ali
vošilne pesmice o godovih, novim letu in drugih priložnostih,
z
nekterimi spominskimi listiki in grobnimi nadpisi.
r
V LJUBLJANI I §54.
V založbi in naprodaj pri Janezu Ciuntini, bukvarji.
I. Godovnice.
@ragi Oče! Kaj Vam hoče Danes zvesti Sin prinesti Za vezilo — U darilo ? Druzga nimam kot želje, K' jih navdihne mi serce, Ki v nebo za Vas pulite: De bi zdravi, Ne v težavi Let še dosti Le v radosti
*) Materi se pa takole spremeni:
Kaj čem dati, Draga mati! Za vezilo Vam v darilo ? Druz'ga nimam kot želje, i. t. d. (kakor zgorej.)
-co< 4 Volilo v sreči Vedno veči Prav veseli Doživeli Kdej nad mano Srečne dni, Sladke ure V starosti, Blagra božjiga deležni; To vam voši sin hvaležni.
materi.
(Po zimi.)
Haj če sin, preblaga mati! #) Vam za god veseli dati?
Ven'c bi pletel, — rožic ni, Vsaka se je posušila, Jo je zima zadušila; — Vender ena še cveti;
*) Očetu:
Kaj za god, preblagi Oče! Sinek Vam podati hoče ? Ven'c bi pletel i. t. d. (kakor zgorej.)
•i * •
-®<K O >o»-
Se cveti in bo cvetela, Vekomaj bo zelenela
Lepši vedno dan na dan ; Ta mi v sercu je pognala, Je: ^Ljubezin in Zahvala," K' sim jo večno Vam dolžan.
To Vam dam tedej v vezilo, Zraven združim pa vošilo:
De bi zdravi žive dni Srečne imenVat' se smeli, In nad mano doživeli, Sladke ure v starosti.
To na zemlji. In ko jenja Kratek tek tega življenja, Naj odpre se Vam nebo; In nebeški Serafini Naj prot večni domovini V sveti raj Vas spremijo!
Ravno ta, okrajšana.
(Za vsak letni čas.)
Uno rož'co, blaga mati! Vam v vezilo hočem dati,
K' cvete lepši dan na dan, Ta mi v sercu je pognala i. t. d.
(kot zg-orej.)	- .
Ali tudi:
Hic scer nimam, draga mati! Vam za god veseli dati, Naj Vam torej le serce Danes čisto razodene
v
Zelje svoje preiskrene, K' noč in dan za Vas gore:
De bi dolgo, de bi zdravi, Ne v nadlogi, ne v težavi
Uživali sladke dni, Vedno jasni in veseli In nad mano doživeli Srečne ure v starosti.
To na zemlji. In ko jenja i. t. d.
(kakor zgorej.)

(O poletnim času.)
prišlo je poletje milo, Blizo je že kresov dan,
0'vetik zalih neštevilo Se.rudi čez hrib in plan,
To de milo krasno cvetje Naglo je prenaglo preč;
Rožnik mine in poletje, In cvetličic — ni jih več.
Troje rožic vender klije, Ki ne vzame jih vihar;
Kterih zima ne pobije, Ki ne vsahnejo nikdar.
Scer samotne so in skrite, Polje, vert jih ne pozna,
Večnimu pa so očite , De cvetijo mi s serca.
Perva cvetka zanimiva, Spoštovanje kliče se,
Druga pa ljube z in živa, In zahvala tretja je.
Te cvetlice v vene povite, Mati mila, ljubljena!
-<J-0<i S
De v vezilo, dovolite, Dans Vam hčerka jih poda
Mala reč je; vender vroče Plam ljubezni ven gori, K' vedno kliče: ^večni Oče Naj Vas dolgo še živi!"
Očetu ali dobrotnika.
(O jesenskim času.)
Hinilo srečno je poletje,
In prišel je jesenski čas, Osulo se je lepo cvetje, Le malo rož je več pri nas.
In huda zima pride kmalo,
Noben'ga cvetja ne bo več; Nič rožic nam ne bo ostalo, Lepota vertov vsa bo preč.
*) Sin pa takole:
Te cvetlice v vene povite
Kot ljubezni živ spomin, De v vezilo, dovolite, Vam jih da hvaležni sin.
-O-Oi 9 >00-
Al' ena rož'ca vender rase,
Od zime vbiti se ne da, Cveteča bo vse večne čase, Noben vihar je ne konča.
In ta cvetlica večno zala
Je zrasfla meni iz serca; Ljubezin serčna in zahvala Se imenuje rož'ca ta.
Le to Vam oče (striček i. t. d.) ljubeznjivi!
Podam za Vaš veseli god, In kličem: „Dolgo let vas živi Nebeški Oče in Gospod!"
(Po zimi.)
^koravno cvetja nima Ne planjava, ne polje, In če tudi huda zima Vzela mile rožce je : Ena vender je cveteča ! Za vezilo Vam jo dam Ta „ljubezin je goreča/' Je nar boljši, kar imam.
nov -A
-»«< (o
"v-i -tvtfltfjaV1 «.'»'» 'i/-Sin očeta Iz ptajiga kraja.
•	_ »	- «	«	» _ L .
presrečni časi so minili, K' o Vašim godu, oče mili! Doma sim v družbi Vaši bil, Se tega dneva veselil.
In če osoda tud' nemila Od Vas me dalječ je ločila, Bom tega dne pozabil mar? Oli, ljubi oče! nak! nikdar!
v
Ce tudi kraj zdaj loči nas, Smo v duhu skupej vsaki čas, Ljubezni vez, ki vse preseže, Nas večne čase skupej veže.
In koFkor delj smo ločeni, Tolk' bolj serce za Vas gori In kliče: vOče ljubeznivi! Še dolgo Vas Bog večni živi V
pozdravljeno mi jutro sveto !
