašuje Pravda. Zato, pravi dalje, ker leže nemški vojaki zakopani v ruski zemlji. Ameriški vojaki srečujejo v nemških mestih samo starčke, ženske in otroke, trdi rusko komunistično glasilo. (K temu bi pripomnili mi tole: če so vsi čvrsti nemški vojaki pokopani v ruski zemlji med Volgo in Vislo, kako je pa po- . tem, da ruske armade ne morejo nikamor pred Berlinom?? že šest tednov se glasi poročilo od tam: Rusi'so še 32 milj od Berlina! Ako piše Pravda resnico, potem general Eisenhower laže, da je zajetih v Porurju 150,-000 nemških vojakov, v Holan-diji pa 90,000. Ali so mofda to sami starčki, ženske in otroci?) -o-- East Ohio Gas Co. je imela škode $6,800,000 Consolidated Natural Gas Co. je sestavila letno poročilo delničarjem, v katerem navaja, da je imela East Ohio Gas Co. škode pri razstrelbi 20. oktobra 1944 za $6,800,000. V katastrofi je izgubilo življenje 134 *oseb, med temi je bilo 73 uslužbencev pri plinarni. Plinarna je plačala za prizadeto škodo in za poravnavo do-zdaj $3,210,881. Od 36 smrtnih žrtev je družba plačala odškodnino že za 28. V tem pa niso šteti uslužbenci plinarne. Poročilo pravi, da se bo mnogo teh izdatkov kx*ilo nimi davki vladi. -o— Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. z zmanjsa- Dar za begunce Za slovenske begunce v Rimu so darovali v našemu uradu: Mr. in Mrs. J. Mullec, 6007 Dibble Ave. $5.00 in John Brimšek iz 1064 "Addison Rd. tudi $5.00. Prav lepa hvala in apeliramo še na druga dobra srca, da pomagajo po svojih močeh. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke C-2 do X-2 so zdaj v veljavi. C-2, D-2, E-2, ,F-2 in G-2 so veljavne samo do 28. aprila. MESO, sir, sirovo maslo itd. — Rdeče znamke T-5 do Z-5 in A-2 do P-2 so veljavne zdaj. T-5, U-5, V-5, W-5 in X-5 so veljavne do 28. aprila. SLADKOR— Znamka 35 iz knjige 4 je veljavna do 2. junija. ČEVLJI — Znamke 1,-2 in 3 airplane iz knjige 3 so veljavne do preklica. GAZOLIN — Kuponi A-15, «sak za 4 galone, so veljavni do 21. junija; B-6 in C-6, ter B-7 in C-7 do preklica. fTONOVA ARMADA JE § JILA VELIKE ZAKLADE I m IN SLIK V ROKE 4 'kili1 - f J?ne dolarjev vrednosti so naciji skrili v nek 5 k Dve zgovorni Nemki sta izdali tajnost \\ er*kancem. y ki - - jr.ijj ;«3 '2> apr. — Ogromni Hitlerjevi zakladi so padli v s::;1 i5cj' arneri§ki armadi. Poročilo pravi, da so našli Ame-?sraVežkot: 100 ton zlata, denarno valuto mnogih dežel \\ dragocenosti, o katerih vrednosti se še ne more 'Ji1 d^1. Utrjuje se, da bo to za mnogo skrajšalo vojno, y armada ne bo dobila "Dede." |l»Wes°nagli Amerikan- ' ||riost rildniku blizu Mer- c -nI*1'' s'b,Ve govorni Nem-r Scii'Vn°St ameriški vo- t Nemški uradniki r fJL H'e^V.*0 vse zlato, ki ga č HuJa|'Ja" Nei"ška arma- i 1 j,*.to dobiti v roke, %vte0wiimi protinapadi « SaiT161'"' toda Ameri- i / Snubili. i \f/ \ 2o'!,lku je bilo zaposle- i r V0vedujejo, da so vi- E ^iat Nemci Pripeljali f , / San; ' vsak truk je te- 1 V S J.. 10 ton. Nemški 1 / MP da Je več kot i ! jji 1 % in vedno zapečateno v t J !*06ga P™ vred- r M NtiJana' dokler ne bo- c r pre-it l)% amen- t Sow Sl'j°- da nemški ;Vsore res«ico. i z veliko spe- ; X , edu.iejo častniki e " ki so našli J S° tukaj nagrrna- £ , jV a v*)uto Nemčije, j t Uje in drugih t Je pa veliko i £ 4kitl(lru' P°lnih dra£°ce- \ llf® %d h limetnin. g j, Poetih' nemških ( 0SS ^ ^vedal, da so de- e ?a 0 nemških vo- c fl^ raznih po-1111,% 9(J »n na švedskem. , kji^ivi2ija je d0- c Vn«k Se nahaja rud- , I sluteč o tem , kst: V petek ve- J I na cesti dve ( Vji, J* Policijski uri, ' četa babico za ; fch0 v«li razKovorov sta S v *S bogastvu, ki ' i x O*u-v vasi je; J \\\ Ulk°v nemške1 t^eriln so Ameri- ' / vHiJ^^i v rudnik. i t>tfe*dniki videli, da ^ ^a, so radi po_ / i kot 3 bilijone ar je nekako / VNCeHški valuti. J papirnate- dveh mi-! VHik ; Za 100 milijo- i^kov,110,000 lf> EC^lingov, šti- t US J Šklh kron; da-^Portu- / ftij^so izpoveda- \Nna T te dra^oce" s0 t , • februarja. V' da i 0 pri-S * Di, je Tnorala nem-J vse skupaj Prišlo Ameri- 1 svetu. Zla- IlCVi i100 čevljev ^onjepo-Cs " ka največje J VskvP°veljuje pol- iz Gary, In- Nulmo vojne bonde lil ZNAMKE fl.il81 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HKnderson »628 Cleveland J. Ohio. ______________________Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do DoStl, celo leto $7.60. Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta (4.00. Za Ameriko in Kanado. 6etrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta «2.25. Za Cleveland In Euclid, po razn&šalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per yea*. U. s. and Canada. $3.50 for 0 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 8 months. U. s. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 8 months. $2.00 far 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1009. