34. štev. V Kranju, 1. kimavca 1900. I. leto. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kioni. za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vin.ujev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpnšiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Florjana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnini, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vrača o. Vabilo na naročbo. SffBSSLtt za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in nai se naročnina izvoli poslati na upravništvo. Kdo je kriv, da nas prezirajo? Konec. Zdravo gospodarsko vodilo, da je Bog ustvaril sebi brado poprej kakor drugim, bi moralo napeljavati te ljudi, da skrbijo za domačine. — Včasih pride na to, kaj ljudstvo in posebno meščanstvo misli. Ce kaki meščani zaženo krik, da jim ne nastavljajo po njih volji uradnikov, se to upošteva. Uradnik naj bo ljudstvu dobro došel, si mislijo tam, kjer imajo v nastavljenju zadnjo besedo. To posebno v Avstriji, če želijo ljudje v slovanskih krajih za uradnike Nemce ali Lahe. V sedanjem konstitueijonelnem državnem vladanju, to je, da imajo ljudske stranke tudi kaj upliva na vladanje, in del vladanja je nastavljanje uradnikov, se posamezne stranke pobrigajo za to, da se po njih želji vrši to nastavljanje. Državna oblast ima skrbeti le za to, da slabotni delavci ne izpodrivajo boljših. Pri nas skrbijo Nemci, da od najnižjega uradnega sluga do najvišjega uradnika spravijo med nas svoje ljudi. Par slovenskih stavkov se nauči in že dobi dekret. Višja mesta so pa pristopna le sinovom nemških ali odtujenih uradnikov, ki so kdaj narodu izkazovali čast, da so se nekaj časa bavili ž njim, ali da so se blagovolili roditi med njem. Slovenci imamo na Dunaju kakih 18 državnih poslancev. Ko bi ti kaj zaropotali, bi mogli storiti marsikaj dobrega v ravno razpravljanem vprašanju. Jedini bi morali biti v tem, ker tu ne gre ne za vero, ne za liberalizem, ampak za dobre kose kruha sinovom naroda. Ali, ljubi slovenski kmet, tega ti ne razumeš! Ti pošlješ le take duhovnike ali pa posvetnjake na Dunaj, ki se ne upajo niti kihniti brez dovoljenja duhovnika. Kaj pa je duhovniku za ta uradniška mesta! Menda ni neumen, da bi sam pomagal množiti vrste onih meščanskih ljudi, ki mu niso prijazni. Saj veste, da že od nekdaj nista bila in nikoli ne bosta duhovnik in meščan prijatelja. Zato da duhovnik molči v teh vprašanjih, ali se kaj oglaša le na videz — to vedo merodajni gospodje dobro — dobi njegov stan kako mazilo. Veste prijatelji, farovška kasta in ona ljudstva ste prav različni. — Ena polni drugo. Že veste, kako. Kranjski kmetje volite duhovnike, ravnotako štajerski, katerih je toliko, kakor vas. Na Goriškem in v Istri se dogaja tisto. Teh je potem veliko, domoljubni meščani morejo komaj tri poslance poslati na Dunaj. Duhovniki imajo tedaj v vseh, nas Slovencev dotikajočih se vprašanjih prevago; ministri se nanašajo na duhovnike in njih posvetne prijatelje, to je jasno kakor sonce. — Torej si ti, slovenski kmet, tisti človek, ki ne privoščiš svojim sinovom boljšega kruha! — Zapomni si to, še enkrat ponavljam: Katoliški duhovnik šteje v Avstriji med vladno žlahto. Roka roko umije. — Pa ti pobožen mož, slovenski kmet, še boš ti pošiljal vse svoje študente v semenišče, ker, kakor se kaže, tebe nič ne skrbi, kdo je tvoj kruh kot posvetni uradnik. In ravno ti, kmet, boš prvi zavpil: Bog, ali si me popolnoma zapustil, dosti, preveč je tega dominus vobiskuma, tega blagoslova! Življenje je zdaj tako, da mora posvetnega uradnika več biti kakor duhovnika. Prej je bil duhovnik oskrbnik svoje grajske kašče, bil valpet, bil birič, bil učitelj, vse je znal sam pisati in brati, bil je tudi sodnik, sedaj bere samo maše, ker tudi spovedovanje in oridigovanje so