Ko god vesel je praznovan. O de ponovil mnogo leto
Bi se nam pač ta lepi dan, Ki ven'c ljubezni, spoštovanja Me plesti, Oče, Vam priganja!
-C-O^ \ | &OO-
^ Kar serce čuti zgovoriti
Z besedo s'cer mogoče ni; Pa jezik kar ne zna storiti,
Občutljej naj nadomesti In zdih ljubezni živovroče : „Bog živi Vas, premili Oče \a —
Materi.
treba dosti besedi, Kjer serce sereu govori, Ljubezin živa in goreča Je mirna, tiha in molčeča. — Al' dans ne morem pa molčati, Veseli god Vaš, blaga mati! Mi s cel'ga serea vzdigne glas: „Bog Oče večni živi Vas!"
■ t ¡¡T H! ' llii ii.\ "
Hči materi.
H|ako ljubezin, mati mila Vam bode hčerka povemila ? — Tega ne morem in ne znam; To le zamore Večni sam. Al' vender Vas razveseljvati
In Vašo voljo .spolno vat/, Nikdar ne razžaliti Vas, Hvaležna biti vsaki čas; So moj'ga serca želje vroče, K' jih Vaša hči spolniti hoče. «.,() i! ,•..< / !•/!■'• i, tj
Očetu.
JHaj danas Vam preblagi oče!
Hvaležni sin vošiti hoče ? — Serce gori mi vse za Vas, In žene z globočine glas:
„O kralj nebeški večne slave,
Ozri se milostno z višave ! Molitev mojo dans poglej, In moje serčne zdihe štej !
Osreči miliga očeta!
In živi jih še mnoge leta, Jim daj vesele, zdrave dni, Obvari jih nevarnosti!
Tvoj sveti blagoslov jim bodi,
Po srečni poti naj jih vodi V življenje večno angelj Tvoj, Kjer večni mir je in pokoj.

13 v-
Him sicer še majh'no dete, Vender pa ljubezni svete
Mi sera; do Vas gori. — De bi zdravi in veseli Dolgo, mama, še živeli
To Vam mali sin želi.
—f-
V god matere.
@erkev dans slavo Marii prepeva, Pesmi veselja prot nebu done, Petje po zemlje okrajnah odmeva, Svojo kraljico narodi časte.
Moj'ga tud serca so spolnjene želje; Name pogledal je Stvarnik višin, Dvojno u sercu občutim veselje, K' matere dvojne obhajam spomin;
Mati duhovna je Solnce rodila,	^
K' vernikam sveti čez zemlje meje, Vrata nam večne je spet odklenila, *'v Mlajšim Adama odperte stoje.
Kdo pa men' kazal je pot u življenje? Kdo mi obudil neskončne želje ? Mama Vi dali ste mi podučenje, Večne resnice vcepili v sferce.
—1«K 14 Voo—
Hrano telesno ste meni dajali,
V	Vašim sem varstvu k spoznanju peršel, Vi me po zemlje stezicah spremljali,
V	brezen pogina de nisem zašel.
Hvala, ljubezen so moje darila, Mama Vam dans jih zaupno podam, Zraven še mnoge prijazne vošila, K' v sercu otroškim jih vedno imam:
V	miru po zemlje dolini hodite, Dolgo naj spremlja me Vaše oko,
V	uri ločenja v Gospodu zaspite, Venec življenja Vaš delež naj bo!
V god matere.
IHatolška cerkev dans praznuje Nebes kraljice dan častit', Otrokam svojim zapovduje Za gnade mnoge jo prosit'.
Tud jez se dans priporočiti Marii hočem prav zvesto, De hotla ona bi prositi Za mamo mojo tak blago:
-M< I 5
V preljubim miru Vam živeti Previdnost božja daj na svet', Naj sreče luč povsod Vam sveti Na pot' življenja dolgo let.
>t iiaoU , M> ejnfijj /i.\	j;/
Gospodov angelj naj Vas vodi Življenja celi dolgi čas, Povsod tovarš Vam angelj bodi, In brani vse nesreče Vas.
Ko konc življenja Vaš'ga pride, Ko časno Vam minulo bo, Ko senca smerti Vas obide, Naj angelj spremi Vas v nebo!
V god očeta.
Hjubezen Zahvalo Edino Vezilo,
Ki v sercu otročjim ga vedno imam, Vam oče premili! v spominek podam: Po zemlje Stezicah Veseli Hodite y
-=o< 16 s**>-
Naj ure Pod solncam Vam mirno Teko;
Na večer življenja se v Bogu ločite, Naj angelj Gospoda, Vas pelje v nebo ! U križa napisu je moje vošilo,
Pernesem ga Oče! Vam danes v spomin, Podo*bico križa, nar lepši darilo,
K' zamore ga dati hvaležen Vam sin!
V god očeta.
Himsko nam solnce naravo ogreva, Cvetje spomladnje u zemlji še spi, Ptičic kardelo u zraku ne peva, Duh se življenja le slabo glasi.
V	logu duhovnim pa vigred ne zgine,
V	večni krasoti ji rožce cvete, Njihna lepota na veke ne mine,
Vrednosti svoje nikdar ne zgube:
: sii,"ili<!(| l-Miiu o t--, f ! i!imnq v>o mu /
Perva ljubezen se nam imenuje, Večni otrokam per rojstvu jo da, Bogljivost, vdanostnamOnzapovduje, K' pridemo enkrat k spoznanju duha.
-c^i 1 7
V	znamnje zahvale jih oče! vzamite, Polen veselja jih Vam podelim, Venec duhoven prijazno sprejmite
V	rojstniga dneva veseli spomin.