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 81 Moil., Apr. 9, 1945 Slovenski begunci v Rimu poročajo sledeče Poročali smo o potrebi slovenskih beguncev v Rimu in priobčili poziv dobrim srcem, da se tem revežem pomaga. Poziv ni bil zastonj in kot smo poročali, so bile prve svote že poslane. Prejeli pa smo sedaj daljše pismo nekaterih slovenskih študentov iz Rima, kjer sami pripovedujejo o svojih potrebah. Iz pisma priobčujemo najbolj značilne odlomke. "N#š tukajšni položaj je žalosten. Smo brez obleke, perila in prave prehrane, da naših denarnih razmer-niti ne omenjamo. Zaradi tega se obračamo na svoje ameriške rojake za pomoč. Vsi pa se boste gotovo vprašali, odkod in kako smo prišli v Rim. Po zlomu Jugoslavije, se je začelo od nemške strani vam dobro znano razmetavanje našega naroda. Mnogim mladim se je posrečilo, da so ušli nemški tiraniji in so se zatekli v Ljubljano, ki so jo okupirali Lahi. Pokazalo se je, da tudi tu niso bili na varnem. Lahi so začeli kaj kmalu pritiskat na našo mladno. Začele so se znamenite "racije" (aretacije v masah celih hišnih blokov), ki so polnile koncentracijska taborišča po vsej laški deželi. Imena: Gonars, Treviso, Ustica, Rab — gotovo tudi vam niso neznana. Ko so razpustili po 8. sept. 1943 vsa taborišča internirancev in vojnih ujetnikov, se veliko število teh ni moglo vrniti nazaj domov, kjer so takrat povsod zavladali Nemci. Pomikali so se proti jugu, da bi prišli čimprej v stik z zavezniško vojsko. Ni bilo lahko to čakanje. Nekaj naših je padlo v roke nemški "Gestapo," ki jih je imela zaprte več mesecev v zaporih "Via Tasso." Drugi so s& morali skrivati, menjavati neprestano stanovanje, živeti neprijavljeni in s ponarejenimi dokumenti. Pomagali smo si na razne načine. Dobivali smo nekaj časa tudi nekaj podpore od jugoslovanske vlade, odnosno od njenih predstvanikov v Rimu. Toda to je minilo, ko je prišlo do tako imenovanega sporazuma. Zakaj nam je bila ta podpora ustavljena? Mislimo, da vam je dobro znan notranji politični položaj v naši širši domovini Jugoslaviji. Morda vam je manje znan v naši ožji slovenski domovini. Takozvani jugoslovanski osvobodilni pokret, ki ima sedaj Jugoslavijo v oblasti, je namreč1 popolnoma v rokah komunistične partije, ki hoče vpeljati v bodoči Jugoslaviji komunistično rdečo diktaturo. Prvi sadovi te diktature so že danes vidni. Kot primer naj navedemo le zadnje poročilo iz Dalmacije, po katerem so pobili partizani tam v nekaj mesecih več ljudi — in to zlasti inteligentov —, kot pa okupatorji v vseh letih okupacije. Najbrž že veste, da je povzročila pri nas v Sloveniji Osvobodilna fronta pravo državljansko vojsko, ki teče že četrto leto in v kateri je padlo doslej nad 20,000 naših najboljših. Ne veste pa še najbrž, da je danes vsak slovenski kmet to je skoraj ves slovenski narod — trdno odločen, da se ne pokori več nobeni diktaturi, ko je preizkusil rjavo in čtno (v Prekmurju pa še madžarsko) in ko preizkuša danes še rdečo. Slovenski narod zahteva, da veljajo tudi zanj pravice Atlantske listine in pravice temeljnih štirih svocoščin, pravice prave demokracije. Za to zahtevo naroda smo seveda tudi študenti. Zato nočemo sodelovati z nobeno diktaturo. Tudi z rdečo ne! Tito ne predstavlja nika-ke demokracije, kot to pri vas nekateri mislijo, ampak je to čista teroristična diktatura. To dokazuje tudi delo njegovih ljudi. Po dogovoru Tito — Subašič je bil v septembru 1944 dotedanji jugoslovanski zastopnik pri ACC (Allied Control Commission) v Rimu odstavljen, na njegovo mesto pa je prišel Titov "komisar za zunanje zadeve." Prvo njegovo delo je bilo, da je postavil vse dotedanje uradnike na cesto in nastavil popolnoma nove ljudi, same "partijce," med njimi skoro celo svojo družino. To je sedaj delegacija Titove komunistične partije. Vsem so ustavili kakoršnokoli podporo ter nas postavili pred edini izhod: vsi v partizansko vojsko ali pa živite kakor veste in znate. Mi v partizansko vojsko ne moremo, ker bi se to reklo zatajiti naša načela prave demokracije. To bi se reklo podvreči se in delati za rdečo d ktatiiro. Tega mi ne moremo. In tako smo danes na cesti, na široki cesti, na kateri se srečujemo z vsemi narodi, z vsemi demokracijami, ki imajo ob njej vsaka svoj večji.ali manjši dom. Le mi ga nimamo, ker nam je vrata vanj zaprla "rdeča zvezda." Radi bi prišli k vam in na tamkajšnih univerzah dokončali svoje študije. Vsak izmed nas ima v Ameriki kake sorodnike. Vemo pa, da je težko priti v Ameriko, zato prosimo za-nujno pomoč, da prebijemo te težke čase." * « * To je samo izvleček iz pisma teh študentov. Podpora se pa seveda pošilja za vse študente in tudi za druge begunce. ❖ J,'t Podpisali so sledeči: Ahčin France, Falež Štefan, Kos Vojko, Rojina Ančka, Bavdaž Franc, Habjan Andrej, La-dra Tone, Vrtovec Bogdan, Božič Nace, Humar Dušan, Les-kovar Polde, Vrtovec Marijan, Černe Franc, Kos Vladko, i nsio Jože. Najdejo se taki, ki nam pravijo: Ko pišete o komunizmu in njegovem zlu, ste v pravem. Ampak naj bi ostalo pri tem in naj bi nikar ne delali zraven tega "politike" . . . Če vprašaš, kaj je tista "politika," ki se nam očita, bodo nekako tako odgovorili: Politika je, če kdo trdi, da prihaja nevarnost komunizma iz Moskve ali od Tita in partizanov ali celo, da SANS hote ali nehote podpira komunizem. Politika je veseda tudi, če kdo piše ali govori, da ima Browder s svojimi komunisti preveč besede v ameriški javnosti. Ali ne more človek pobijati komunizma, ne da bi prihajal na dan s temi in takimi rečmi? Čemu razburjati duhove, čemu politizirati? Dokler "branite vero," je vse v redu, osebni pa nikar ne bodite. ... « * * * To je tako kot s tistim župnikom, ki je v starem kraju pridigal zoper pijančevanje. Dokler je govoril samo "na splošno," ni bilo nobene zamere. Celo gostilničarji so dejali: To je pač župnikov posel, naj se drži svojega, mi se bomo pa svojega. In bomo dobro shajali. Ko je pa župnik dejal, da je preveč gostilen v fari in da ne bodo vse lepe pridige pomagale, če bodo ljudje kar naprej drli v gostilne, se je začela drugačna muzika po fari. Gostilničarji so d e j a 1 i in ljudje so jim pritrjevali, da je začel župnik uganjati "politiko" in da razburja duhove. Začeli so hujskati zoper njega in šušljati, da ga bo treba spraviti stran! * >* * V Moskvi dandanes ni več komunizma, pravijo nekateri. Na to pa Moskva; že celo ne misli, da bi komunizem usiljevala drugim, dostavljajo. Mi bi prav radi