9Mk UPRUŽEMJE (SLEP, MftlUEV ° PESTMI OPBOK UOiUSMR D °
° DKEja gOSTIV STRMlIa ° D
:: THE REX Co. ::
LJUBLJANA
Telefon 268 — Gradišče št. 10 — Telefon 268
! Underwood ! ! Opalograph!
pisalni stroji so razmnoževalni aparati najboljši	so	svetovnoznani
Zahtevajte
Zahtevajte
ponudbe!
ponudbe!
MAR«
V Bešter, atelje „Helios
Ljubljana
propagandni oddelek za industrijo in obrt
prevzema in izdeluje vsakovrstno filmsko reklamo po naravi in po načrtih.
Predvajanje v vseh večjih kinematografih v Jugo-:: slaviji ter po dogovoru tudi v inozemstvu. ::
Spored za 25. teden.
Drama
Speda, 29.	marca	—	Mariša.
Četrtek, 30.	marca	—	Revizor.
Petek, 31.	marca	—	Dramska	predstava v
gledališču.
Sobota,	1.	aprila	—	flnatol.
Nedelja,	2.	aprila	—	Hamlet.
Poned.,	3.	aprila	—	flnatol.
Torek,	4.	aprila	—	Zaprto.
Opera
Sreda, 29. marca — Luiza.
četrtek, 30. marca — Cavalleria rusticana
Plesna legendica.
Petek, 31. marca — Žlahtni meščan. Sobota,	1.	aprila	—	Luiza.
Nedelja,	2.	aprila	—	Carmen.
Poned.,	3.	aprila	—	Zaprto.
Torek,	4.	aprila	—	Bajaja.
B
C
opernem
E
Izven
D
E
D
R
B
Izven.
A
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Narisa
Drama v petih dejanjih. Češko spisala Al. in O. Mrštik, poslovenil Fran Albrecht.
	Režiser: Z. ROGOZ.
Lizal, kmet		. . g. Šest.
Lizalka, žena .......	. . gdč. Rakarjeva.
Mariša, hči		. . ga. Rogozova.
Rozara, dekla		. . gdč. Vera Danilova.
Vavra, mlinar			. . g. Gaberščik..
France, rekrut			. . g. Medven.
Horačka, njegova mati . . .	. gdč. Rovanova.
Strouhalka, Maryšina teta . .	. . ga. Wintrova.
Strouhal, njen mož ....	. . g. Medven.
Maryšina babica		. . gdč. Sturmova.
Krčmar, Francetov varih . . .	. . g. Gregorin.
Krčmarica		. . gdč. Gorjupova.
Pavel, mesarski pomočnik . .	. . g. Lipah.
Hrdlička, občinski sluga .	. . g. Plut.
Sodni sluga . ... .	. . g. Strniša.
Prvi j |		. . g. Markič.
Drugi , rekrut ,		. . a. Bitenc.
Tretji | 1		* * *
Francelj | ,!.... i soseda >	. . g. Cesar.
Bušek 1 1 . . . .	g. Šubelj.
Vojtena I , . . | . . . „ 1 i dninarice ,	:|<
Rozsivalka 1 1 . . .	•{i 4*
Hodličkova		. . gdč. Mira Danilova.
Krištof, dninar ....	. . g. Cesar.
Rekruti, godci, kmetje, množica.
Kraj dejanja: moravska vas. — Tretje dejanje se vrši dve leti pozneje kot prvo.
Začetek ob 8.
Konec ob II.
g. Putjata. ga. Škerlj-Medvedova. gna. Vera Danilova, g. Ločnik. gna. Gorjupova.
g. Cesar.
REVIZOR
Komedija v petih dejanjih. Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, preložil Ivan Prijatelj.
Režiser: BORIS PUTJftT/V
ftnton flntonovič Skvoznik - Dmuha-novskij, mestni poglavar ....
^na flndrejevna, njegova žena j^arja flntonovna, njegova hči Luka Lukič Hlopov, šolski nadzornik
Njegova žena ..........................
“mos Fjodorovič Ljapkin-Tjapkin,
sodnik..............................
^rtemij Filipovič Zemljanika, oskrbnik
dobrodelnih zavodov.................
Kuzmič Špekin, poštar .	.	.
p er Ivanovič Dobčinskij,) mestna j Peter Ivanovič Bobčinskij, | graščaka |
,V:in flleksandrovič Hlestakov, uradnik iz Peterburga ....
“S'P> njegov sluga..................
Kristijan Ivanovič Hiebner, okrožni
zdravnik ...	............
^tjepan Ivanovič Korobkin, ugleden
rnož mesta.......................
Njegova žena........................
^tjepan lljič Ghovjortov, policijski nadzornik .........................
^ržimoi^a, } stražnika { nbdulin, trgovec .... l'Vi trgovec........................
Dr
u9' trgovec
eyronija Petrovna Pošljopkina, kiju
čavničarka........................
°dčastnica.........................
v"ska, poglavarjev sluga .	.	.
Natakar
ga. Juvanova, gna. Rakarjeva. g. Gabrič, gna. Gorjupova.
Gosti moškega in ženskega spola, trgovci, meščani, prosivci.
st^P^cijc je po načrtih g Haritonova izvršil g Skružny. Kostume 'Zdelala po načrtih g. Sadikova ga. Waldsteinova in g. Razstresen.
g-
g-
g-
g-
g
g-
Danilo.
Peček.