pri nas prevzeli menihi jezuiti in lazaristi. Uradnik se redi zastonj, vendarle ne po ljudstvu. In ko bi imel še več teh duhovnikov, s čim jih boš pa redil? V Ameriko jo bom popihal! — To je lahko rečeno, ali tvoji otroci in žena vendarle nimajo kaj glodati, kakor ubogi Lahi ne, ki imajo vsako uro hoda kar več takega blagoslova. Tako je, ljubi slovenski kmet, v vsem huda, če ti spiš in oči ne odpreš, kedar je treba. —a— Zahtevajte »Gorenjca" v gostilnah in kavarnah I V Kranju, rine 1. kimavca. Cesar m Je po ministrskem predsedniku Kóiberju zahvalil svojim narodom za izkazane mu simpatije povodom sedemdesetletnice. Politični položaj v Avstriji je še vedno zavit v gosto temo. Nihče ne ve, menda tudi sam ministrski predsednik pl. Kdrber ne, kaj nam prinese bodočnost. — Zadnji govor dr. Šušteršičev v Kamniku so obsodili razni češki, poljski in tudi nekateri nemški listi. Srbski kralj Aleksander je imenoval generala Mihaela Srečkoviča vrhovnim poveljnikom srbske vojske namesto svojega očeta razkralja Milana. O ruskem carju se je poročalo, da bo obiskal svetovno razstavo v Parizu. V francoskih vladnih krogih se ta vest prereka. Vojna na Kitajskem. Število mednarodnega vojaštva se naglo množi. V Tientsin je prišlo namreč okoli 1600 Rusov in 600 Francozov, zato da bo se hitrejše možno udušiti upor boksarjev. — V južnih kitajskih pokrajinah so boksarji začeli požigati misijonske hiše ter so pomorili nekaj kristijanov. Dopisi. Iz čirčič. Že dalje časa se je opazovalo, da se na kamniško-kranjski meji zbirajo črni oblaki, ki so koncem pasjih dni provzročlli vihar v najpoštenejšem (?) lislu •Slovencu* dne 2.'}. velikega srpana L900. Strela je udarila V okrajni cestni odbor kranjski, oziroma njega načelnika, in sicer radi novozgrajene in posute ceste, na kateri ni drugega prometa kakor izvažanje poljskih pridelkov in trhlega lesa komenskim lončarjem za njih obrt. Da pa ta «Slovencev * možic blati cestni odbor kranjski, izvira iž tega, da je ta pozabil to bistro glavico vprašati za svet in nje mnenje in da se omenjeni načrt in cesta nista delala po njegovem receptu. Kakor je razvidno, je m oži ček zelo učen, ker piše: «nezmožni naj se nikar ne prikaze na površje*. Toda g. dopisnik, le počasi! saj ste še mladi, ker vemo, da izhaja to zgražanje le od tega, ker dotična cesta ni prikladna za vaš «bici-kelj». Svetujemo vam le: izderite si bruno iz svojega Očesa, potem pridite k nam brisal prah. Poglejte le PODLISTEK. Nekaj črtic o Kozakih. Dalje. Želimo li poučiti zgodovino Kozakov v njihovem navidez jednoličneni, a zares tako raznolikem razvitku, treba nam je, da si ogledamo na svoje oči ona tla, na katerih se je razvilo to življenje. To so brezkrajne stepe južne Rusije, o katerih pravi pesem: Prosta stepa, svet odprt, na njih se giblje visoka ostra trava kakor valovje, a neštete jate ptic in divjih konj lete za horizont kakor za stavo. Z bujno travo zarastla stepa se razteza od doljne Donave na eni strani do podnožja Karpatov, a na drugi ob črnem morju izza Dnjepra in Dona do Kavkaza. Tu sta pasla svoje poludivje konje Atila, božji bič, in Ti-murlenk. Južnoruska stepa je velika žila, ki spaja Evropo s poljanami in slanimi pustinjami srednje Azije. Ptice selilke, močvirnice, kobilice, potujoči mrčes vsake viste, kuga in razbojniške čete pohajajo po teh brezkrajnih pokrajinah. Narodi, ki so hoteli vstaviti azijske navale ali boriti se med seboj, so se sestali na teh nevtralnih tleh, ] novozgrajeno cesto vodiško, katera spada v vaš cestni okraj, na kateri se nahaja skalovje ne le posamezne skale, katero jc navoženo vsled vase odredbe. Pri tem delu ste pač pokazali, da nimate veliko pojma o napravi cest, in vedeti morate, da novoizdelana in posuta cesta ne more biti gladka. Saj te poznamo, Drejček. Le