take reči verjeli, toda za enkrat je še premalo takih "znakov," ki bi gornjo trditev opravičili. SANS ni bil nikoli za komunizem. Kdor trdi drugače, ob-rekuje. Tako nekako pravijo. Toda vendar je SANS skoraj od začetka brezpogojno podpiral partizane in Tita. Nikoli se ni izjavil uradno, da podpira to dvoje le kot osvobodilno gibanje, komunizem, ki ga uvajajo partizani, pa obsoja. VSE početje partizanov je podpiral, brez vsakega pridržka. Nekaj razglajajo zadnje čase, da nova Jugoslavija pod Titom le ne bo komunistična, oziroma da bo dobila nekak zelo "omiljen" komunizem. Nekateri pravijo, da začetne uredbe tam pod novo vlado diše bolj po socializmu nego po komunizmu. Je že mogoče, da je in bo tako. Toda s tem, kar je morda tam danes in bo jutri, ni nič ovrženo, kar je bilo v partizanskem gibanju spočetka. Vsaj v Sloveniji. Dejstvo je, da so komunisti imeli s svojim nastopom najprej v mislih ko-munizacijo Slovenije, ki naj bi prišla, ako kako mogoče, še pred osvoboditvijo. Po osvoboditvi pa pod vsakim pogojem. * * * Ugibanje, kako so se razvijali na Slovenskem dogodki takoj po okupaciji leta 1941 vse do danes, je seveda zanimiv šport. Toda ugibanja so čisto odveč, kadar imamo pred seboj dejstva. In zanesljivih poročil o dejanskem poteku dogodkov nam ni manjkalo od začetka in nam jih ne manjka danes. Najnovejši poročevalci samo potrjujejo prejšnja poročila. Naj vzamemo Rev. Črneta ali dr. Žebota z drugimi Slovenci vred, ki so v Rimu, najdemo samo potrjeno, kar smo svoj čas zve- deli in poročali. Zato ne more imponirati Rev. Trunk, ki piše tako: ". . . slutim pa, da se je tedaj, ko je vlada nehala funkcionirati, v masah vzbujal ali vzbudil DRUHALSKI NAGON in je že'tedaj, morda prve dni, prišlo do golega ropanja, dokler niso nastali — šumarji in gošarji." * ♦ * Treba je ločiti med kraji, ki so bili pod nemško okupacijo, in med kraji, ki so bili pod laško okupacijo. O kakem "dru-halskem nagonu" je bilo v resnici tu in tam primeroma ja-ko malo sledu. Pod nemško okupacijo se je začelo strahotno preganjanje takoj in takoj so nastali tudi šumarji in gošarji. Že v poletju 1941 je bilo te robe na Gorenjskem vse polno, leto pozneje so tukajšnji listi na dolgo in široko poročali o sabotažah na Gorenjskem, o skrivanju slovenskih fantov po gozdovih, na primer v Jelovici, dalje o streljanju talcev od strani Nemcev, o vsakodnevnih plakatih, ki so oznanjevali smrt desetih ali dvajsetih žrtev, o famozni dragi blizu Begunj, kjer so jih streljali, itd. Vse to je prišlo samo od sebe, brez "djruhalskega nagona" in brez partizanstva — o tem pravilno pričuje tudi Rev. Černe. Pod laško okupacijo ni bilo TAKOJ preganjanja, o "drhal-skem nagonu" je bilo' pa tudi malo slišati. Nasprotno! Podtalna narodna vlada, če se sme "Narodni Svet," ses toječ iz vseh strank razen komunistov, tako imenovati, je bila na tem, da vzdrži čeden red in z dobrim preračunavanjem razmer pripravi odpor naroda proti okupatorju. * * * * K S je bila ta stvar že na dobri poti, so planili na dan komunisti in po najboljših močeh zanetili med narodom "druhal-ski nagon." Toda, kar je sledilo prebujenju "druhalskega nagona," ni prišlo iz notranjosti posameznih neodgovornih "dru-halcev," ampak je bilo skrbno vodeno iz glavnega stana komunistične partije. Dokumentirana poročila, zgodovinsko neovrgljiva, pričujejo o tem. Ali ne poroča tudi Rev. Černe, da dve leti ni bilo na Go renjskem od strani šumarjev nikakih izgredov do domačinov in se nikomur domačih ni zgo dila krivica? Celo podpirali so ljudje šumarje kot upornike zoper okupatorje. Kje je v tem kaj 'druhalskega nagona?' Kako je bilo tisti dve leti v "Ljubljanski provinci," tega seveda Rev. Černe ne ve, ker na Gorenjsko iz "Ljubljanske pokrajine" niso prihajala redna in točna poročila. Kdor pa merilo pod nemško okupacijo brez pomisleka rabi tudi za kraje pod tedanjo laško okupacijo, bo prej ali slej dognal, da se je zmotil. 0 m * Rev. Trunk piše: "In morda je ravno v tem razlog za vse križe s komunisti, in so ti križi VSAJ DELOMA privedli do — belogardistov in s tem do bratomornega klanja." Prvič je popolnoma pogreše-no mnenje, da so šele "vaške straže" ali bela garda (komunistični naziv!), privedle do bratomornega klanja. Dokumenti povedo, da je bilo na tisoče Slovencev pomorjenih od DOMAČINOV, preden so prišle v življenje vaške straže. Drugič je stokrat premilo rečeno, da je MORDA in VSAJ DELOMA "druhalski nagon" privedel do bele garde. Mi smo že člavno ugotovili, zdaj pa ponovno ugotavlja dr. Zebot iz Rima — kakor je po- prej iz Ljubljane ugotovil že tudi dr. Brezigar (liberalec) — da so EDINO KOMUNISTIČNA NASILJA poklicala v življenje vaške straže in pozneje domobrance. EDINO, torej, ne MORDA in vsaj DELOMA! Kdor pa bolj verjame svojim SLUTNJAM in UGIBANJEM, bo še dalje zametaval DOKUMENTIRANA poročila in bo streljal v slepo! * * * Dr. Ciril Žebot je večino dogodkov že sam doživel DOMA in ni presedel v nemški ječi tistih let, niti ni le oddaleč ugibal in se predajal kakim SLUTNJAM. In danes so ž njim v Rimu mnogi drugi, ki so isto-tako doživljali in danes vedo, kaj piše in poroča v svet dr. žebot. Saj ne poroča le v svojem imenu, ampak v imenu vseh, ki vedo, kako so tekli dogodki. Dr. Ciril žebot je napisal dolgo poročilo o poteku dogodkov na naslov nekega londonskega uredništva. Ali mislite, da je stvar prepisal iz "Ameriške Domovine" lanskega ali predlanskega leta? Toda če bi bil, bi ne poročal dosti drugače, kot poroča iz lastnih doživetij. Dr. Ciril žebot je napisal dolgo pismo na naslov dr. Borisa Furlana v Londonu, ko je slišal po radiu, da dr. Furlan imenuje rajnega