Lipah.
Železnik.
Gradiš.
Kralj.
g. Kovič.
g. Mušič, gna. Mira
Danilova.
9'
g-
g
9'
g-
g-
Strniša.
Bitenc.
Šubelj.
Medven,
Smerkolj.
Kudrič.
i —
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
ANATOL
Spisal A. Schnitzler. Poslovenil O. Šest.
Režiser: B. PCJTJMTA.
Epizoda.
Anatol.............................g.	Putjata.
Maks ..............................g-	Datieš.
Bianca............................gdč.	Vera	Danilova.
Razhodnja.
flnatol............................g.	Putjata.
Maks ...............................g	Danes.
ftnnie...........................ga. Šaričeva.
Natakar..........................g. Šest.
Dutro pred poroko.
flnatol...........................  g.	Putjata.
Maks ..............................g.	Danes.
llona ...........................ga. Medvedova.
Franc, sluga.....................g. Medven.
Začetek ob 8.
Konec po 11.
HAMLET,
kraljevič danski.
Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Wi!liam Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar.
Režiser: O. ŠEST.
Klavdij, kralj danski.......................	...	.
Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja
Polonij, prvi komornik.................................
Laertes, njegov sin....................................
Horacij, Hamletov prijatelj............................
Voltimand,
Kornelij,
^Menkranc,	I	dvorniki
Gildenstern,	I
Osrik,
Plemič......................
•Parcel, \ . , ..	(
Bernardo,) ^astrnka (
Frančiško, vojak . . •
Rajnold, sluga Polonijev Fortinbras, kraljevič norveški Duh Hamletovega očeta, prejšnjega kralja Hamleta Dvornik ...
Prvi igralec	.	.
Drugi igralec yetji igralec	.	.
Igralka .
^uga
Duhovnik.........................................
Gertruda, kraljica danska in Hamletova mati
?f®.lija, Polonijeva hči.........................
Prvi grobar  ....................................
Uru9i grobar.....................................
g. Gaberščik. g. Rogoz, g. Ločnik. g. Kralj, g. Peček, g. Markič, g. Bitenc, g. Drenovec, g. Železnik g. Strniša, g. Murgelj, g. Medven. g. Šubelj. g. Smerkol. g. Cesar, g. Gregorin, g. Terčič. g. Medven. g. Lipah, g. Subelj. g. Bitenc, gna. Gorjupova. g. Murgelj, g. Markič, ga. Danilova, ga. Šaričeva. g. Daneš g. Plut.
Osebe v igri:
Prolog ,	  .	.	g. Bitenc.
Kralj  ...................................................g. Lipah.
Kraljica....................... ..........................gna. Gorjupova.
Lucijan,	kraljev nečak .................................g^ Šubelj.
Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge.
Vrši se Helsingorju na Danskem.
Glasbo zložil F\. Balatka. — Po tretjem dejanju
daljša pavza.
5
Začetek ob pol 8.	Konec	ob	II.
LUIZA
Muzikalni roman v 4. dejanjih in 5. slikali. Besede in glasbo zložil Gustav Charpantier. Prevel dr. Ivo Šorli.
Dirigent in režiser
Luiza . ■
Mati Luizina Oče Luizin Julij ...
Irma ....
Kamila .
Gertruda Vajenka
Eliza ....
Pocestni paglavec Blanka ...
Suzana ...
Pometavka Mala cunjarica .
Prva delavka Mlekarica Margerita .	.
Magdalena .	.
Plesalka .	.	.
Prodajalka premoga Kolporterka .	.
Potočnjak, kralj norce Cunjar ....
Prodajavec obleke Pevec
Krošnjar . .
Prvi filozof .	.
Slikar ....
Mladi pesnik Študent .	.	.
Prvi stražnik . .
Drugi filozof .	,
Kipar ....
Drugi stražnik
Prodajalci in prodajalke, gospodinje, delavci in delavke, umetniki, grizete, postopači, berači, pohajači, paglavci, ljudje iz predmestja, občinstvo na veselici.
Dejanje se vrši dandanašnji v Parizu. Deloma nove dekoracije izdelal g. V. Skružny.
F. RUKAVINA.
gna. Zikova gna. Šterkova g. Romanowski. g. Sowilski. ga. Lewandowska. gna. Kallinova. gna. Kalouska. gna. Koreninova. ga. Trbuhovičeva-g. Bekš.
ga. Smolenskaja. ga. Ribičeva, gna. Mišičeva. gna. Smolenskaja, gna. Pretnarjeva gna. Ponikvarjeva, gna. Pompejeva. ga. Puhkova. gna. Svobodova. ga. Lumbarjeva. gna. Jeromova g. Kovač, g. Zupan, g. Bratuž, g. Mohorič, g. Perko, g. Terčič. g. Drenovec, g, Povše. g. Filipov, g Simončič, g Gostič. g. Jelnikar. a. Rus.