ne misliti, da boste vsled vašega surovega napada dobili zaslužni križec, ker za take budalosti ni plačila. Svetujemo vam pa, da zanaprej zberete vse vaše možgane in pridete z bolj pametnimi nasveti « Slovencu* na pomoč, ker drugače vaju morejo poslati kam drugam. —u— Iz Cerkljan. Dne 19, m. m. se je vršila v Cerkljah j redka slavnost. Blagoslovil se je namreč »gasilski dom* I prostovoljnega gasilnega d; uši v a ceikljauskega. Prostovoljno gasilno društvo obstoji pri nas že več let, a društvene obleke in gasilnega doma dosedaj še ni imele. Lansko leto jeseni se je začel zidati gasilni dom ter 80 Spravil - pod streho. Letos 19. m. m. — kakor že povedano pa se je vršilo blagoslovljeuje. Dopoldne ob devetih začeli so grmeti to-piči, naznanjujoč, da se bode ta dan vršila neka slavnost. Ob desetih je prelepo pritrkavanje vabilo vrle, izvrstno izvežbane gasilce cerkljanske k masi. Popoldne od dveh do treh začela so prihajati tuja gasilna društva korporativno ali po deputacijah, in sicer iz Ljubljane. Kranja, Kamnika, Komende, Šenčurja, Preddvora, Vogljan in Mošenj. Bilo je vseh skup 166 gasilcev. Veliko hiš je bilo okrašenih s cesarskimi in narodnimi zastavami, 16 nihajev povzdigovalo je lepo domačo slavnost. Malo pred štirimi odkorakajo pred gasilski dom vsa gasilna društva iz gospoda Hribarjevega vrta, z godbo gasilnega društva kranjskega na čelu, pod vrhovnim poveljstvom g. Fajdige iz Kamnika. Tu je domači župnik gospod Anton Golobic z azistenco treh gospodov duhovnikov blagoslovil gasilski dom in opravo. Ker je nas župnik nekoliko bolehen, govoril je po bla-goslovljenju domači kapelan gospod Jakob Matjan po geslu: «BogU V čast, bližnjemu pa na pomoč,« katere j besede so zapisane zunaj na levi strani gasilskega doma, taku p epričevalno in ganljivo, tla so marsikateremu gasilcu igrale solze v očeh. Na desni strani gasilskega doma pa se bero besede: *V spomin in proslavo sedemdesetletnice našega presvitlega cesarja Franca Jožefa L kjer ni niti enega drevesa: na tem pustem svetu peva poljski pesnik, ni našla izdaja niti enega kamena, da si odpočije, niti panja, da se nasloni. Zgodovina Kozakov se ne veže na gorostasne spomenike, zgradbe, hramove in druga dela ljudskih rok, ki olajšujejo kot kameni te priče prošlih vekov, raziskavanje davnosti; kajti kjer neprestano preti vsakemu naselju propast, tu se misli pri zgradbi kolib in koč le na najpotrebnejše. Edini tukajšnji spomeniki so visoko naložene grobne gomile, ki se vrste cesto na stotine kilometrov, daleč oznanujoč pot, kjer so nekdaj hodile mongolske tolpe in pokopavale svoje vodje in vojake. Za svojo zgodovino nimajo Kozaki drugih virov kot nekaj starih kronik in narodne pesmi. Ko bi ne bilo bogate in žive tradicije, bila bi takozvana kozaška zgodovina golo naštevanje vojnih uspehov in nezgod, a mi bi ne vedeli, kaj je pravzaprav Kozake gnalo do tolikih vojnih podvzetij. Trdna vera v svoje cerkvene ustanove, združena z neomejenim hrepenenjem, da m odlikujejo in proslave, je bilo glavno i netilo njihovih podvzetij. V boju so srčno in ravno-i dušno gledali smrti v obraz, trdno upajoč, da pridejo za 1900.» Tudi teli besed gospod govornik rii prezrl, temveč pozval vse navzoče, naj svojemu preljubemu vladarju za-kličejo trikratni «Živio!» Temu pozivu se je odzvalo vse navzoče občinstvo, in iz več sto grl se začuje trikratni giomoviti «Živio!» Še malo časa obstoječa, a že izvrstno j izvežbana godba za*vira cesarsko himno. Pevci jako ubrano zapojo Jenkovo «Molitev«. Potem se še načelnik domačega gasilnega društva zahvali gospodu župniku za blagoslovljenje, gospodu kapelanu na prelepem govoru in vsem navzočim gasilnim društvom za mnogobrojno udeležbo. Tedaj zopet odkorakajo vsi vrli gasilci na j vrt gospoda Hribarja, kjer se je začel