dr. Ehrlichaizdajal-ca! Očital je dr. žebot dr. Fur-lanu, da je zagrešil veliko gr-dobijo. Ali mislite, da je dr. žebot prepisal svoje pismo Fur-lanu iz "Ameriške Domovine," ki je pred dobrima dvema letoma razložila našim ljudem, kdo in kaj je bil dr. Ehrlich? * >|: >* (želeti je, da bi "Ameriška Domovina" natisnila celo pismo žebotovo na dr. Furlana, čeprav je pismo dolgo in je jezik za naše ljudi malo preveč "doktorski." Je pač pisal univerzitetni profesor /univerzitetnemu profesorju. In taki ljudje navadno rabijo "visok" jezik.) Dr. .Cinl žebot je tudi'bral A-damičevo knjigo "My Native Land" in je zvedel, da je bil dr. Boris Furlan Adamičev informator ali svetovalec pri pisanju one knjige. Tedaj se je dr. žebot spet vsedel in napisal dr. Furlanu pripis k svojemu pismu in mu povedal v obraz, da je ON KRIV cele vrste netočnosti in ponarejenosti in podtikanja v Adamičevi knjigi, posebno glede obrekovanja dr. Ehrlicha. * * * Nam ni znano, če je dr. Furlan žebotovo pismo prejel ali ne. Še manj nam je znano, kaj je dr. Furlan na tisto pismo rekel Vemo pa, da je žebot, ki je pač merodajen, da se izrazi glede knjige "My Native Land," za pisal marsikaj prav tako, kot je svoj čas, pisala "Ameriška Domovina." Marsikaj je pa zapisal, kar ni v čast Adamičevi knjigi in ne dr. Furlanu, česar ja "Ameriška Domovina" ni zapisala, ker ni vedela. Vedela pa ni, kar ni bila TAM, kakor je bil dr, žebot in sto in več drugih Slovencev, ki so danes v Rimu in se strinjajo z besedami dr. Žebota. * » * Ameriški Slovenci menda kar z dr. Furlanom vred kar mirno verjamejo, da je bil rajni (ustreljeni) dr. Ehrlich — podel izdajalec! In če je bil Ehrlich, so bili seveda vsi ostali, kakih 5,-000 menda, ki so bili poprej in pozneje ustreljeni radi komunističnega "druhalskega nagona." Videti je, da se je tudi mnogih katoličanov med nami oprijelo podlo obrekovanje, če ne čutijo potrebe, da bi rajnega Ehrliha pomagali naravnost obreko-vati, pa vsaj žele, da se o njem molči. "Napak se je obrnil," Bog naj mu odpusti, časti pa slovenski duhovščini in svetnim katoličanom ni delal . . . Tako nekako skušajo priti preko tega velikega slovenskega moža. Vprašanje pa nastane, zakaj slovenski katoličani tako brž nasedejo kaki nasprotni propagandi?! Ali bi bili res (Dalje ua 3 autuili sta pa še skupaj » reče, saj kak piskei" > šel tam pod sinkom-bo škoda. Pa še to ^ koliko časa naj jeSp j vim na peči, da bo sf ljudi." v^l "Well, če ga bos P varil, mu bo dve Jrl !ieZi ma dovolj," meni F> "That's right," P'% » rička, "pa počasi n») \ "In kot sem že e» \ če še nisi pozabil P - % ti ne prismodi," *>vor S, Francelj. . ^ "Pa če se n» P% : pa potem?" bi JaZ *W1 oči v oči. . ijj 'j1^' "Za take slučaj« h t pri roki zelo P«** J h sili France v ospre£l ,< 5 zi "In ta nasvet bi J Hi "Da pograbiš P^j N prenjem in neses v tj^ garbič tje za g^ *n tem poiščeš kaj Prip : J le večerjo." "Tako nevarna ^ % prismodarija?" se < J^l začudim. , {t "*> "Se reče, neva^i ampak nekam ču<* g j Nekako tak, kot U Ni stare škarpe na f1^ kor poznam tvoj ^ , j bil lodec še iz kemP^ J«ba takem ješprenju) Hj\ ko zavihal, da » ,, nem vremenu m° A .. K notri. Zato je P8 ^ to ješprenjček leP° > ' da gledaš, da ^ moče." jjjl1 j p 1)1 "Torej nekako j »t si nama s J^U |j, '1 kempi in si ^ 0( % ki strani ob sebi V j a steklenico." , Jj |i, * "Kaj pa vla^J ^ stvar na talar- ^ < rečem, da zatj* jj di, kot ta^'fl Bog pomagaj fcj^1 ga napraviti »» ^ "0rajt' rJA < .no," se naglo v°k France, mi P*9 V ^ ti, Micka, bos ■ ^ se umiče Micka ^ ^ všečne naloga "Pa kaj je. .ce, tf \ ne bo nihče ^ ti Trebci stopi (>. naše rekli: ampak Joško f 2(1 kič in drugi t« pr|Jtol tega nerazunie'V šči dober dan » fc5' \ ? "Ali imate v , ^ noge?" , # 1 "Križana goj. S vrgel kakšno s e(J ^ "Zakaj bi * / to vendar popf ^ j* b,J šanje, ali m? ' posebn0 ,.^* ti^ ni, če se P0^/^ podobi ustvaiJ pr.; l ^ vpraša, čf |nl Jl\] ge, bi rekla." f "Vidiš, k . itfiel jiilj^i! ] mišlim, da bi K » čeve noge, ^ od prašiča?' je "No' ka!, S* ima noge oa 1 ^ M W šičeve noge. _ jtf1' • * ^ se vtakne bi ga kdo vP1' ^ mnenje. j, ^ s "Bog P°m V".§ X danes neka«1 .j/"M, niči. Saj gel človek , mesnici za 1 Ji.ll; če bi z roko P° zakrulil nesi meni P*, jfe J k^. naj -bodo že ° reci. da sem bo navrgel eI ^ bj ker sva si * ■ po društvu- po* J V , "Okidoki, y že " se je vda „ v t m>v(i ' , v oflC ltW smejala iz * Ji ^ noge od p noge. pi1> <>jt Boy, oh tf^ go in pn na jI ' * «»»IIUIUIUMIH "Svetovna konferenca za nasvete k boljšemu ješprenju je tem potom odprta," sem slovesno izjavil, si prižgal neizogibno cigareto ter prišel motit moj pomožni štab v sosedno kambro. Zdaj, ko sta mi svetovala vse tiste dobre stvari za podlago ješprenju, mi jih bo- Pismo iz ujetništva Mrs. Helena Somrak, živeča na 20260 Tracy Ave. v Cleve-landu, je prejela od svojega nečaka, ki je v ujetniškem taborišču v Afriki, sledeče pismo: Draga teta! Minilo je veliko let od tedaj in marsikaj se je spremenilo od onega dne, ko ste kot mlado in zalo dekle vzeli slovo od preljubega starega kraja in odšli v tujino; tega dne se še vedno sporni jam. Tedaj, kot otrok, nisem občutil, kaj prav za prav to pomeni, le toliko se spominjam, da je tudi meni bilo nekam čudno in tesno pri srcu. Prišel pa je tudi meni čas, da sem se kot 17-letni fant moral posloviti od svojih dragih in kraja, ki sem ga zelo ljubil, in tedaj sem šele občutil, kaj pomeni jemati slovo. Stopil sem v vojaški stan skoraj neuk, kajti končal sem radi razmer samo ljudsko šolo v Begunjah. Pri vojakih mi je bila sreča mila in sem že leta 1938 postal stotnik. V tem času sem se poročil z brhko in mlado