6
I- N a d o m u L u j I z i m i li si a r s c v. Pod noč v aprilu, f-ujizina mati jc odšla nakupovat v mestu in Lujiza porabi njeno odsotnost, da se izza okna pokaže Juliju, ki ima onstran dvorišča slikarsko delavnico in je ves dan prežal na ta trenutek. Po kratkem Pozdravu jo Julij spomni njene obljube, da zbeži ž njim, če bodo starši še dalje odklanjali njegovo snubitev, ona pa ga prosi naj piše yr<2j še enkrat očetu. Na to bi Lujiza rada vedela; kako in kdaj se je Julij zaljubil vanjo. Julij ji začne pripovedovati, kako je živel Predno jo je spoznal: kako se je klatil po pivnicah, po noči pa delal verze na neki ideal v oblakih. Tu sreča nekega temnega večera dve senci na stopnjišču in takoj ga je prevzela Lujizina Vitka postava. Drugi dan na veliko noč	je prvič zagledal Lujizo na oknu in čutil takoj, da ho odslej »ona njegova usoda«. Med tem, ko obujata spomine nadaljnc svoje ljubezni, vstopi mati - in molče Posluša, kaj bo izvedela, dokler je Lujiza ne zapazi. Mati zapodi hčer v kuhinjo, Juliju pa zapreti, da mu navije ušesa, če ne neha z zalezovanjem. Julij jo v malo spoštljivem tonu zavrne. Zdaj se mati loti 1-ujize in ji na vse načine poskusi zastuditi ljubimca; seveda brez l|speha. Obe p!i plaho prekineta spor, ko se vrne oče z dela. Ta je /e prinesel J ulije v« pismo s seboj. Po večerji ga s precejšnjo dobrohotnostjo prečita in miri celo mater, ki ne more nehati zabavljati na "Jegov nesolidni poklic in njegove predrznosti proti njej. No, tudi oee je mnenja, da je treba največje opreznosti predno napravi hčerka tak usodni korak. Zahteva celo od nje, naj mu obljubi; da se bo pokorila vsaki njegovi odredbi, ona pa mu obeča le toliko,
ga bo vedno ljubila. Pomirjen slavi zdaj oče srečo takega mirnega kotička in jo zaprosi naposled, naj mu bere njegov časopis. Z ihtečim Klasom začne Lujiza brati o Parizu, ki se raduje spomladi...- •
II- Prva slika. Majhen trg (križišče ulic) pod montmartskim Pičeni. Peta ura zjutraj. Pariz se zbuja; vsi mogoči poulični prodajalci in prodajalke se zbirajo in razpustavljajo svoje blago; med "Umi se krečejo gospodinje, ki nakupujejo. Delavke (šivilje), Lujizine tovarišice hitijo v hišo na trgu, kjer je njih delavnica. Izza ulice se ■lc Prikazal tudi Julij z nekaterimi svojimi prijatelji: slikarjem, kiparjem, mladim pesnikom itd., katerim pove, da misli ugrabiti Lujizo, ,lko bodo njeni starši še vedno nasprotovali njuni zvezi. Hoteč biti
jih je pravkar odslovil, ko prideta Lujiza in njena mati, ki se 'ezaupno ozira na vse strani. Cim se mati odstrani, pjane Julij iz svojega skrivališča in prestriže l.ujizi pot v delavnico. Ko izve, da 'oče oče svoja poizvedovanja o ujem še nadaljevati, jo roti, naj :'i "a mestu gre z njim, toda ona se še ne more odločiti. Opozarjajoč ^a neprestano, da se ji mudi v delavnico, se um naposled IZv'ie, in on žalosten strmi za njo.	••	•
1’ ru g a slika: Delavnica. Lujiza molče in ne meneč se za X(-'xelo čebljanje svojih tovarišic, l<i imajo opraviti tudi z njeno
potrtostjo, šiva na svojem mestu. Tu se začuje Zunaj glas pevca, ki ga ona takoj spozna za Julijevega. Vse tovarišice hite na okno. Prepričana vsaka posebej, da velja petje njej, so vse vzhičene. Toda kmalu jim pokaže besedilo, da pevcu ni do kake navadne podoknice in njih navdušenje, ki so mu pravkar dale odduška z metanjem drobiža in poljubov pevcu, se že prevrže v nejevoljo, potem jezno ogorčenje. Tu se dvigne Lujiza. Kakor se je prej zvijala pod pevčevimi ostrimi očitki, tako se zdaj ne more več ustavljati njegovemu očarljivemu vabljenju. Opraviči se, češ, da ji ni dobro in naglo odide. Tovarišice hite na okno in vidijo, kako je Lujiza pravkar izginila s pevcem za voglom. Njih osuplost se izpremeni v srdito roganje.
III. Na vrtu pred hišico, kjer bivata Lujiza iti Julij, na vrhu inontmartskega griča. Lujiza navdušeno pripoveduje ljubimcu, kako neskončno je srečna, od kar je pri njem in kako se prav nič ne kesa. Pa kaj bi se tudi kesala tam doli ni bilo drugega nego karanje njene matere, oče pa ž njo, kakor da je še vedno otrok! No, in vendar se zdrzne, ko se Julij le preveč norčuje iz »iname-to poznamo« in »očka-vein naprej«. Toda treba je le nekaj strastnih lju-bimčevlh besed in že posluša spet samo njega. In če bi bilo treba Se česa — tam doli žari Pariz in jiina kliče, naj uživata to sladko svobodo. Bolj in bolj jo ogrevajo Julijeve besede in bolj in bolj omamlja čar brezkončnega mesta. Razpaljena oba do skrajnosti, odideta v svojo hišico. — Takoj na to se priplazijo pred njuno sobo Julijevi prijatelji, a za njim prihrumi množica prebivalcev griča. Serenada bo, podoknica ljubimcema! Očetje in matere se zgražajo, postopači in ponočnjaki vesele. Pa bo še več: »kralj norcev« razglasi, da se bo vršilo kronanje montinartske muze Lujze! V svečanem nagovoru jo vpraša, ali hoče postati kraljica svojim lahkoživim podanikom, in ko ona plaho pritrdi, jo obkolijo od vseh strani, jo venčajo in potem proslavljajo. Tu se naenkrat vse zdrzne -nenadoma se prikaže Lujiziua mati. Toda ne, da se huduje, kar sama takoj pove, ampak, da milo zaprosi Julija, naj dovoli Lujizi, da sc vrne k očetu, ki ga je strla prevelika žalost in bi rad pred smrtjo še enkrat videl ljubljeno hčer. Temu se zaljubljenca ne moreta ustavljati in ko mati še obljubi, da se bo Lujiza smela vrniti vsak čas, jo Julij žalosten izpusti.