Dolgo ohrani Vas! Oče stvarjenja, Vaše popotvanje srečno naj bo, Kader razpade Vam čolnič življenja, Zmage naj krona Vam kinča glavo!
Družba očetu ali učeniku.
(O pomladanskim času.)
Se veseli, bratje zbrani, Dan vesel se nam oznani,
Naj doni radosti glas! — Cvetke njezne vkup nosimo, Slavne hvale vence vimo, — Dans vesel je god za nas!
Božce pomladanske zale So sicer že zdaj pognale,
Pa njih cvet se usuši; Mali veter naj popiha, Jim glavice že zaviha, Več po njih sledu ga ni.
-ooi 1S
Lepši pa cvetlice zale Oče blagi! so pognale Iz hvaležniga serca ; — Cvet ljubezni so goreče, Večno mlade in cveteče Kterih zima ne konca.
, od ^ ; Oi|V)V 1(ftlt7)oq(tt|
Te mi v venec dans povimo, Ga Očetu poklonimo!
Ostopimo Jih okrog; Ter zavpimo skupej zbrani: ^Dolgo let nam še ohrani 3tiliga Očeta Bog!" —
Sonet.
3H,akor solnce, kadar vstaja, Prelepo zemljo obsije, Zar čez hrib in plan razlije In z gorkoto vse napaja:
Tak' naj sreča Te navdaja , Ti radosti vence vije, Dokler zadnja ura bije, In Te sprejme hiša raja.
Dolgo ([brate) ljubeznjivi! Dolgo Te še Večni živi! — To je, kar Ti brat želi.
-«s 19 >~>-
Kratko je sicer vošilo, Al' v nebesa bo donilo
Ker iz sèrca mi gori.
-
!sv;> i>ifj 'tirali & a&h t^l ,ol#bb 1 Materi.
Sot solnce pomladnje, ki zemljo ogreje, Z gorkoto prijazno naravo navda,
De mlada cvetlica iz tal se prismeje, De duh pomladanski iz rožic dihljâ:
Tak meni veselje dans serce navdaja, Ker god se veseli Vaš, mati, obhaja.
Podati ne morem Vam scer za vezilo Nič druziga, kakor otroške želje,
Ljubezni, hvaležnosti serčno vošilo; — Pa saj je nar boljši, saj s sèrca migre.
Zatorej Vam vošim, de zdravi, veseli, Bi dolgo in dolgo še srečni živeli.
got bistri studenčik se vije po trati, Med rožcami tiho, priljudno šumlja, Tak Vaše življenje, preljubljena mati!
Naj vedno po zalih se rožcah pelja; Naj sreča prijazna povsod Vas navdaja, In rosa radosti Aras vedno napaja.
lob 18 tM nI
Se dolgo rumeno naj solnce Vam sije, In kadar odmeril bo Večni Vam čas, De solnce za hrib seVam v zadnje zakrije;
Dopelje nebeški naj angeljčik Vas V deželo radosti, kjer neha se reva, V deželo, kjer večna se slava prepeva!
k _
Hčerka očetu.
(Iz „Vedeža.")
H|aj za dar bi hčerka mala Dragimu očetu dala,
Za veseli goda dan? Venec snoči sim mu spleta, Na glavo ga bom mu dela, — Z lepih rožic je nabran.
Perva rož'ca je hvaleča; Druga srečo mu želeča; Tretja pridnost obetuje, Sterta dalji dar vdinjuje: Serce venec zakoni, Ljubav ž njega plameni.
-«< 21 y><>~
Materi ali učenici.
približal se je lepi dan. De god vesel je praznovan, Ki vabi me, preblaga mati! Za vse Vam sercno hvalo dati.
Besed saj dosti treba ni, Ko serce sercu govori, Dovolj, de kar je v njemu skrito, Je večnimu Bogu očito.
Le Njemu znane so želje, Ki k Njemu gor' za Vas puhte: De Vas ohrani let še dosti U zdravji, sreči in radosti!
Staršem.
rw
^e bili bi liribovi zlati
Mi v lasti, al' svetovi celi, Vse to bi hotel dans Vam dati V vezilo za Vaš god veseli.
Ker sim pa malo dete revno, Premorem ne nobene stvari, Boga prositi čem pohlevno, De vas obilno blagodari;
22 K
De dolgo Vam živeti srečno,
Vživati ure da vesele; Po smerti pa v življenje večno, V nebeško hišo Vas popelje.
Litom «¡UKltbio .'»m i rti;/ iv
Sepe rožce so cveteče Bele, pisane, rudeče, K' jih polje in vert ima, Rajski duh iž njih dihlja.
Lepši pa ko vse cvetlice, Limbar, nageljni, plavice, Bolj cvete lepo vsak čas Čista ljubav mi do Vas.
S te cvetlice nezvenljive, Večno mlade, večno žive, Venec Vam poda v spomin, Za vezilo vdani sin.
*) ali pa:
Venec dans Vam naredi Za vezilo mala hči.
—CO(	$<H>—
Otrok očetu iz ptujiga kraja.
prišla je spet pomlad vesela In (Suš ca devetnajsti) dan, Oznani dans mi zarja bela: „Vaš god je, Oče ! praznovan!"
Radost mi vselej je rodilo
To jutro nekdaj še doma, Z besedo sim otroško milo, Za srečo prosil Vam Boga.
Zdaj ločil sim se scer na ptuje, Povsod je vender Bog pri nas, Kad Vami kot nad mano čuje, Molitve moje sliši glas:
,;Stoterokrat oblagodai-i
Mi starše ljubljene, o Bog! Ohrani srečne in obvari
Jih reve, križev in nadlog!
t ..;;,;!< > > jikmo ■
Naj dolgo zdravi in veseli
Uživajo prijazne dni, Enkrat pa v večnosti dodeli Plačilo jim med angeljci!"