Hercegovko, po imenu Vukasovo, kajti služil sem večinoma v njenih krajih. Z njo imam krasnega« fantka. Stanujeta v Beogradu, Trnska 10, in sta zdrava. V tej sreči in zadovoljstvu je izbruhnila vojna in jaz sem kot podpoveljnik čete težkih strojnic sprejel pri Kumanovu borbo na življenje in smrt, toda k sreči sem ostal nepoškodovan in po obupnih bojih bil u-jet ter z. drugimi sotrpini odpeljan v daljni Luebeck na 0-bali Baltiškega morja, odkoder mi je pa uspelo rešiti se. Toda ponovno sem padel v roke drugemu sovragu ter delal pokoro izza žic v Sulmovi, v bližini Rima, odkoder se mi je posrečilo pred kratkim priti v te kraje, kjer ne trpim pomanjkanja in svobodno diham. Navzlic vsemu trpljenju in pomanjkanju sem si ohranil še dobro zdravje, le zobovje mi je radi nepravilne hrane v ujetništvu precej zrahljano, ali za popravilo nimam dovolj denarja. . . Starši so zdravi in mi je najbolj hudo, ker jim ne morem nič pomagati; brat Francelj je umrl lansko jesen; imel je to srečo, da počiva pod domačo rušo. Bratje Jože, Mirko in Vinko delajo pokoro v Nemčiji; za zadnja dva sploh ne. vem, kje sta. Drugi 'so doma in trpe veliko pomanjkanje. Kocjanova mati so umrli letos, stari skoraj 100 let. Naša Notranjska je in še veliko trpi. Kožljeka ni več; Cerknica, Begunje in druge vasi so večjidel požgane, ljudje pa raztepeni v vse vetrove. Marsikoga ne bo več med živimi. Kaj takega še ni bilo v zgodovini; je veliko hujše kot v turših časih. Pošiljam vam sliko sina. Toplo pozdravlja vas, soproga in strica, 1 „ Polde Turšič, sin Jože Turšiča iz Bezulja-ka, po domače pri Kocjanu, sedaj živeč v Ljubljani. Najnovejše zdravilo za le-čenje paralize je 'neosingmine,' katerega se vbrizga pod kožo. j če verjamete - al' pa ne r "Wee Bevk tit s Pravica do ; življenja • Fr»% je začel Jer"1 • Č negotovo Pel ferlas • naj^L, Jre»i otipaval vrč ^IJ' <1Wenda ni med na-,g e«1 . ysjf L• , . '•i #»>»!;' 1 bl mu preosta-^f ^šejihje mno-z CJ0 niti toliko sveta, pri3r ,,„ sv°jem postavili ko- Ijijjd » 'aZ iad! ZaŽel govoriti, se 1 čaie "i 'Ca?16'"1 jGZik' Že| imete®' p Do sramotno u- . reaJc. Ulj] a, Se je nenadoma ,Pbi bil'" glas, postajal i seŠv5f v Cf ' kmetje 30 ga '»On, 36 manJ neZauP- 1 i/ L .u Pritrjevale. Go- i , 8. srcu. To ni bids1* »u, *? ie povedal le ti- r ji»' 5i ^o na duši, ti- i . ^ 0 nikogar na vsem r jj' bi rnu ugovar- i če' tedaj je nastalo 1 r/ itau• sPlošnega mol- j / si L.! So molče kimali. 1 (bjj ^v šolah?" ga je ] i Kai * J ti il«®1 \\ »Jebl1 Pri vojakih," 1 s/ saj^a&ulj. »y šolah i /t ne ukaže. Vsi ] v«3' tfebuJ: ne dobimo ze- ] , ^ioa,,Res je, kar je »P 'fe ^110'" J *Vl> da ni res?" < / i!]f' M°hor Rutar iz i po'm, Jtrih oči in je no- Rj ®m«o brado. "Le { v®V0Zabil- Na nekaj i 5«miie Je °brnil do Jer- t °J novo iztreblje- ( sJlSošt ajo dajatve, i 6 J%. na to pozabil, o 11. 'iHlo rsti 0 tem, kar je < ^'J'Vnl Žgal°- Kmete • p»* l bCV ne sPreJ'ema" Pll^j ' tudi ne gre! ^elas 010 po denar? ^vMi*beliči 11 ne ' MSif^J.evali in pili, fijks mŽ mizo- ^ iP; k, Una na vino?" M\V«C"v°jo mitnino!" 'i86 Z0Pet obr" if*A *W LePo si govo- ? Povedal si na sr" lVJ «am Je ga čevelJ J še Povej, J« rekel Jer-' (j k Tomaža Kra-ft f I ie (j- ^ tako nenava-^'ji ^fičakovana, da ifeHi nutek zaPrl° ^ 80 vedeli, da « je ^j f dobrega, že O ^V?^ ^ka vas, 7 VsnrVrno končalo. ^V^&nil v srše-; »Z*« Voleun zma-V L' ako nas pesti- ■v.^m- Je zrasel Za-A %St! Se P^v Vol- ' ^iu/'aeje ' Kobal s Sent-,Ie dolg ko žrd, suh ko trska, glava mu je bila drobna ko pest, bili so ga sami brki in oči. Le redko je zinil, kakor da so mu besede po gro-šu. "Kaj vikar!" je Rutar nejevoljno zamahnil z roko. "Vikarju se upirate tudi na Gori. Menda tudi Cerkljani pestijo svojega Vičentina ... Je že res, pred leti smo se puntali, ker nismo hoteli plačevati novih davkov. Kaj smo dosegli? Gol nič! Le žal samo na trebuhu." Nekdo se je glasno zasmejal. "Ti, to pa ni za smeh!" Rutar je bil razdražen ob tem spominu. "Počakajte!" se je oglasil Tomaž Kragulj. "Poslušajte me! Po pameti se pogovorimo! Tale fant," je pokazal na Jerneja, "ni izbleknil neumne, sicer bi mu ne bil pustil govoriti. Prav si povedal, Rutar: pogoreli ste, ves napor je bil brez koristi. A zakaj ste pogoreli? Ker se je uprla ena sama vas. Ako bi se bili dvignili vsi po soški, baški in idrijski dolini, bi bila drugačna pesem. Ali mislite, da bi nas vse nasekali po zadnji? Saj bi zmanjkalo palic . . ." Kmetje so molče pritrjevali. Ta ni neumna! Trije izmed družbe pa so se na tihem izmuznili iz izbe in odšli. "Saj ni treba, da gremo nad grofa takoj s sekirami in vilami," je Kragulj grmel, da je odmevalo pod stropom. "Kdo trdi, da moramo pravico takoj iskati le s pestjo? Zmenimo se, stopimo pred grofa in mu povejmo . . . Tako in tako . . . Ako ni od hudiča, bo razumel, da je pravica na naši strani d * "Poslušal te bo!" je siknil Zatolminec. "S pestjo mu tudi ne dopoveš," je rekel Rutar ostro. "Odgovoril ti bo s smodnikom. Tomaž govori pametno." "Da, da," so pritrjevali nekateri glasovi. Kmete je bila beseda o uporu malce zbegala. Pod njo so si mislili le ogenj in kri. Kra-guljeve besede pa sO jim bile! kot olajšanje . . . Leban in Rutar sta strupeno jezikala drug v drugega ,kmalu bi se bila spoprijela. "Mir!" je rekel Kragulj odločno in položil težko dlan na mizo. "S prepirom ne pridemo nikamor. Mogoče je, da nas bo glavar poslušaf, a ne uslišal. Morda nas ne bo hotel niti poslušati. Na vse moramo biti pripravljeni. Pa saj grof ne ukazuje vsega. Nad njim je cesar." "Pa pojdeš do cesarja " "Zakaj pa ne! Če pri grofu nič ne dosežemo, se obrnemo na graško vlado." "Vrana vrani ne izkljuje oči _>> 1945 APRIL 1945 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV APRIL: 14.