IV. Zopet smo na domu Lujizinih staršev. Prihod hčerke je starcu rešil življenje, ni mu pa vrnil njegove vedrosti. Saj pa tudi le predobro čuti, da Lujiza ni več ista in da misli vedno nazaj. Vse njegove tople besede je ne ogrejejo, njegovo milovanje ji je videti vsaj mučno, če ne zoprno. Tudi to nič ne pomaga, da poskuša bili mati prijaznejša ž njo. Lujiza jima srdito očita, da jo držita kakor v kletki in posebno še, da sta prelomila obljubo, ki jo je dala mati (Viliju. Že enkrat poskusi oče s spomini na hčerkino prvo mladost.
— 8
Pri teni pa izusti besedo »kraljica«, ki Lujizi na mah pričara pred oči Pariz in njegove slasti. Da, ta beseda jo je v hipu izpremenila v hetero, ki kakor blazna iztega roke po užitih nasladah in po ljubimcu. Zaman jo skuša spraviti mati spet k pameti, zaman kriči oče, naj molči. Tu prekipi starčev srd, da pograbi stol. Naenkrat se premisli: odpre vrata in požene hčer na ulico. No, še upa, da se bo vrnila, celo na stopnjišče hiti za njo. Ni je več. Ves zlomljen dvigne oče roko nad požrešnim mestom in ga prekolne.
_	9	—
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Cavalleria rusticana
Opera v 1 dejanju. Besedilo napisala po G. Verdi, G. Tar-gioni-Tozzetti in G. Menasci. — Vglasbil Pietro Mascagni.
Dirigent: ft. NEFFflT.
Režiser: G. TRBUHOVIČ.
Santuzza (sopran)
Lola (mezzo-sopran)
Turiddu (tenor) . . ftlfio (bariton) . . .
Lucia (alt) ....
Vaščani in vaščanke.
ga. Lewandovska. gna. Kalouskova. g. Drvota. g. Bagrov, gna. Šterkova.
Godi se današnje dni na kmetih v Siciliji. Prva vprizoritev v Rimu I. 1890.
Turiddu je bil, preden je Sel k vojakom, zaročen z Lolo, sedaj ženo fllfija. Po končani vojaški službi se je Turiddu vrnil domov, in ker je našel Lolo poročeno, si je poiskal drugo dekle, Santuzzo. Kmalu pa se mu je srce zanjo ohladilo in vzplamtelo spet za Lolo. — Predigro prekine podoknica — siciliana, ki jo poje Turiddu svoji Loli. Velika noč je, ljudstvo se zbira pred cerkvijo, poje, veseleč se lepega spomladanskega jutra, in odide. Santuzza hoče govoriti s Turiddom, vpraša njegovo mater Lucijo, kje da bi ga našla, mati pravi, da je odšel v Francofonte, Santuzza pa ji odgovori, da so ga videli ponoči na vasi.
Voznik fllfijo prihaja po daljši odsotnosti spet domov, sovaščani ga veselo pozdravijo, in ko se	v	cerkvi začne služba	božja,
odidejo v cerkev, fllfijo pa gre domov.
Santuzza je pričakala Turidda, prosi ga naj se ji ne izneveri, očita mu ljubezen do Lole. Turiddu pa je ne posluša. Na poti v cerkev pride mimo Lola, Turiddu hoče ž njo, ali Santuzza mu to zabrani. Ves razjarjen jo nato Turiddu šiloma pahne s poti in odide v cerkev.
Santuzza misli na osveto, zato	ji	je fllfijo	baš	dobrodošel-
Pove mu, da jo je oskrunil Turiddu, ki	zapeljuje	zdaj	Lolo.	fllfijo
priseže, še danes maščevati se in odide. Ljudstvo zapušča cerkev, ž njimi Turiddu in Lola. Pred gostilno veselo pojo in pijo. Vsi pozdravijo prihajajočega Alfija, Turiddu mu ponudi polno čašo, ki jo pa fllfijo odkloni, rekoč, da je zanj to vino strup. Turiddu izlije vino fllfiju pod noge, potem ugrizne Alfija v uho v znamenje dvoboja na nože. Turiddu pokliče svojo mater, se silno vznemirjen °d nje poslovi in hiti na dvoboj. Kmalu se začuje hrup in kričanje, vaščanje prihite in povedči, da je bil ravnokar Turiddu usmrčen.
- 11 —
Začetek ob 8.
Konec po 10.
PLESNA LEGENDICA
Mimična igra v ' enem dejanju. Po G. Kellerju priredil in vglasbil Risto Savin.