vršiti spored z godbo, petjem in srečolovom. Vse točke so se izvršile v splošno zadovoljnosl. Hvala lepa vsem gasilnim društvom, ki so s svojo navzočnostjo pripomogla, da se je veselica tako sijajno izvršila. Hvala lepa tudi godbi gasilnega društva kranjskega, ki je tako izvrstno svirala pozno v noČ. Hvala iepa vsem gospodom pevcem za lepo ubrano petje. Posebna zahvala pa še g. Iv. Hribarju, županu j ljubljanskemu, ki jes v ta namen prepustil svoj lepi vrt in bil tudi sam navzoč. Iz Stare Loke. (Shod dveh Kalanov.) [Konec.] Gospod dekan se je potem zahvalil in pustil govoriti kamniškega kapelami Kalana II., po domače Križajevega s Suhe. Ta je takoj povedal, da bo prežvekoval Kalanove otrobe. Naglašal je, da morajo biti zavedni, da imajo veliko premalo katoliške in stanovske zavednosti in da naj bodo — konservativni. Naj se izogibljejo *akih ljudi in in gostiln, kjer se bere »Slovenski Narod* in drugi liberalni listi. Nek mož si je pri tej priliki dovolil zaklicati: • O, če je le dobro vino.* Da bi pokazal svojo zavednost in globoko vero, je povedal naslednjo dogodbo, ko je letos hodil s svojim prijateljem po Gorenjskem na neki poset. Bil je še ob štirih tešč (!) in seveda silno lačen (!). Povsod sva iskala postnih jedi, a nikjer ni bilo dobiti grižljeja. K sreči sta prišla do neke gostilne, ki je na glasu, da se notri dobe dobre postrvice. «S slinami v j ustih sva stopila v gostilno in si naročila rib. Kmalu i sva dobila zaželjeno. A, o groza! Na mizi leži — pomislite — »Slovenski Narod*! Takoj vstaneva, j pustiva vse in greva.* Če je gospod kapelan Kalan ali njegov tovariš naročena jedila plačal, to nas seveda nič ne briga, škoda se nam pa vendar zdi lepih postrvic, ki | svoja junaštva v nebo. Zajedno je silila Kozaka v boj nada na slavno ime. Sama misel, da ga bo slavila pesem, da bo njegovo ime živelo v ustih naroda, spodbujala ga je na najsmelejša dejanja. In kje bi se našel mladenič, kateremu bi ne vzplala pri tej misli kri hitreje po žilah? Kozaku je poljubila smrt, cvet stepni pal je od burje strt. Dokler orila prsa kozaška, bo ga slavila pesem junaška. Konec te pesmi, ki slavi junaška dela Ivana Konov-čenka, se ponavlja v mnogih sličnih pesmih. O pogrebnih svečanostih nam govori ista pesem, ko pravi: Z noži so Kozuki jamo izkopali, s lapkami so zemljo črno izmetali, miljenega druga položili v jamo, Iva Konovrenka, pa zasuli jamo. Tu so zaječala mi kozaška grla — prta je junaška silna bol prodrla — zraven bojni rogi zaplakali mnogi: tak Kozak oplaka mrtvega junaka. _ Se nadaljuje. I so zdrknile v Kalanov želodček, ker je — kakor jaz mislim — pustil samo koščice, krožnik, »Slov. Narod* in — dolg. Priporočam pa liberalni gospodi, ako hoče imeti kako rezervirano sobo ali mizo, naj pusti kar kratko malo en iztis »Slov. Naroda* tam. Potem se je Kalan zopet vrnil k zavednosti, rekoč, da naj ne zlezejo klerikalci pod mizo kakor njegova palica (spusti jo pod mizo). „Tudi med vami so liberalci, tudi vi «šimfate» čez duhovne in berete »Narod«. Naročite se na dober poučljiv list »Domoljub*. Vsak ga mora naročiti! Dne 11. kimavca pa pa pridite v Ljubljano k drugemu katoliškemu shodu, kjer boste slišali še bolj učene gospode, kakor sem jaz (Upamo!), da boste videli, da smo mi fantje od fare I" Pri zadnjih besedah je vdaril kakor običajno parkrat ob mizo in sklenil — svoj imenitni govor. — Gospod dekan se je potem zahvalil obema Kalanoma za njiju govore in razpustil shod. Potem se je razvila »prosta zabava*, kjer je naš Peharčtk (nomen est omcu) »fehtal* za «Domoljuba* in zapisoval udeležnike drugega katoliškega shoda. Prosti zabavi te »elitne* družbe je sledilo sladko spanč-kanje po cestnih jarkih in običajno češčenje sv. Urna. — Temu dopisu ni treba dostavljati niti besede, kličemo pa