Nobeno solnce nam ne mine, De zjutrej, zvečer, vsaki čas,
-«K 24
Iz ceFga serca globočine Tako ne molil bi za Vas.
In večni gor, Gospod nar viši
K' ljubiti starše zapove, Gotovo mojo prošnjo sliši, Gotovo vidi mi v serce. —
Oddaljen otrok materi.
^'saj dans doma bi hotel biti, Z besedo lastno Vam vošiti,
Kar moje Vam želi serce ! — Oh, de bi pač, preljuba mati! Zamogel danes pokazati Ljubezni svoje Vam solze! —
Saj druziga za Vas storiti Ne morem zdaj, kot le moliti,
Prositi v solzah Večniga, De blagodari Vas bogato, Enkrat pa v večno hišo zlato, V nebeški raj Vas pripelja.
To vse je, kar Vam, blaga mati! Za god iz ptujiga poslati Zamore malo detice.
Sprejmite te solzice mile, K' so v pismo se mi potočile, — Ljubezin jih rodila je.
Dobrotnika.
Hobrot sošteti ni mogoče,
Ki ste mi jih storili Vi, — Z besedo eno: dragi oče Ste bili mi vse žive dni.
Naj torej Vam to jutro sveto,
K' Vaš god vesel je praznovan, Zahvalo dam za vse prejeto, Saj sim jo večno Vam dolžan!
To vse je, kar Vam poverniti
Zamorein za dobrote zdaj, Zahvalo dati in moliti,
D.e večni Bog Vam plača naj!
Ozri se Oče iz višave!
Tako bom molil vsaki čas, V veselji vedno srečne, zdrave,
Se dolgo, dolgo živi Vas ! — _
26 j»<-
Dobrotniku.
IHako bi danes dete malo Se z Vami pač ne radovalo, K' obhaja se tak lepi god, Ter me opomni vsili dobrot, Ki mi jih roka Vaša mila Vse moje leta je delila!
Vošila o godovih razne So sploh besede same prazne; Le to, kar pride iz serca, Gre nad oblake do Boga; Zato Vam nočem nič vošiti, Temuč iz serca le moliti:
De mili Bog iz roke večne Vam dni vesele da in srečne, De dolgo let ohrani Vas In blagodari vsaki čas; Dobrot do mene de vsaktero Poverne, plača Vam stotero!
Učeniku.
prišla (pomlad) je v (drugo) spet In kmalo bo že (troje) let, Od kar me božja roka mila Je Vaši skerbi izročila.
Kolk' lepih od takrat reči, Kolk' zlatih ste naukov mi, V besedi sladki rahlomili, U ndado serce zasadili!
Naj torej smem ta lepi dan, K' Vaš god vesel je praznovan, Gospod predragi in častiti! Se Vam priserčno zahvaliti.
Besed saj dosti treba ni, Kjer serce sercu govori, Dovolj de serčne želje vroče Pozna in vidi večni Oče.
On sliši tih molitve glas, Ko kličem, molim vsaki čas: De naj ohrani let še dosti, U blagor mile Vas mladosti! —
Scer bliža se nemili čas, De ločim kmalo se od Vas ; Ljubezin pa bo še ostala, Me z Vami vedno bo vezela.
Zatorej tud če ločim se, Ste Vi povsod pri meni še — Al vsaj nauki Vaši mili, Ki bodo vedno me vodili.
2*
Porečem torej pozne dni, Ko trud še Vaš mi sad rodi: To so nauki učenika, Zahvala bodi Jim velika! —
Nekdanjimi! učeniku.
pervi ste b'li mi prijatel premili, K' ste perve nauke v serce mi vsadili Začetnik zatorej nar pervi tud Vi Ste morde vse sreče prihodnjih mi
Ne morem sicer, učenik prečastiti! Vam Vašiga truda nikol' poverniti, Moliti pa hočem priserčno vsak čas De Večni poplača stoterokrat Vas !
Komur koli
(o kleri koli priložnosti )
Udrave srečne Vas ohrani
Večni Oče in Gospod! Vsih naj Vas nadlog obrani,
In naj spremlja Vas povsod! To otrok Vam voši vdani Dans za Vaš veseli god.
-o«i 29 >®«-
Hegen svoj Vam Bog dodeli Vam radost in zdravje daj De bi srečni in veseli, Blagodarjeni vselej, Dolgo, dolgo let živeli, In enkrat šli v sveti raj !
jiamfuii na Hfaj Vam Bog stotero plača
Kar stor'te mi dobriga! Naj vse lnido preč odvrača,
In Vam dolgo srečo da! Naj Vam ure da vesele,
Zdrave in pokojne dni! In enkrat naj Vas popelje V hišo večne milosti !
ioinaaf V i
arilu i i» >[• f jjjjff I j'*li((Mn
% besedo dans mi ni mogoče
Razkriti svoje Vam želje, Dovolj je pa, de večni Oče V otroško vidi mi serce.
-HM*- 30
On vidi, sliši zdihe vroče,
Ki mi s serea v nebo puhte: De naj Vam Bog stoji na strani Vas dolgo srečne še ohrani! —
v
{f|e terjati kdo po pravici
Ljubezin in zahvalo smé, Z med vsih ste pervi Vi v resnici,
Ki Vam ljubezin, hvala gré; Zatorej Vam jo tud darujem,
Posebno dans v ta lepi god, Ter s celiga serca zdihujem, De blagodari Vas Gospod! —
Ulol'kor zvezdic je neba Kol'kor peska krog morjá, Kol'kor kaplic vóde je, Kol'kor žarkov v solncu sije; Tolkokrat nad Vas naj zlije
Blagoslov nebeški se!! —
,
«lóO in'm Ml>	jlovod
.;>7> im i bi v oáío q 7
/
-«( 31 Prijatlu.