Dirigent: ft. BALATKA.	Režiser:	H. POLJAKOVA.
Muza .................................ga Poljakova.
Eros..................................gna. Chladkova.
Menih  ...............................g. J. Drenovec.
Narod.
V slikah:
Sv. Marija............................ga. Mencinova.
Sv. Cecilija..........................ga. Ribičeva.
Kralj David .	.	...................g. Drenovec.
Godci, plešoči pari, angelčki in angeli.
Kmetski ples pleše gna. Nikitina in baletni zbor. Deloma nove dekoracije naslikal g. Skružny.
Po zapiskih sv. Gregorija je bila Muza, plesalka med svetniki. Kot dete dobrih staršev je bila prisrčna devičica, ki je marljivo služila Materi božji. Prepojena s strastjo nepremagljivega veselja do plesa, je nepremotljivo plesala, kadar ni molila. Plesala je s svojimi tovarišicami, z otroci, z mladeniči, pa tudi sama; plesala je doma, po vrtovih in livadah. Kadar je šla k oltarju, je bil njen korak bolj podoben ljubkemu plesu nego hoji, tudi pred cerkvenimi vrati je v naglici nekoliko poplesala po gladkih mramornatih ploščah.
V prazno kapelo, kjer se nahaja kip čudodelne Marije, vstopita Muza in Eros: Muza prinese cvetice v počeščenje Marije. Eros hoče Muzo nežno objeti, ona pa se mu rahlo izvije, poklekne pred Marijo in pobožno moli. V temi se prikaže menih, stopi k Muzi, jo prime za roko, povprašujoč jo, kako to, da tukaj pleše. Muza mu odgovori, da je nameravala s plesom Marijo častiti. Menih jo vpraša, jeli bi hotela pustiti ples le za en dan? Potem bi se mogla vse leto veseliti in plesati. Muza to obljubi. Nadalje vpraša menih: Bi li hotela opustiti posvetno ljubezen in ples in rajši živeti Bogu,
— 12 —
služiti Mariji ter v večnem življenju rajati z nebeškimi četami? Muza se ne more odločiti.
1.	prikazen.
Menih se spremeni v kralja Davida, pokaže ji v podobi zemeljsko veselje, deklica naj voli. Muza postane žalostna in odkloni.
2. prikazen.
Ko Muza premišljuje, zagleda v nebeškem raju angele, device ln sv. Cecilijo, ki sede k orglam in svira himno v čast Matere božje. Muza je premagana, poda kralju roko, ter obljubi, kar on zahteva. Prične se ples angelov. Muzo mičejo vabljivi ritmi, težko vztraja 'n končno res začne plesati. Prelomila je obljubo. Začuje se grom, ki postaja vedno silnejši. Muza pleše vedno hitreje in strastneje, Vfti se z besno brzino. Vstopivši Eros hoče Muzo rešiti, ona pa se mu iztrga in pleše dalje po kapeli, katero razsvetlujejo švigajoče s^ele. Ljudstvo išče pred viharjem v kapeli zavetja ter preti Muzi °na Prosi čudodelno Marijo pomoči.
3. prikazen.
Kip Matere božje leskeče v nebeški luči. Muza kleči pred njim. dpro se nebesa, sv. Cecilija, kralj David in angeli se prikažejo. atl božja stopi k deklici in jo odvede v nebesa. Polagoma izgine net>eška prikazen, pred Marijinim kipom leži mrtva Muza.
— 13 —
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
v v
ŽLAHTNI MESCAN,
komedija s plesom in petjem v petih dejanjih. Spisal M o-liere. Za slovenski oder priredil Frid. Juvančič. Glasbo s porabo starih francoskih motivov zložil L. M. Škrjanc.
Režiser: B. PUTJftTfl.
Jourdain ....
Jourdainka ....
Lucila, njiju hči .	.
Cleonte, njen častivec Markiza Dorimena .
Grof Dorante, njen ljubček Nikola, služkinja pri Jourdainovih Covielle, sluga Cleontov Učitelj glasbe .	.
Njegov učenec Učitelj plesa	.	.
Učitelj borenja Učitelj modroslovja Prvi pevec .	.	.
Drugi pevec	.	.
Krojač ....
Krojaški vajenec Prvi lakaj .	.	.
Drugi lakaj	.	.
Mufti...............
Dirigent: F\. NEFFAT.
g. Putjata
ga. Danilova
ga. Šaričeva
g. Železnik
ga. Škerlj-Medvedova
g. Drenovec
g. Juvanova
g. Plut
g. Danilo
ga. Ribičeva
g. Šubelj
g. Gregorin
g. Daneš
g. Mohorič
g. Perko
g. Lipah
gna. Gorjupova
g. Bitenc
g. Kudrič
g. Kralj
Pojoči in plešoči Turki. Pojoči derviši. Pevci. Plesavci, krojački, vajenci, kuharčki.
Plese je naštudirala ga Poljakova. Plešejo ga. Poljakova in baletni zbor.
Kraj: Jourdainov dom v Parizu. Čas: XVII. stoletje.
— 14 —
Začetek ob pol 8.
Konec ob 11.
CARMEN,
opera v 4 dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet.
Dirigent in režiser: F. RUKftVINfl.
ga, Thierry. g. Drvota. g. Levar, ga Lovšetova. gna.Thalerjeva, gna. Šterkova. g. Mohorič, g Trbuhovič. g. Zathey. g. Zorman.
Carmen (mezzo-sopran).....................