—Slovenska ženska zveza priredi veselico v SND. 15. — Glasbena matica priredi opereta Cigan Baron v SND. 15. — Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ ima plesno veselico v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Začetek ob dveh popoldne. 22. — Pevski zbor Slovan pri-rtdi koncert in prosto zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. MAJ: 6. — Pevsko društvo Planina priredi koncert ob 7:30 zvečer v SND, Stanley Ave., Maple Heights. JUNIJ: 17. — Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ ima prvi letni piknik na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. ČEZ TRI VODE, ČEZ TRI GORE. . . (Nadaljevanje z 2 strani) nazadnjaki," če bi vsaj počakali, da se zvedo vse okoliščine? Resnica pa je, da bi se razni "naprednjaki" na vso moč postavili za takega SVOJEGA moža in bi šli s koli nad kako nasprotno propagando — če bi takega moža imeli! Ne bi jim šlo samo za tistega moža, potegovali bi se na vso moč za njegovo čast, ker bi s 'tem delali tudi za SVOJO čast in za čast svojega GIBANJA. Kdor sramoti Ehrlichovo čast, sramoti zadržanje vseh katoliških Slovencev v starem m "Dober gospodar ne sme pustiti, da bi hlapec počenjal, kar se mu zljubi." • "Pa bi se obrnil naravnost na vlado." "To ne gre," je rekel Kragulj. "Ako hočeš po lestvi, ne smeš izpustiti nobenega klina." Kmetje so bili nestrpni. "Zdaj grofa ni v Tolminu." « "No, da. Kaj praviš ti, Ko-bal?" je vprašal Kragulj. "Počakajmo, da se vrne grof j —," je Jurij tehtno izgovarjal besede. "Pa je tudi prav, da malo počakamo. Prej moramo biti vsi edini. Tu nas je le pe-ščiča, a izvedeti morajo vsi in dati svojo besedo. Da se ne bo' pozneje kdo izmikal in trdil, da nič ni vedel. Od tega bomo imeli, če se nam posreči, vsi korist, imejmo tudi enako odgovornost." Ta ni slaba! Možje so mu soglasno pritrjevali. MALI OGLASI Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (x) Službo dobi Išče se starejšo žensko, da bi skrbela za bolno ženft, nič drugega dela. Dobi stanovanje in hrano. Zglasite se na 784 Al-hambra Rd. zgorej, ali pokličite IV 0519. (84) Farma naprodaj Proda se farma 85 akrov na Grand reki, tlakana cesta Route! 307, 6 sob hiša, velik hlev, shramba za koruzo, kokošnjak, elektrika, šenda za truke, dober pašnik, rodovitno polje, 5 akrov trte, 4 akri sadnega drevja, jablan in češpelj, 4 vodnjaki. Zglasite se ali pišite na: Laczko Farm, River Rd., Perry, Ohio, P. O. Madison, O. (85) Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros, 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Prizor z največjega vojaškega pokopališča na zapadni fronti blizu Henri Chapelle v Belgiji. Med tem, ko vojni karat John B. Day bere pogrebne molitve trije ameriški vojaki polagajo svojega mrtvega tovariša v gr°b na tuji zemlji. Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete; Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dym. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Dekleta nad 17 let stara, da se jih trenira za pisarniško delo Važna vojna tovarna potrebuje več deklet ali mladih žen ki živijo v severovzhodnem dehi mesta za pisarniška dela Podjetje izdeluje traktorje za vojno in pričakuje nadaljevati z delom tudi po vojni. Dobra plača dvakrat na mesec. The Oliver Corp. nasledniki Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (82) Delo dobi Sprejme se ženska za splošna hišna dela in pranje. Pokličite IV 2370. (82) MALI OGLASI Iščemo stanovanje Radi bi dobili stanovanje 5 ali 6 sob v Collinwoodu, Not-tinghamu ali Euclidu. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2476. (86) Stanovanje iščejo Radi bi dobili stanovanje 5 ali 6 sob samo zase, ali apartment, ali pa v dvonadstropni hiši spodaj ali zgorej. V družini so 4 osebe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče FAir-mount 6383. . (83) Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV M a n d eI Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. treba oddiha, sire, mo prišli v Surat stolnico, moramo1 veseli in na naših biti videti niti najt du o trudnosti. A1 ni nikdar truden, tedai ne sme tega1 (Dalje P"1* som velel: "Četa stoj" Vojaki so skočili s konj, Sir Humphrey pa je prišel k mlademu častniku in mu začudeno dejal: "Zdaj, ko smo že tako blizu cilja?"' "Prav zdaj je mojim ljudem IfBnfi im ' Bi JVaznanilo in JZaht>ctla Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom ini P^JJ ljem prežalostno vest, da je izdihnila svojo blago dušo preljubU nikdar pozabljena soproga Johana Kržmanc ROJENA BRICEL , Jne ki je previdena s svetimi zakramenti preminila v Bogu za vedn°f>r» 28. febr. 194S v starosti 59 let. Doma je bila iz vasi Dobrunje^j št. Lenart. Po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida smo jo P k večnemu počitku dne 3. marca 1945 na Calvary pokopališče. ti Globoko hvaležen se želim tem potom prisrčno lepo Monsignor Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za podeljene svete zakrame za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. le,fli, Iskrena hvala naj velja vsem, ki so jo obiskovali v njen. b ^ | in za različne prinešene darove, in vsem, ki ste mi bili v tolažbo moč v teh žalostnih dnevih. Ravno tako hvala sorodnikom mr ^ teljem, ki so prišli pokojno pokropit, so pri nji čuli in me tola*' kor tudi onim, ki so jo spremili na pokopališče k večnemu pocu ^ Prisrčno zahvalo želim izreči članicam društva sv. Marije . dalene, št. 162, KSKJ, ki so se udleežile skupne molitve ob krsti P ne in jo z lepo udeležbo spremile do groba; ravno tako nosilkam ^ }0 V dolžnost