samo; «Oj, oj, ubogo ljudstvo, ki moreš kaj takega prebavljati!» _ Gospodarske stranke. Dalje. Meščani so v prvih bojih in do nastanja tovarn nasproti agrarnim mogotcem naglaševali svobodo in prostost imetja. Proč iz srednjeveških spon, proč iz nadzorstva katoliškega duhovnika, je bilo njih geslo! Vsa izobraževalna sredstva teh časov so naperjena proti tem srednjeveškim gospodarskim in duševnim vladarjem. Vse se je sklicevalo na božje, na naravno pravo svobode in jednakosti človeštva in da se lažje mobilizirajo mase narodov proti tem starejšim oblastvom, odprle so se šole za ljudstvo tam, kjer je imel meščan premoč. Iz mest pa se je širila šola ven na deželo; tako so morale državne vlade in deželni zastopi glede šol meščanov pritegniti tudi glede šol na deželi. — Z zrakom je človek dihal nauke nove šole, novo naziranje sveta in se hitro uži-vel v nove gospodarske razmere. V večjih in manjših krvavih prekucijah si je dajalo to svetsko naziranje duška. Demokracija, ljudovlada je storila v svet prve svoje stopinje po krvavi poti; pridela si je ime »liberalizem*. Nova industrijelna in veletržna aristokracija, zrastla iz meščanske demokracije, nastale po priborjeni prosti lastini in svobodi človeka, kateri je priboril meščan, je kmalu pozabila na svoj izvor ter je nastopala, kakor vsaka aristokracija. Naletela pa je tudi na odpor kakor vsaka druga. Tovarniški delavec je pogledal okoli sebe, poštel glave svojih, in ko je videl, da šteje na milijone, je kakor tlačan srednjega veka zagrabil za bat. Uničeval je začetkoma tovarniške stroje, misleč, da so to njegovi sovražniki. Ali kmalu je uvidel, da mu stroj daje kruha. Začel se je družiti, učiti, zbirati svoje krajcarje, da si pomaga ž njimi v boju proti aristokraciji. Bilo ga je na milijone. Dobil je iz meščanskih in še celo iz agrarno-plemenitaških krogov izborne voditelje. V angleških, francoskih socijalistih — pod tem imenom nastopa tovarniški delavec — ima prve voditelje v Nemčiji Karola Marksa. Tudi iz meščanstva dobi učenjaka prve vrste, ki vso kapitalistično gospodarstvo — tako se zove nasproti fevdalnemu ono proste lastine, — na drobno raztelesi in podaja načrte, kako mora iziti iz kapitalističnega gospodarstva socijalno-demokratično s tisto silo kakor kapitalistično iz fevdalnega. Sedemdeset do sto let stoji tovarniški delavec razvitejših narodov v boju za svoje gospodarske, družabne, duševne koristi in že ima najboljše duševne delavec v svojem spremstvu. Literatura njegovih načel je ogromna in morda najlepša, kar jo je doslej svet imel. Cen tisk, združevanje, štrajki, bojkoti in volilni listi v volitvah z občno tajno volilno pravico so danes bojno orodje iz ponižnosti in teme k luči vzdigujoče se mase narodov. Izborne voditelje imajo ti novi strankarji. Viharno bojevanje pa je ponehalo med njimi. Danes ti - - in med njimi angleški, nemški relativno jako izobraženi tovarniški delavci ..... uvidevajo, da ne morejo, da ne smejo vsega j sedanjega gospodarstva razdreti, ker masa narodov in gospodarstvo še nista godna za kako še novo gospodarstvo. Oni vidijo po velikem delu Evrope in v drugih delih sveta še prvotno fevdalno kmetsko gospodarstvo, malo •ali celo nič vzgojena ljudstva. Sedanji voditelji industri-jeinegfl gospodarstva tistega še niso toliko razvili, da bi moglo socijalno nastopiti. Danes je teorija katastrofe, da naenkrat kapitalistično gospodarstvo razpade in na njegovo mesto stopi socijalistično, pokopana in teorija počasnega razvoja dobiva veljavo. To vodi delavce in njihove prijatelje iz drugih gospodarskih krogov do tega, da polagoma pripravljajo to novo gospodarstvo. Nauk o pravicah mase se širi, masa se poučuje, vožha se v tovarniških krajih v zadružnem gospodarjenju, ki ima priti po razmotrivanju socialističnih