L*on Jose, dragonski podčastnik (tenor)
Escamillo, toreador (bariton) .
^'caela, kmečko dekle (sopran) rrasquita, ciganka (sopran) .
Mercedes, ciganka (sopran) .
^ancairo, tihotapec (tenor)
^emendado, tihotapec (tenor)
^uniga, dragonski častnik (bas) .	.	.
™orales, dragonski podčastnik (bariton)
Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci.
^ese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodične Svobodova, Chiadkova, Špirkova, Bežkova, g. Pohan in baletni zbor.
Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny.
Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja.
Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu.
L T r g v Sevilli. Micaela išče mod vojaki svojega zaro-enca Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo Dfide Josč. Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo dc-avke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki s° io že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosiigli; njej je e* edino le Jose. Vrnivša sc Micaela prinese Josčju pismo od 0ma in uui pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose Sl Ranjen spominja ljubeče matere it> rojstnega kraja ter naroči Shajajoči Micaeli, naj mater prisrčno pozdravi in poljubi. V to-Varni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga
— 15 —
narednika Josčja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmeii. ki je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsakega moškega, se začne prilizovati Joseju in res kmalu doseže svoj namen. Josč sc strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Joseja v zapor.
II. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popivajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po odhodu Escamillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Josč pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom-Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen jc užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, potrka zunaj na vrata Žuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove Joseju, naj gre takoj domov, Josč se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo ZnniK0 in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem.
III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni pot' počivati, poprej pa naj preiščejo pota, je li kje skrit kak cari-nar. Josč pa naj me.d tem straži odloženo blago.
Josčjcva mati je poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Josdja na skali, ki hoče baš ustreliti pri' bajajočega Escamilla, sc silno prestraši in pobegne. Na vprašanj« Josčejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Escamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na P°' moč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla.
IV. P r e d areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Escamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen žeh biti priča nove zmage svojega Escamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose-roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Escamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podaril Jose in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Jose nož v srce, da se zgrudi mrtva.
16
1
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
BAJALA
Bajka v petih dejanjih. — Libreto zložila H. Forman in F\. Berger, vglasbil Henrik de Kaan.
Režiser: V. POHflN.	Dirigent:	fl. NEFFftT.
I. dejanj«.
Kralj Pajkov.................................................g, llabiž.
V ®Inister.  ................................................ g. Beliš.
•arantula............................... .	................. gna. Vavpotič.
.............................gna. Svoboda.
.........................................gna. Spirkova.
.........................................gna. Chladkova.
.	......................................gna. Turkova.
..........................................g. Gostič.
Pajki, m ulic, žuželke.
II. dejanje.
..........................................gdč. Korenin.
................................gdč. Turkova.
Arah ni j
‘Mušica 1 »rovnik
1 nncesa Mala princesa .
Indijski princ  ...................................................  g.	Pohan.
Uvorna dama..........................................................ga.	Puhkova.
g. Simončič, g, Ižanc
Maršal Adjutant Poštar Hišna Tat '
Oče
Mati
Pajki,' dvorne dame, prinčevo spremstvi
III.	c’ejanje.
Ženin ^evesta župnik }‘0stilničar . Kozak
gdč. Svoboda, gdč. Spirkova. g. Drenovec. _
g. Krldavec. L;
.apajne.
'asa
®daliska Plesalka /. mcči rK°Vec s sužii|i
IV. dejanje.
Pajki, sužnjo, plesalke, turki. \'. dejanje.
gdč. Chladkova. gdč. Ponikvar, g. Mencin, g. Povše. g. Maliatzki.
g Krklavec. gdč. Chladkova. gdč. Vavpotič, g. Simončič.
;.<*var ciganov.................................................. g.	Simončič.
8flnku .	  ....	...	ga.	I.umbar.
\	  ......	gna.	Svoboda.
I................................................  ...	gna.	Spirkova.
Pajki, cigani, ciganke.
17
I. V kraljestvu pajkov. Kralj pajkov sedi mračen, bolaf dolgega časa tia prestolu. Njegovi ministri in vse druge žuželke ga hočejo z raznimi plesi razveseliti, a on ostane nezadovoljen. Ministri se trudijo, da bi zadovoljili svojega vladarja. Naposled pride kuliarček, kateri se sam blamira, ko mu prinese muho, meneč da je lačen. Fride čarovnik, ga pregleda in premišljuje skupno z ministri, kako bi se dalo temu odpomoči. Čarovnik mu na to pokaže princeso, a on ves navdušen pošlje vse tri ministre, da 11111 jo pripeljejo v njegovo kraljestvo.
II. Na dvoru princese. Vsi pričakujejo z napetostjo ženina princese, a na dvor pridejo pajki v goste. Poštar pride iu prinese veselo vest princesi, da princ pride in kmalu nato res straža javi princa. Vse se veseli in pleše, le stara guvernanta ostro pazi na princa in princeso. Pajki oprezno čakajo izza grmov na pravi trenutek, da odneso princeso. Med veselim plesom odpokliče guvernanta princa. Ostane princesa sama na vrtu. To ugodnost uporabijo pajki ter odneso kljub odporu straže princeso. Veliko razburjenje. Princ se odloči princeso poiskati in odide.
lil. V češki. vasi. Na dan ženitovanja kmečke deklice, katero se uvaja po stari češki navadi. Med veselim rajanjem pride princ s spremstvom iskat med nje princese, a žal, je ne najde. Po-, vabi ga župan, naj ostane za kratek čas med njimi. Obdari ženina in nevesto ter otožen prisede k skupni mizi. Ples in veselje se ponovno razvije, a žal, vse veselje pokvarijo pajki, kateri nesejo ugrabljeno princeso skozi vas. Princ jo spozna, da je ona, se poslovi in beži za njo.