^ebi vošim tristo sreč! Tristo blagrov, in še več! Vedno zdravje in veselje! In ko pride enkrat smert, Naj Ti bo svet raj odpert, Naj Te angelj vanj popelje! —
v
Ce bo kdej Tvoja sreča taka, Kot Ti prijatel Tvoj zeli, Gotovo b'la ji ni enaka Nobena še, kar svet stoji!
i] <t
Vse nar lepši, vse nar bolji! Vse veselo, vse po volji! To Ti voši, dragi moj !
Vedno zvesti (Tinče) Tvoj.
#
Kratko po stari navadi je bilo, Kratko tud danes je moje vošilo, Vošim Ti, dragi! poslušaj me le: Vošim iz ser ca prav dobro Ti vse!
—<x>i 39 ><*>—
« ' #
1.	To stara med nama navada je bila, De sva o godovih si srečo vošila Že nekdaj ko skupej otroka sva b'la, Naj torej ta šega še vedno velja!
2.	Glej v mojim imenu Te Iistik obiše, Poslušaj kaj zvesti prijatel Ti piše: ^Veselje Ti srečo in zdravje Bog daj,
Prav dolgo življenje, enkrat pa svet raj la
#
1.	Ljubila sva se dečka mala, Zmir skup sva bila, vkup igrala; Zdaj sva sicer ločila se,
Pa najne serca vkup so še.
2.	Cimu zatorej besed'vati, Vošila dolge Ti pisati ? Serce samo naj govori, Saj veš, de dobro Ti želi.
oJi> IV -. ('.»1*1 ' ! ■> fll : • Hlll (MIRI
@obro jutro, jutro sveto ! Dobro jutro, lepi dan!
33 i«-
0 de bil bi mnogo leto
Se med nami praznovan! — Vinca dosti, kupe zlate,
Zdravje ter sto druzih sreč! Jeli, to bi bilo zate ? — To Ti vošim, in še več.
. •ibod hT/1 j^.t'.ö . Biß /3 tfir .mßft üle, Bog Te živi, socie bone! So leb' denn stets in Glück und Wonne! Alegro ! lustig! hopsasa! He! Bog Te živi že veljä ! —
. offliqyf>\ **. t; ' rnx Pri vczvanji prijatla.
(Zdravica.)
Sam. ®.e pimo ga, le pimo ! Le pimo! že velja Pa nanj ne pozabimo, Ki nam za slavo da.
Vsi. Vsi kupice nalimo,
Vsi skozi krog in krog, Na Njega zdravje pimo! (Jovana) živi Bog!
2**
3*4'
Sam. Bog, dolgo let ohrani fJovana) našiga! De dostikrat še zbrani, Bi skup vezvali ga!
Vsi. Vsi, kupice vzemimo In terčimo okrog, Na zdravje Mu napimo: (Jovaua) živi Bog!
Sam. Naj hvala, čast Mu bode, Ker je povabil nas, De Mu sušimo sode, De nam je kratek čas.
Vsi. Vsi kupice zvernimo !
Poteče naj do dna! „Bog živi Ga l" zavpimo, Bog živi! že velja!
Sam. Pomdzi Bog Ti, brate! Zdaj Te obrali smo ; Zato vsi vneti zate Veseli kličemo :
Vsi. Oj, živi, živi, živi] O živi do neba! Oj živi, živi, živi ! Oj živi! že velja! !
35 j"»^
II. Vošila za novo leto. i.
v»
ravno vert več cvetja nima, Če se je tud osulo vse, Če ravno rjove silna zima,
Cvete cvetlica neka še, Ki mrazu se nc da vmoriti ; K' je nič ne more zadušiti.
Leta mi v sercu je pognala,
Živi mi v sercu noč in dan, In je: Ljubezin in zalivala,
Ki sirn j o vedno Tam dolžan; To v venec hočem dans poviti In Vam, Gospod, ga pokloniti. —
Začelo se je novo leto, Ki vabi opominja me, Za dobro vse od vas prejeto
Pohlevno zahvaliti se, Posebno kar je vlani mila Dobrota Vaša mi storila.
Ker leto Vam je ponovilo
Že (tri in štirdesetkrat) se, Z zahvalo sklenem tud vošilo,
-«í 36
De bi se dostikrat Vam še, De dolgo, dolgo še veseli In srečni, zdravi bi živeli.
„Bog živi Vas še mnoge leta!
Tako bom molil vsaki dan, In v svoji milosti očeta
Mi dolgo srečniga ohran' ! — De oče ste mi Ijubeznjivi! Zatorej kličem : „Bog Vas živi
Sklfl' -.'V •>[ ini« , i HI i;t'u i v i tir iviX
Spet veselo Se začelo Nam je sveto Novo leto; O de bi Vam ponovilo Let veliko se število! To je moje dans vošilo: De bi zdravi, Ne v težavi, Ne v britkosti, Le v radosti, V pravi sreči Vedno veči, Prav veseli
Doživeli Dosti smeha, Pa brez greha!
V	blagostanji
V	blagim djanji
Naj Vas večni Bog ohrani! To Vam vosi sin udani: iis) ,mi / i d m - <» n nI
3.
Jfovo leto naj veselje Vedno novo Vam rodi, To so Vaš'ga sinka želje, Kterih mi serce gori. — „Ljubo mamo in očeta Moja draga obedva Živi Bog se mnoge leta! To Te prosim iz serca
.¡te«.- »nora / 't;
4.
i^eto pride, leto zgine,
Svet in vse se premeni; Le ljubezni ta ne mine, K' mi s serca za Vas gori.
To, moj oče, moja mati!
Zlasti pervi leta dan, Vam iz serca darovati Je hvaležni sin dolžan.