učenjakov in voditeljev. Da delavci lažje zmagajo štrajke, zbirajo denar. Milijoni krajcarjev tudi nekaj izdajo. Podpirajo se gmotno in in duševno po vsem svetu. Da si olajšajo pritisk tovarniških gospodarjev, in da cenejše živijo, si organizirajo zadružen konsuin, sredstvo za '"zgojo mase za socijalizem. Milijone denarja ima potem / rokah delavec kot konzu-ment, kateri mora kupili vse za življenje potrebno; z zadružnim, dobro organiziranim konsumom lahko strahuje, lahko pridobiva dosti uspehov. In iz zadružnega konsuma stopa delavec v zadružno produkcijo. Tudi to je zanj v 1 vseh ozirifa dobra šola. Tako stoji danes tovarniški delavec v gospodarsko razvitejših industrijelnih deželah že jako močan nasproti svoji aristokraciji in drugim. V svojih fužinskih zadrugah (Gevverksehaften), ki so posebno na Angleškem in v Ameriki močne, ima delavec sredstva, s katerimi svojega arislokrata pripravi, da se zlepa domeni, pogaja. Omikani delavci in njih voditelji vedo natanko vse, kar zadeva tovarniško gospodarstvo in tako lahko s svojim gospodarjem napravijo račune, iz katerih izvajajo dobiček gospodarja ter svoje majhne plače. V razvitejših industrijelnih državah tovarniški delavec zdaj mirno nastopa, da dobiva večje mezde, da bolj pošteno ravnajo ž njim, da mu skrajšajo delavski čas; predvsem pa, da dobi občno tajno volilno pravico v vseh javnih volitvah. V državah z občno volilno pravico že v precejšnjem številu nastopa ter si organizira zadružen konsuin, učilnice, knjižnice, hranilnice, zavarovanje. Na Angleškem, v Nemčiji ima tovarniški delavec voditelje, ki so duševno jednaki in celo jačji, kakor zastopniki drugih aristokraciji ali zastopniki kmeta. V teh državah se že z njimi pogajajo druge vlasti kot s stranko, ki jo je treba vpoštevati in če se kaj ukrene treba je vedno gledati na ta del mase ljudstva in na njegove voditelje. Vojaštvo držav je polno teh ljudi in organiziranih mož mase, ki ne poseduje drugega, kakor svoje roke, tega ni prezirati. Tovarniški delavci organizujejo tudi poljedelske delavce, ki zdaj ob času žetve in drugega dela v velikih četah delajo na velikih posestvih in ki tudi prihajajo iz tujih dežel (Sachsengiinger). Se nadaljuje. Novlčar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Profesor na kranjski višji gimnaziji, gospod Anton Štritof, je premeščen na ljubljansko višjo gimnazijo. Ž njim izgubimo eno najboljših pedagoško-izobraženih moči. — Gospod Ivan Maselj, suplent na kranjski gimnaziji, je imenovan pravim učiteljem na novomeški gimnaziji. — Suplent na nižji gimnaziji ljubljanski, gospod dr. Josip Debevec, pride kot pravi učitelj na kranjsko gimnazijo. — Kapucinee P. Hieronimse preseli v .Škofje Loko. — Za bidsko zdravstveno okrožje je imenovan za okrožnega zdravnika dr. Albert K o h lik. Prešernova slavnost. Akademično ferijalno društvo •Sata* priredi na predvečer Prešernovega slavij a komerz na čast velikemu pesniku in se udeleži prihodnji dan velike slavnosti. — V zadnji številki se je vrinila v spored slavnosti nam neljuba pomola. Glasiti bi se moralo: 4.) Ob enajstih odkritje spominske plošče. ;">.) Ob dvanajstih banket Mavrjevi gostilni. — Te dni so se razposljala vabila na razna društva. Posamezniki ne dobe posebnih vabil. Poročil se bo v ponedeljek gospod Vilko Rus, učitelj na tukajšnji deški šoli, z gospico Ano Šumijevo. Čestitamo! Občni zbor godbe tukajšnjega gasilnega društva je bil sklican za minulo nedeljo ob polenajstih dopoldne. Ker ni bilo nikogar, ki bi bil vodil zborovanje, se občni zbor sploh ni vršil. — Prihodnji občni zbor bo 8. t. m. Tatvina. Ukraden je bil gospodu Josipu Korošcu, knjigovodju v Kranju, zlat prstan z briljantom. Podružnica c. kr. kmetijske družbe na Dobravi pri Kropi priredi v nedeljo, dne i), kimavca 1900, ob treh popoldne srečkanje pri g. A. Pogačniku (Valentincu), gostilničarju v Podnartu. Spored: 1. Ob treh se prične prodaja listkov. 