IV. Pri turški paši. Princ išče tudi tu princese. Paša ga tolaži iu mu hoče podariti katero svojih žen, a 011 vse odkloni. Paša ne ve, s kom bi ga potolažil. Pusti privesti sužnje, da s plesom razvedre princa zaman . Pajki utrujeni od dolge poti se zatečejo k paši, proseč ga podpore, a ko ugledajo princa, zbeže h' odneso princeso. Princ prosi pašo pomoči, da 11111 vojakov in beže za pajki.
V. Pri ciganih. Princ se zateče k njim, proseč jih pomoči. Dalj časa že biva med njimi, slednjič vendar priteče mlad cigan, ki naznani, da prihajajo pajki s princeso. Skrijejo se v zasedo. Pajki nič hudega sluteč hočejo miino, a cigani jih pobijejo in izroče princeso princu, ki jih bogato obdari iu se vesel vrne s princeso domov.
18
Anton Cehov:
Pomlad.
.lasen dan, krasen dan, v solneu se koplje narava, okna odprta, sred vrta v igri kraj glavice, slava.
Ptičev zvok in otrok krik in \'eselo kramljanje, smeh devic žarnih lic,
Bog bi zaljubil'se vanje.
Kot nikdar par in par v polju in v gozdu se Seta Hitro zdaj v les in gaj: časi so vaši, dekleta!
R. Peterlin-Petruška.
Ženskam je dobro.
Pokopavali so generalnega poročnika Sapupurina. Trudoma so vreli od vseh strani ljudje, ki so hoteli videti pogreb, "roti hiši žalosti, kjer je igrala pogrebna godba in so se čula '''ojaška povelja. V eni izmed takih gruč, ki so hitele tja, sta b’!a tudi uradnika P.robkin in Svistkov. Oba sta spremljala sv°ji ženi,
»Nemogoče! S tem vzklikom jih je ustavil policijski ko-1llsar, mož /. blagim, prijaznim obrazom, ko so dospeli do ZilPorne vrste. »Popolnoma ne-mo-go-če! Prosim, stopite malo [}azaj! Gospoda, mi moramo postopati tako. Prosim, nazaj! °^er pa kar se tiče dam, naj v božjem imenu stopita dalje
Prosim, mesdames! Vaiu pa, gospoda, prosim za vse na svetu ...«
Gospe Probkinova in Svistkova sta kar zardeli od veselja "•'d nepričakovano komisarjevo ljubeznivostjo in sta smuknili ; K()zi vrsto, dočim sta moža ostala tostran živega zidu, opazujoč lahko hrbte teli čuvarjev javnega reda peš in na konjih.
»Sta že tam! je reke! Probkin, gledajoč skoraj s so-^‘‘štvom za odhajajočima damama. »Vrag vedi, zakaj imajo c Kiklje povsod tako srečo! Moški spol ne bo nikdar užival ‘kili privilegijev, kakor ženski. No. in kaj je na najinih ženah •	0 Posebnega? Ženski najnavadnejše vrste, se lahko reče;
1	vendar sta lahko šli skozi! Naju pa ne bi pustili, za nobeno e"° ne pustili, pa tla sva tudi državna svetnika!
19
»Vidva, gospoda, pa presojata stvar vendar malo čudno!« se je- z očitajočim pogledom v Probkina, oglasil policijski komisar. »Če vaju pustim tja, se začneta takoj prerivati in motiti red; dama pa si že iz prirojenega takta ne bo dovolila kaj takega.«
»Oh, prosim vas, kar nehajte s takimi rečmi!« je nejevoljno odgovoril Probkin. »V gneči je dama vedno prva, ki se preriva. Moški stoji mirno na svojem mestu in gleda v kako točko; dama pa pritiska z rokami in suva okrog sebe, da se ji ne zmečka obleka. O tem se sploh ni treba prepirati: ženska j<-' vedno in povsod na boljšem. Njim ni treba k vojakom, »a plesne zabave imajo prost vstop in telesne kazni so oproščene.
In zakaj vse to, radi kakšnih zaslug, bi rad vedel? Ce kako dekle izpusti robec na tla, ga ji moraš pobrati; če pride kam, moraš vstati in ji ponuditi svojo lastno stolico; če odhaja, j<> moraš spremljati... In zdaj vzemimo činovne razrede! Ako j<> hočeva recimo midva, ti ali pa jaz, spraviti do državnega svetnika, morava garati vse življenje; kako dekle pa se da v pol uri poročiti z državnim svetnikom, in že je tudi ona visoka osebnost. Ako bi hoteli postati knez ali grof, bi moral podjarmiti ves svet, zavzeti prelaz na Šipki, biti nekaj časa minister; ta ali ona Varenka ali Katenka pa, ki še ni suha za ušesi, pometa nekaj časa s svojo vlečko pred kakim grofom, šviga nekaj časa s svojimi sladkim očkami; — eden dva, pa je Vaše visoko-rodje... Ti si pred kratkim postal guvernijski tajnik. Ta naslov si si pridobil takorekoč v potu svojega obraza in s svojo srčno krvjo; no, kaj pa tvoja Marija Fomišna? Za kak*-’ zasluge je ona guvernijska tajnica? Danes še popovska hčerka, jutri že uradnikova soproga! In o uradnih zadevah še pojma nima! Le poskusi, da ji daš kakšno naše delo: iz eksihibita ti napravi ekspedit!