si štejem, da se najlepše zahvalim vsem °.n,in'abvtil<' poklonili cvetje ob krsti moje blagopokojne soproge. Mojo JgCi naj sprejmejo sledeči: Družina John Kržmanc, družina Tony $gt, | Mr. Frank Skodlar, Mr. Anton Bašca. Mr. in Mrs. Henry Laurie. ^ Edward in Rose Zak, Mr. in Mrs. Henry Leslie in Mr. in Mrs. » Duche. ;„ l* Enako tudi prisrčna hvala sosedom za krasen skupen venec, ^ dar za svete maše, ravno tako prisrčna hvala nabiralkam Mrs. in Mrs. Petrič za njih trud. $vet* | Mojo najlepšo zahvalo naj prejmejo številni darovalci ;fl maše, katere se bodo brale v mirni pokoj blage duše in sicer: j„ Mrs. Frank Bricel družina, Mr. John Merzlikar, Sr. in hčere, ^jjt* Mrs. John Merzlikar, Jr., Mr. in Mrs. Joe Merzlikar, Mr. in Mrs- ^ Yamnik, Mr. in Mrs. Reinhold Scheel, Mr. in Mrs. Edward Skull* ^ in Mrs. Stanltey Duche, Sgt. Edward in Rose J. Zak, Mr. in Mrs. | Leslie, Mr. Anton Bašca, Mrs. Frances Slabe, Mr. Frank Skodla*^ | in Mrs. Henry Laurie, Mrs. Antonia Zupančič Family, Družin* ^ I Mulec, Mr. in Mrs. Edward Skodlar, Mr. in Mrs. Frank Longar, ^ ifl Mrs. Adolph Slabe, Mr. in Mrs. Frank Slabe, Mr. in Mrs. Joe Sla ^ | družina, Mr. in Mrs. Martin Mahler, Mr. in Mrs. Valentine j in Mrs. Jim Zupančič in družina, Anton Grdina and Family, St. 1 Magdalen Society, No. 162, KSKJ, Mr. in Mrs. G. L. Bartelme,^ I Mary Gornik, Mr. in Mrs. John Petrič, Mrs. Jennie Levstek, Mr* ^t 1 Winter, Mr. in Mrs. Mramor, J. Zagorc, Mrs. Marinko, Mrs. y e,( H Zlatorepec, Mr. in Mrs. Ziherl, Mr. John Lenarčič, Grovewood ^ H Mr. in Mrs. Joseph Hočevar, Addison Rd., Mrs. Hočevar, E. 1 jji 1 Mr. in Mrs. John Kobe in družina, Mr. in Mrs. Anton Gregorac, I*1^.,, Mrs. Jim Bartol, Mr. in Mrs. Joseph Echart, Mr. Anton Koren, ^ | Rose Kovatch, Mr. in Mrs. Frank Rode, Mrs. Mary Vidmar in I Ave., Mr. in Mrs. Frank Močilnikar, Mr. in Mrs. Anton Vrbanic., ^ in Mrs. Jack Perko, Mr. in Mrs. Fred Ambacher, Mrs. Elizabeth A ^ Mr. in Mrs. Frank Benčina, Mrs. Frances Branisel, Mrs. Mary Mrs. Antonia Duša, Mr. in Mrs. D. Deklava, Mrs. Frances Dr° ^ Pfc. Alex in Helen Duchnowski, Mrs. Mary Erzen, Mrs, Ivana " Mr. in Mrs. Frank Gorshi, Mr. in Mrs. Gregoric, Mr. in Mrs. Mrs. Jennie Jerse, Mr. in Mrs. Kobal, Mrs. Ivana Kersman, Mr* 10 John Komin, Mr. in Mrs. Anton Koshel, Sr., Mr. in Mrs. Zdesar, Ursula Lovko> Mr. in Mrs. John Mesnar, Mrs. Frances Zakraj»e*' dison Rd., Miss Frances Zakrajsek, Mr. in Mrs. Frank Zakraj«^' rian Ave., Mr. John Pacauer, Mrs. Mary Palčič, Mrs. Mary Pi*e ' ;eri m Mrs. Jim Verbic, Mr. in Mrs. Victor Markovic, Mr. William M Mr. in Mrs. Gust Steiner. ^jje Obenem tudi prisrčna zahvala vsem, ki so dali svoje avtom0 brezplačno pri pogrebu. ^ }e Če se je pomotoma kakšno ime prezrlo, prosim oproščenja jim želim najprisrčneje zahvaliti. . ji« j Iskreno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Anton Grdina H novi za lepo urejen pogreb ter vsestransko prijazno postrežbo. o Ti pa, predraga in nikdar pozabljena skrbna soproga, dok^ se je Tvoje zemeljsko trpljenje in morala si me zapustiti. V ^ gjii žalosti nad Tvojo izgubo pošiljam prošnje k Bogu, da Ti podeh ^. mir v zasluženem počitku v ameriški zemlji in večna luč naj Ti 9 Žalujoča ostala: i LUKA KRŽMANC, soprog FRANK BRICEL, brat Cleveland, Ohio, 9. aprila 1945. J\ V pokrajinah Nemčije, kamor so dospele naše čete, hite Nert\,ci na vso sapo pripovedovati ameriškim vojakom da niso bili nikdar vneti za Hitlerja in njevovo nazijsko stranko. Slika nam predstavlja Nemca in njegovo družino, ki našim vojakom pripoveduje isto storijo, a kakor je videti na obarzih naših vojakov, nič kaj preveč ne zaupajo Nemcu. iurigoe Butuan Misamis Lobr.son fngodian Spomladansko čiščenje na Mindanao otoku v skupini Filipinov. To je' drugi največji otok v Filipinih. Ko so naše čete pristale v Zamboanga iri se tam utrdile, so prijele prodirati v notranjost otoka. Zavzetje tega otoka je zopet en korak naprej proti bogatim oljnim ležiščem na Borneo. EKSTRA! SPECIELNO! Ako pošljete vašo ali vašega prijatelja sliko ali boste prejeli POVEČANO, Z ROKO SLIKANO sliko, mere 5x7. Vse, kar morate napraviti je, da greste k svojemu grocerju, kupite 1 bokso Creamettes (recite Krimets) makaronov za nekaj centov. Odstranite sprednji pokrov, priložite 25c ter sliko ali film vaše osebe ali prijateljev. PoSlJite na SLOVENE RADIO PROGRAM CREAMETTES — WGAR CLEVELAND, O. Petdesetletni diplomat ni bil navajen takih napornih potovanj in se je zdaj komaj še držal na konju. Če bi bila kje kaka hladna senca, bi bil že zdavnaj prosil Vickersa, naj j oddelek ustavi, toda v tej pri-' peki vse to ni imelo smisla. Bo-! fje, da se to potovanje čim j prej konča! V palači Surat-j kana, bo dovolj prilike, da se bo odpočil. Toda Harcourta je mučila še ena skrb: poslanstvo, ki ga je moral izpolniti, je bilo zelo kočljivo in prav nič prijetno. Ko je torej zaslišal strel in se mu je vrh vsega začel še plašiti konj, se je komaj obdržal v sedlu in zato srdito zarenčal na mladega častnika: "Kakšne neslane šale pa so to. Toliko, da nisem padel s konja!" "Oprostite, sire, moral sem zapovedati, naj poškodovanega konja ubijejo." Spet je zavladala tišina in sprevod je krenil skoraj v neslišnem diru dalje. Sir Humphrey se je okrenil in zagledal dve roparici, kako sta se bliskovito naglo spustili na ustreljenega konja. Popadla ga je nekaka besnost. Preden mu je mogel Vickers preprečiti, je potegnil samokres pomeril ter nekajkrat ustrelil. Samo eden od ptičev se je dvignil in odletel. Njegovi glasni kriki so se dvigali pod nebo .. . Vickers ga je zgrabil za roko. "Sire, to ni bil jastreb, ne mrhar, marveč kraljevi sokol, ki