Ni dobrot mogoče šteti,
K' jih prejemal vsaki čas, In posebno v lanskim leti, Blagi starši, sim od Vas!
Kak' Vam hoče poverniti
Deček reven in ubog? — Vedno čem za Vas moliti, De poplača vse Vam Bog! —
5.
Uno leto utonilo
Spet je v morje večnosti, K' je do zadnje ure bilo Priča božje milosti.
Dans začnemo z Bogam novo; O serce povzdigni se! Hvali usmiljenje Njegovo Za dari prejete vse!
Zlasti čast naj bo Ti večna, K' dal si starše mi, o Bog Srota bi brez njih nesrečna, Revčik bil brež njih bi vbog.
Oh, ohrani mnoge leta,
Moje zdaj na zemlji vse: Mojo mamo in očeta, — Moje starše ljubljene.
Zdrave v sreči in veselji
Živi, o Gospod, jih zdaj, Enkrat pa jih tje popelji V večno hišo, — v sveti raj
6. ..jO 0.1
(Prav majhnu dete.
predragi štarši! dete malo Priserčno danes Vam zahvalo Za vse prejeto dobro da, In moli, prosi iz serca: „De Bog Vas blagodari večni De bote vedno prav prav srečni \u
-o* 40
od {«,-. , . v iteslS
rMRlvifl . ,n s >id hi ijiotfi
Dete starcem.
\^as je meni Bog odločil, Vaši skerbi me izročil, Vse kar sini in kar imam, Vse od Vas je, rad spoznam.
Scer ne moreni poverniti Vam nikoli, pa moliti Hočem v sercu vsaki čas, De naj Bog poplača Vas.
Zlasti pervo jutro leta Je dolžnost otroška sveta, De Očeta večniga Prosim s celiga serca:
Glej z očmi dobrote svoje Večni Oče! starše moje, Jim veselje, zdravje daj, Zegen Tvoj jih spremlja naj!
/	[B50/ n&IMI^iilu t
Vsake jih nesreče brani, Tvoj jim angelj stoj na strani, In enkrat, ko pride smert, Naj jim bo svet raj odpert
4 I ¡&°-
Oh, ozri se nanje doli Glej, njih dete zanje moli, Vsliši, vsliši ga, Gospod! Bodi ž njimi Ti povsod
8.
otrok jest trikrat srečni, Ljube starše de imam! Bodi Bog zahvaljen večni, Čast zato Ti s serca dam Sreča to je perva zame! — Kolk' otrok nesrečnih je, So brez ateja, brez mame, Zapušene srotice!
Torej hočem še moliti,
De mi Vas ohrani Bog, Ljubi starši! in prositi,
De naj varje Vas nadlog Zlasti dans, na novo leto, Ga prositi čem s serča, De Vam svojo milost sveto, De Vam svoj svet žegen da.
Hitro leta nam tečejo , Časa tek vse premeni, Pridejo, žive, umrejo S časam zemlje vse stvari.
Ena reč le ni minljiva,
Vsih preseže časov tek; Tečno mlada večno živa Bo cvetela z veka v vek.
Bog se sam nad njo raduje
Jo rodilo je serce;---
In to dans Vam sin daruje :
Ji ljube z in je ime.
-
oH
lO.
I^overniti, starši mili! Vsih dobrot Vam nisim vstani, Ki ste mi jih kdej storili, In pa še posebno vlani. Torej molim vsaki čas, De v nebo se zlega glas : „Večni Bog Vas blagodari, Zdrave, srečne Vas obvari \u
11.
(Prav majhno detice.)
(|ujte dans kaj dete vneto Vam dari za novo leto Malo scer je besedi, Pa serce jih govori : „Vedno hočem Vas ljubiti, Vedno Vam pokorin biti, In prositi čem Boga, De Vam dolgo srečo da!"
1».
-'¡;! ni
Prijatlu.
^ošim Ti radost pomladno In po leti senco hladno, Kar Ti je v jeseni všeč, In p o zimi gorko peč!
13.
||og Te živi, dragi brate! Vse kar kol' bi bilo zate, Naj Ti Bog obilno da! Vse Ti vošim iz serca. —
14. Tabakajcu.
^ošim Ti danes, kar nar bolj Ti drago, Vošim tabaka Ti polno basago! —
15. Komurkoli.
Hfovo leto naj čez mero
Prave sreče Ti rodi! In tako naj mnogotero Se Ti leto ponovi!
>« f
III. Spominski listi.
^k temna postaja življenja stezica, De pota po morji nevarnim ne znaš, Miglja ti nasproti presvitla danica, Po blišu prijetnim jo lahko spoznaš! Prečudno oživlja nje čista svitloba, Po poti viharni te varno pelja, Ta spremlja popotne do temniga groba. —
Prijaznost je dar nevmerjoč'ga duha.
#
Terpljenje da osoda nam v življenje, Za hudo uro solnčni dan sledi. Vojskvanje naše, trud in hrepenenje Na dan ločenja večno nam mini! Zato prijatel dragi voljno nosi Težave, k' roka božja jih daje, Saj kmalo ti po kratki zemlje noči Krilatec dom zveličanih odpre.
Ak tarejo tukaj te mnoge težave, Ce misli obupa duha ti kale, Zaupno ozri se na neba višave, Gospod ti napolnil bo z upam serce!

» i • r • v *	« YTT
Rožca ena zemeljske doline
Nam terplenja ure osladi,
Nje lepota vekomej ne mine,
Vetru, zimi ona vbran stoji;
Ako svet razpade v razvaline,
Slavne ljudstva zajdejo v pogin,
Nas Prijaznost sprem' nad zemlje tmine—
V grobu clo ne neha nje spomin.