»Zato pa v bolečinah rodi otroke!« je opomnil Svistkov.
»Prava reč! Naj le enkrat stoji pred predstojnikom, k1 renči na te, pa se ji bo porod zdel prava zabava. Povsod it) v vsem imajo svoje privilegije! Katerokoli dekle in katerakoli žena iz našega stanu sme rabiti proti kakemu generalu izraze, ki se jih ti ne upaš zabrusiti niti kakemu eksekutorju. Pa, tvoja Marija Fomišna prime lahko kakega državnega svetnika pod roko in gre ž njim na izprehod	primi pa ti kakega dr'
žavnega svetnika pod pazduho! Daj no, bratec, poskus' enkrat!...«	(Dalje.)
— 20
Listek.
Milorad l\. Petrovič, ravnatelj odra in režiser je slavil dne marca t. I. v Skoplju 40 letnico svojega umetniškega delovanja. Slavljenec je nastopil v eni svojih najboljših ulog in s't:er Šajlok v Beneškem trgovcu.
Mileva Biro, članica potujočega gledališča »Vesele večeri« Praznovala dne 8. marca t. I. v Beogradu svojo 25 letnico Sledališkega delovanja. Nastopila je v »Pariški siroti« kot Policijski uradnik.
Panika Haiman, članica drame, opere Tn operete ti Zagrebu, proslavila je svojo 25 letnico dne 11. marca t. 1. in sicer
Lizzje Roberts v komediji »Muž na lutriju«. Slavljenka je 'zredni talent. Uprava kazališta u Zagrebu, kolegi in občinstvo s° svojo ljubljenko počastili z mnogimi lepimi darili in iskre-nimi čestitkami, Gdč. Haiman je tudi nam Slovencem dobra
zpanka.
Danica Vasiljevič, članica nar. pozorišta u Novem Sadu slavila je svojo 30 letnico umetniškega delovanja. Slavnostna Predstava se je vršila 16. marca t. I. in sicer »Čikina kuča«.
Nikola Hajduškovič, režiser in član nar. pozorišta u Sarajevu nastopi v slavnostni predstavi »Papa Lebonar« — kot Lebonar, katera se vrši te dni na čast njegovega 25 letnega Ufnet. delovanja.
Dragotin Vukovič, član in režiser nar. kazališta u Osijeku slavi dne 4. aprila 25 letnico svojega delovanja in križevega Pota po hrvaških, srbskih in slovenskih odrih. Slavljenec je začel v Ljubljani gled. karijero in je sedaj zelo priljubljen k()mik v Osijeku.
Nova knjiga: Izšla je v založbi .los. Cakloviča v Zagrebu knjiga Miroslava Krleža »Magyar kiralyi honved novela«
”,r- ur. domobranska novela, v razprodaji knjigarne Stj. Kugli. Knjigo priporočamo.
21
Oglasi
yy
•••••••••••
Gledališkem listu“
so najuspešnejša
reklama!
Damski modni salon
TEODOR KUNC - LJUBLJANA
Beethovnova ulica štev. 9 se priporoča za izvrševanje angleških kostumov, plaščev, bluz in franc, toalet, in vseh v to stroko spadajočih del.
Modni salon
damskih klobukov
od najpriprostejše do najfinejše izvršbe
M. SEDEJ-STRNflD
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3
STEGU in DRUGI, Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 95.
Elektr. naprave za luč in moč, elektr. materijal, lokomo-bile, transmisije, stroji vseh vrst. Naprave za žage, stroji za obdelovanje lesa. Naprave za sušenje in parjenje lesa ter prenos žaganja. Parne in vročevodne kurjave.
Lastna strojna, mehanična, elektro-delavnica, avtogenično varjenje.
PETER CEPCJDER
:!	trgovina
I	s	sokolskimi	potrebščinami	in	modni	salon	za	gospode
ji	Ljubljana
j:	Vidovdanska	cesta	št.	2.
!:
^IlllllillUlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllillllllllllli.
ZA
d. z o. z.
.111
S	priporoča svoje mlečne izdelke, kot surovo	§
|	maslo, razne vrste sira, zlasti pa pasterizirano	§
§	mleko, ki ga bo dostavljala v prihodnje na dom.	j§
^iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil^
JADRANSKA BANKA - BEOGRAD.
delniška glavnica: Din 30,000.01*0' , Rezerva: Din 15,000.000' . PODRUŽNICE:
elJe, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojave: JADRANSKA.
AFILIIRANI ZAVOD:
FRANK SAKSER STATE BANK
2	CORTLAND STREET	NEW	YORK	CITY.
priporoča svojo veliko zalogo koloni-jalnega in špecerijskega blaga, češke in angleške manufakture in najfinejših mesnih izdelkov.
Kavarna .ZVEZDA'
(Fran Krapeš) Ljubljana Kongresni trg Shajališče gledališke publike.
tSB&Em
m
Največji davki
Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete!
Mnogo denarja si lahko prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo i. t. d. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne
Ljubljana,
Mestni trg štev. 10.
jwi%
llllllF