je po vsej priliki last Surat-kana." Diplomat je osupnil ter po-besil samokres. "Zelo mi je žal, da sem to storil! Upam, da ne Bomo imeli nobenih neprilik zaradi moje nepremišljenosti. Da vam odkritosrčno priznam, šele v Indiji sem opazil, kako zanič živce imam." Vickers je zapazil, kako je. Sir Harcourt vrgel pogled na indijske vojake, ki so mirno j a-1 hali dalje, ne da bi se kaj zme-! nili za dogodek. Mladi častnik je tedaj razumel, česa se je diplomat ustrašil. "Bodite brez skrbi, to so naši ljudje .Od njih nam ne grozi nobena -nevarnost. To so naši najzanesljivejši in najboljši vojaki, ki se imajo danes za angleške podložnike in mrze svoje maharadže bolj kakor mi svoje najhujše sovražnike. Od njih ne bodo Suristanci nikdar zvedeli, da ste vi ustrelili Su-rat-kanovega sokola." "Ali zai-es tako mislite?" "Da, sire, zelo dobro poznam svoje ljudi in njihova čustva. Od njih nam, kakor sem rekel, ne grozi nobena nevarnost. Pa tudi, če bi se med našim bivanjem slučajno zvedelo, kaj se je zdaj zgodilo, vam ne more nihče zameriti, saj je bila pomota. Saj niste vedeli, da so to kraljevi ptiči ..." "To je usodna pomota!" je zamrmral Sir Harcourt med zobmi ter se v zadregi nasmehnil. "Da se je to moralo dogoditi ravno meni in prav zdaj, ko moram izvršiti tako neprijetno nalogo pri Surat-kanu!" Sonce je žgalo z nezmanjšano silo. Toda vojaki, ki so vedeli, da se pot bliža cilju, so kakor oživeli. Zdaj so vse bolj zravnano sedeli v sedlu, zdaj pa zdaj se je Zaslišala celo kaka beseda in kak, vesele j ši vzklik. Samo še dve uri ali tri, pa bodo vsi pogoščeni v razkošni palači Surat-kana, v njegovi prestolnici, o kateri so že toli-jkokrat -slišali najbolj čudne zgodbe o sijaju in razkošju, ki [vlada med zidovi tega mesta, kamor so Evropci dozdaj le ze-! lo poredko zašli. Ce pa ne bodo gostje samega maharadže v [njegovih marmornatih dvora-jnah, se bo Surat-kan že pobrigal zanje, da jih bodo pogostili. 'Bodo že sami našli prilike za kako zanimivo pustolovščino, j Indijski vojaki do zdaj niso j v svojem vedenju pokazali no-jbene spremembe. Tudi na o-jbrazih jim ni mogel človek bra-jti ničesar, kaj se godi v njihovih dušah. I Geoffrey Vickers je z veseljem zapazil, kako se je Har-i court spremenil. Čim bližji je bil konec poti, tem bolj se je popravljal od prestanih naporov in težav. Ker ni bil navajen potovanja po indijskih puščavah, je Harcourt izgubil vso svojo moč in se v očeh mladega častnika spremenil v slabiča, v "gospoda iz Londona," za katerega ni prostora med vojaki. Čudil se je, kako da je prav ta diplomatski uradnik dobil nalogo, ki je bila zares zelo kočljiva zadeva in ki bi utegnila imeti nedogledne posledice za Angleže v Indiji. No, zdaj pa je Sir Harcourt spet postajal Anglež v pravem smislu besed, vzor Angleža, kakršnega si je zamišljal Vickers: zbranega, pripravljenega, da na mestu odgovori vsakomur, pogumnega, ki se zaveda svetovne moči angleškega cesarstva. "Da, Sir Harcourt se je spremenil. Vickers je čutil, da bo ta diplomat človek na svojem mestu, ka bo stal pred maha-radžem in mu gledal v obraz, pred človekom, ki je bil strah in trepet za svoje podložnike, za Angleže pa nevarna in zapletena uganka. ... Sir Harcourt bo dostojno zastopal Anglijo pred tem indijskim vla- arjem! Vickers je dejal s pogumnim ;lasom: "Sire, zdi se mi, kakor da ste til i vso pot slabe volje in ner-■ozni, zdaj pa, kakor da ste se' locela spremenili. Ne morem ram povedati, kako me to vese-i! Ne zamerite mi, da sem taco odkritosrčen, sire!" "Dragi Vickers, nimam vam caj zameriti. Dobro ste spozna-i, da je ta odprava name zelo dabo vplivala in da sem polagoma izgubljal živce. Vi ste še mladi, zato vam je vaše duše-slovno presojanje v tem vefcjo čast . . . Prav ste rekli, res sem se zdaj spremenili! Cez uro ali čez dve uri se bom znašel pred človekom, ki bi mogel postati __V . " nevaren sovražnik za našo dr-, žavo. Od izida mojih razgovorov z njim je odvisen naš položaj v Indiji. Toda zdaj sem pripravljen, da svojo nalogo izpolnim, ker se zavedam, kaj ^ so mi poverili. Pripravljen sem, da vzdržim diplomatski boj s Surat-kanom." Sir Harcourt še je še enkrat nasmehnil in stisnil Vickersu roko. "Še enkrat hvala in pozabite, da ste videli starega človeka, kako omahuje." j "Služba v Indiji je naporna in kdor n i navajen živeti v tem podnebju, to vse težko prenaša. Verjemite mi, vsakdo se opoteka, ko pride prvič iz Anglije k nam." Indijski vodniki so za trenutek ustavili konje. Narednik, ki je jezdil na čelu sprevoda, se je obrnil k Vickersu in z roko pokazal v daljavo: "Še uro, pa bomo v državi Surat-kana!" Vickers je od jahal naprej, obrnil konja in z močnim gla- M. Jacoby - R. Leigh: POROČNIK INDIJSKE BRIGADE ROMAN PIJTE TRINERJEVO GRENKO VINO! ' t ■-- Vprašajte zanj v gostilni, kjer ga lahko I.....i" i .„ L dobite na kozarčke aH v steklenicah. Go- | II ij 1 .".T""™' *** etilne ga smej0 prodajatl tudi ob nedeljah j U-ad ( —.WES— | na kczarčke all steklenice. fcS fflWltWOffpfOIMW jA Ipsa TR1NER S Lahko ga naročite pri' meni. Pošiljamo JSS\L AMERICANluxnw\ tudi -z mesta. Pokličite ali pišite: ^Mg^BITTtRWIHE jjj J JACOB J. W'mh VIDMAR III'is** • glavnirazvažalec uS^fej 626 E. 124. St. GLenville 0560 ---^ Cleveland 8, Ohio V BLAG SPOMIN druge obletnice smrti našega nepozabnega soproga in Očeta Anton Zaman Dve leti je že minulo, ker Tebe več med nami ni, a nismo Te še pozabili, v, srcih živi blag spomin. Zbogom Ti sedaj želimo, na grob Tvoj spomini hite, počivaj mirno soprog in oče, in plačilo božje uživaj. žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI Cleveland, O., 9. aprila, 1945. iliSfrV ' 1_•