Pota nevarne v zavetje deržijo, K' iše pod solncam ga zemeljski sin, Jasni se dnevi z viharji verstijo, Kterih ostane nam sami spomin.
Čudno zares je človeško življenje,
V	upu in strahu naš čolnič jadra, Morju enak' je duha hrepenenje, Meje nobene duh naš ne pozna.
V	logu duhovnim nar lepši rastline Prava Prijaznost je sladko ime, Njena lepota na veke ne mine,
Duh se nje vzdig'je nad zemlje meje.
*
O vigredi zemlja zbudi se iz spanja, Cvetlice iz krila zelen'ga mole, Usaka veselo unovič poganja, O juterni zori prot solncu duhte. Le ena, ko zvene, za vselej pogine, Nič več ne ož'vi je prijazna spomlad, Nam njena lepota na vekomej mine, Na mestu se njenim vzdiguje osat: Pa ona ne rase po zemlje planjavah, V zavetji duhovnim le ona cveti. Njen' duh se razširja po svetih višavah—
Nedolžnost se ona na zemlji glasi.
«
Ko solnce Nam zadnič Od zemlje Zahaja,
Ko mračen postane ves zemlje že krog, Nam zarja Življenja Na nebu Ustaj a, Ki reši
v
Človeka
Posvetnih Nadlog;
Je znamnje Kraljevo, življenja drevo, Ki 'z groba nam kaže le gori v nebo.
Veselje se zlega po celi naravi, Ki novo rojena spomlad' oživi, Zamišljen mladeneč na lepi planjavi Per viru studenca u senci sedi: Pernese mu Flora dve krasne cvetlici, Imena sta njuna Prijaznost, Spomin, Vesolne prirode ste one kraljici, Per njih se raduje pozemljski sin.
Ko truden Popotnik Po dolgim Ločenji,
Po mnogih težavah, po mnogim terplenji V rojstno dolinco, domu dohiti, Prijatla Ne najde Ne znanih Ljudi; Mu Križa
Podoba Ka grobu
Zašije, Nekdajnih prijatlov Edini Spomin; Pod solncam ne najde on več domačije,
Per Križu ostane Adamovi sin.
*
Marjetica zala podoba je mila Prijaznosti prave, ki večno živi, Če delež že naš je samotna gomila, Na grobu zelenim v spominek cveti. Enako cvetlici spomladnji poganja Drevesce življenja, prelepo cveti, Od sreče prihodnje mladenču se sanja, Med upam mu čolnič po morji leti; Pa vigredi sanja na enkrat mu mine, Vročina pod solncam ga 'z spanja zbudi, Telesa ga tarejo zdaj bolečine, In skerb za prihodnost mu dneve greni.
Silno kratko trupla je življenje, V pervim cvetji tek že dokanča; Duh pa Večen kliče nam vstajenje, K' solnca, zvezd neskončno pot ravna.
3
Krilo zemlje truplo scer pokrije, Duh pa v nas na zemlji ni doma, Udje on nebeške domačije,
V Bogu bitje večno on ima.
*
Nad eno cvetlico oko se raduje,-Kraljica je ona vsih drugih rastlin, Nam prava Prijaznost se ta imenuje,
U večne rodove je njeni spomin.
♦
Križa Znamnje Bramba Vernim, Slabim nam serčnost daje, Kaže pot v zveličanje Križa Zvezda V sili Zadnji Vniči Hudo Vojske Moč,
Križ prežene groba noe, V Njemu najde Vsak pomoč.
«51 ><x>-
Križ drevo je nam življenja, ifciparvje per Njem nam zori, Križ nam porok je vstajenja, V Njem se z volj en veseli.
Ljubezen je senci ob zori podobna, Ki manjši perhaja pred nas'mi očmi, Prijaznost pa je kakor senca zahodna, Ki rase, de solnce življenja vtemni.
Hrast se strese, hrib se gane,
Svet in vse se premeni ; Zvest prijatel pa ostane Tukej — in še v večnosti.
.¿5 ilejjmrj^ 9it onbr/ nišoi 3i
Kdo se pod sobicam sme srečniga šteti? Reči, de žalostnih dni ne pozna? Zvezdica sreče prav redko nam sveti — V sercu dovoljnim je ona doma.
? i' . j . . , • VrtaM Na zemlje okrajni stoji razvalina, Zidovja mogočne prot nebu kipé, Na skladih prepeva samotna deklina, Je večen Spomin nje slavitno imé ;
3*
—5 <Ž
Viharia divjanje in morja šumenje Ni v stan' je pregnati, na skali stoji, Ta sveti človeku skoz časno življenje, U znaminji Križa na grobu bliši.
Samoten popotnik u daljni pušavi, Od hoje omamljen, pokoja želi, Perpekan od soltica, u mali deljavi Nek griček zagleda, na njega hiti. Na hribcu cvetlici spomladni cvetite, Njun duh oživljenja po logu duhti, Spomin in Prijaznost se one glasite, Z radostjo napolnite njega oči: Uterga obe si, ju vzemši v desnico, Nazaj se u temno pušavo poda, Se več ne poverne na prejšno gorico, Le rožici vedno še spremljate ga.
figiinn* '.in*n	boq a» obit
? ¿«so« '»n in h	sb
Naše življenje u grobu ne mine, Bitje duhovno nikdar ne neha, Duh se povzdigne nad zemlje višine, Bratje in sestre gor' čakajo ga. Zvidenja dan bo tud nama napočil V živih deželi, k' ločitve več ni, Nihče naj tamkej ne bo več razločil: — Prava Prijaznost na veke terpi.
Cvetličica modra na gričiku rase, Nar lepši je ona vsili drugih rastlin, Njen zarod prekrasen na večne je čase Glasi se nam ona prijazen spomin.
• itiosd«! rfftv -ji. e*n oilsna
Vigred naša kmalo mine, Kakor sanja se zgubi, Cvet mladosti hitro zgine, Nikdar več nazaj ga ni. Komej dobro se zavemo,
Ze večer hladi obraz: — Cujmo vedno, ker ne vemo, Kdaj Gospod pokliče nas !
Svetovi neznani, k' tam gori migljajo,
Z radostjo napolnijo naše oči, Zaupanje terdno popotniku dajo, De Stvarnik mogočen nad nami živi.
-«K 54 )<#-
IV. Grobni nadpisi.
t fli1)Wii «liginl»	I'.K0 H	t&ti
3rb5 '¡r, onim p. a »iq i«ni'.\ m j/ JUnak vsih prihod je v življenje, Pozdrav'mo z jokam zemlje dan, Enako nas je vsih ločenje, Usih osoda grob strašan.
U senco cipresno vse pota peljajo. Vse steze življenja se tukaj meje, Usi, ki po zemeljskim morji veslajo,
U logu cispres stanovanje dobe.
*
Nadloge vse per groba vratih Nehajo sinam zemeljskim, Tu spijo revni per bogatih
U hladnim krilu materniin.
*
O bratje preljubi, ki se veselite U družbi presrečni izvoljenih tam, Po časni nam smerti telesa odprite Duhovno kraljestvo s prijaznim' rokam'!
Kristjan na zemlji ni doma, Je ud kraljestva večniga, Popotva gori nad zvezde , Kjer bratje sestre mu žive!
Povzdigni se človek od zemlje v nebesa, Ti znaminje Križa le gori veli, Kjer čaka življenje po smerti telesa Nas v živih deželi, k' ločitve več ni!
Večno noč ne bo terpela, Groba spanje večno ne, Tromba sodna bo zapela, Mertvi bodo zbud'Ii se!
V cipresnim logu mir prebiva,
Tu šum pozemljski neha, Oči solzica ne zaliva, Tu pokoj večen je doma.
Tu počiva dete malo, Ki poznalo ni sveta, Hitro tek je dokončalo, Mati zemlja krije ga.
#
Od žene rojen kmalo zgine, Kot cvet usahne, obledi, Enako rožci čas mu mine, K' jo sapa zimska posuši.
, 'ilov ho1" )i «xn>l sinifBBia iT 0 solzite se cvetlice, In pobesite glavice, K' okolj groba rasete! Tu počiva mati mila, Oh! prezgodaj jo zakrila Srotam černa zemlja je!
? 1 38	obod- iv+isM
Blagi oče tu počiva, Obžal'van od treh otrok, Njega duh pa gor prebiva, Kjer neha britkost in jok.
Kot drevesca zelenijo Vnovič spomladanski čas, Tudi mertvi se zbudijo Na posledni sodbe glas.
Ouj popotnik, kaj ti 'z groba Tvoj prijatel govori: „Glej moj delež je trohnoba! „To boš kmalo tudi ti!
omaBiia «dal isx MI
Mogočen danes, jutri zgine, Spomin njegov se v grob zgubi, Njegovi konc so bolečine, On zopet v prah se spremeni.
: ibx'i^N (i nos 3S6i» Trohljivo je telo vsejano, Pa netrohljivo vstalo bo Meseno je u zemljo djano, Duhovno pa bo 'z groba šlo; Ko pride velke sodbe čas, Ga zbudil bo trobente glas.
,»ipst*nr v a*« <>i.od iaj¡uo<
V družbi tihi mir prebiva,
Sum posveten tu nehá, Mah zelen kosti pokriva — Tu popotnik! si doma !
Rahlo naj te zemlja krije, Spavaj dragi brat sladko Luč nebeška naj ti sije, Mir in pokoj naj ti bo! Kmalo nam tud ura bije, De za tabo pridemo
V	kraj veselja in mini
V	večen pokoj, k Stvarniku!
Popotnik stopi na gomilo,
Ko žalost ti navda seree! Na grobu vidiš znamnje milo,
Ki kaže gori na zvezde: V deželo živih ti veli, Kjer duh človeški še živi!
Gospod, ki 'z nič nam da življenje, K' z besedo „bodi*" vstvari vse, Poklical bode nas v vstajenje, On sam je pot v zveličanje.
ditcm M nvoduG#
(ritas ritsK
KAZAL (L
Stran
h Godovnice . ...... 3
Materi (po zimi) . . .	. .4
Ravno ta , okrajšana (za vsak letni čas) . . 6
Ali tudi........6
(poletnim času).....7
Očetu ali dobrotniku (o jesenskim času) . . 8
Po zimi........ a
Sin očetu iz pljujiga kraja . . . .10
Materi........11
Hči materi.......11
Očetu...........12
V	god matere.......13
V	god matere...... .14
V	god očeta.......15
V	god očeta.......16
Družba očetu ali učeniku (o pomlad, času) . 17
Sonet........18
Materi........19
Hčerka očetu...... . 20
Materi ali učenici......21
Staršem........21
Otrok očetu iz ptujiga kraja . . . .23 Oddaljen otrok materi . .... 24 Dobrotniku . . ... . . .25
Stran
Dobrotniku....... .26
Učeniku.........26
Nekdanjimu učeniku .	. . . . .28
Komur koli . . ' . . . . . .28 Prijatlu ......... 3t
Pri vezvanji prijatla (zdravica) . . . .33
II.	Vošila za novo leto ...	. 35
(Prav majhno dete) . . . . . '. 39
Dete staršem........40
(Prav majhno detice) * • • • .43 Prijatlu . .	. .... .43
Tabakajcu......., . 44
Komurkoli . . .	.	. . .44
III.	Spominski listi	. . .	.45
IV.	Grobni nadpisi ......55
Natisnil Jož. Rudolf Milic.