2. Med prodajo listkov bode petje in godba. 3. Ob šestih se bodo delili dobitki. 4. Po (5. uri se prične ples. Darila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. V Radovljici dobi službo pri ondotnem c. kr. okrajnem sodišču pisar z lepo pisavo. Plača dve kroni na dan. V Begunjah je bila dne IG. m. m. volitev župana in svetovalcev. Izvoljeni so bili: županom zopet prejšnji župan g. Ivan Jane, posestnik; svetovalcem pa gospodje: Valentin Zavrl, nadučitelj; Valentin Šturm, veleposestnik; Jožef Palovšnik, posestnik, in Ivan Fajdiga, trgovec in gostilničar. V begunjski kaznilnici je povodom sedemdesetletnice cesarjeve pomiloščenih pet žensk. Požar v Ribnem. Poroča se nam: Vtorek popoldne okoli tretje ure je začelo goreti v Ribnem blizu Ploda, in ker je takrat pihal precej močan veter, se je ogenj hitro razširil ter v kratkem uničil šest hiš z gospodarskimi poslopji vred. Zgorel je tudi sedmemu posestniku hlev in drugim šestim nekaj prašičev. Kakor pravijo, so bili vsi pogorelci razen treh zavarovani, toda nekateri le za majhne svote. Na lice mesta so prihitela gasilna društva z Bleda, iz Gorij, Bohinjske Bele, Radovljice in z Breznice ter z napornim in vstrajnim delom naglo omejila ogenj. V mraku je bil ogenj že popolnoma udušen, in mnogi se čudijo, kako so mogli gasilci obvarovati dve hiši, katerih ena je s slamo krita ter stoji prav zraven pogorele, druga pa je ostala nepoškodovana med pogorelimi. Kako je nastal požar, še ni natančno znano, vendar pa se splošno meni, da so zažgali otroci. Znani bohinjski kapelan je — kakor se nam poroča — s posnemanjem tistega Petra, ki je izgubil Boga, napravil med prebivalci srednjevaške župnije toliko ne-volje, jeze, razprtij in sitnosti, da ga nekateri Bohinjci črtijo in sovražijo ll celega srca. To je kapelami znano in si ne upa zvečer iti na izprehod ali pa se podati z družbo v kako drugo vas, kakor neki bivši bistriški kapfdajl, ki je večkrat pozno zvečer prišel v prijeli umi spremstvu v Srednjo vas. ne da bi se mu pripetilo kaj neljubega. Pa čemu tudi! Saj je bil dobra in blaga duša, ki je pustil ljudi v miru, se večkrat vsedel med preproste kmetske inože, se prav po domače zabaval ž njimi in vsakemu privoščil, kar mu je bilo drago in milo. Zato pa so tudi ljudje njemu privoščili vse dobro in veseli -o bili, ko so ga videli srečnega poleg njegove izvoljenke. Sedanji srednjevaški kapelan pa ima slabo test in si ne upa zvečer in po noči ven, ker se boji, da bi se mu ne zgodilo kaj takega kakor kosmatemu čuvaju konsumne hišo. Iz Bohinja se nam piše: Redki slučaj se je primeril minulo nedeljo, dne 20. vel. srpana, od enajslih dopoldne. Fanije. gredoč od maše iz Bistrice, so se med potjo stepli. Jože Podlipnik iz Polja je šel mirno po poti, tedaj pa ga je iz neznanega vzroka napadlo pet kravjih pastirjev, ki so ravno prejšnji dan prišli s planin in so celo noč rogovilili. Revež je močno poškodovan. Fante so ovadili orožnikom. Podlipnika je zdravnik obvezal in upanje je, da v kratkem ozdravi. Oj žganje, žganje, ta nesrečna stvar! Na Fužinah je izvoljen županom gospod Avgust Maly, c. kr. poštar in posestnik. V Podbrezjah je umrl gimnazijec Lev Leveč, sin profesorja in šolskega nadzornika gospoda Frana Levca. Kranjskim dekanom je imenovan kakor poroča «Slovenec» — gospod Anton Koblar. Iz Bitenj se nam poroča, da je po domače Treibar iz Žabnice napadel posestnika Franceta Križi larja iz Spodnjega Bitnja, idočega domov, in ga ranil na glavi menda z opeko tako, da je umrl v četrtek. Troibarju so baje dejali pod ključ. Iz Škofje Loke se nam piše: Želeti bi bilo, da bi se občina vsaj nekoliko pobrinila ne le za olepšavo mesta, temveč tudi za občo korist občinstva. Tako n. pr. je tlak ob hišah na trgu vsekakor potreben, da pride na dnevni red pri kaki občinski seji, kajti s takim se že kake boljše vasi ponašajo. Med tistimi skalami bi si res — ko jih dež opere — človek lahko izvil nogo. Občinskim odbornikom bi nujno priporočali, da i oni o tem oziru store kak korak. Srečolov s 2Ô00 srečkami po 5 vin. sme napraviti prostovoljno gasilno društvo v Stari Loki. V Domžalah je pogorela vtorek opolnoči hiša Valentina Mačka, kateri pa je sedaj na vojaških vajah. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Ondi sta te dni umrla dva moža v visoki starosti. A. Habjan je bil star 94 let, Jože Ogrinec pa 91 let. V Nevljah, v kamniškem okraju, je četvero oseb obolelo za abdominalnim tifusom. — V Radomljah je oslovski kašelj popolnoma ponehal. V Lukovici prirede jutri v nedeljo, dne 2. kimavca t. 1., ob petih popoldne akademiki brdskega okraia v prostorih gospoda Martina Veverja koncert s plesom na korist zaklada za Prešernov spomenik. Križem sveta. Morilec laškega kralja, Bresci, je bil minuli četrtek obsojem v dosmrtno težko ječo, poostreno s sedemletnim zaporom v samotni celici. Bresci je vzel razsodbo povsem mirno in hladnokrvno na znanje. Najnovejše vesti. Praga, 1. kimavca. «Narodni Listi » poročajo, da se je ministrski predsednik pl. Kôrber izjavil v posvetovanjih z voditelji strank, med katerimi so bili tudi zastopniki Jugoslovanov, da je pri cesarju odločitev, ki se izvrši v kratkem. Gospodarske stvari. I Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu velikem j srpanu 1900 je vložilo 300 strank 74. loH K 87 vin., dvignilo pa 227 strank 66.609 kron 83 vin., 19 .strankam izplačalo se je hipotečmh posojil 27.000 K. — Stanje vlog 2,174.883 K 42 vin., stanje hipotečnih posojil 1,556.408 K 39 vin., denarni promet 192.020 K 30 vin. Mestna hranilnica se snuje v Kamniku. * Ljubljanska kreditna banka >, katero je dovolilo visoko c. kr. notranje ministrstvo z dne 18. malega srpana 1900, štev. 23.508, je že pričela delovanje na podlagi njenih pravil ter ima prostore v Ljubljani, špitalske ulice štev. 2, v hiši gospoda Grobelnika. »Ljubljanska kreditna banka» ni konkurenčno podjetje že obstoječim tukajšnjim denarnim zavodom; nasprotno je tista takorekoč njihova popolnitev ter se bode vedno potrudila ostati v prijetnem sporazumnemu in živahni zvezi s hranilnicami in s posojilnicami. »Ljubljanska kreditna banka« ni politično, temveč čisto trgovsko podjetje, katera ima svoj postanek zahvaliti potrebi prebivalstva po domačem bančnem zavodu, in bode pri svojem delovanju obračala vso pozornost temu prebivalstvu ter potemtakem prizadevala si pred vsem izpopolnjevati svojo nalogo v krepki podpori kupčije, obrti in industrije. »Ljubljanska kreditna banka> je vsled svojih obilnih zvez v prijetnem položaju omogočiti tudi najširšim krogom posluževati se koristi, ki izvirajo od velikega kapitala ter vabi zato, da se uporablja njeno posredovanje, zatrjujoč, da bode vsakdo kulantno in ceno postrežem — V upravni svet so bili izvoljeni sledeči gospodje: načelnikom Ivan Hribar, župan ljubljanskega mesta; namestnikom načelnika Josef Špitalskv, ravnatelj dunajske filijalke «Živnostenske banke» na Dunaju; odbornikom gg.: Kornelij Gorup, veletržec v Trstu; J. U. dr. Josef Jahoda, odvetnik in predstojnik glavne pisarne njegove vis. grofa Harracha; Ivan Knez, veletržec v Ljubljani; Franc Kollmann, veletržec v Ljubljani; Jan Otto, cesarski svetnik in namestnik predsednika «Živno-stenske banke* v Pragi; dr. Ivan Tavčar, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani; Urban Zupanec, veletržec v Ljubljani. Ravnateljem pa je bil imenovan gospod Ladislav Pečanka. Posli ljubljanske kreditne banke: Nakup in prodaja vrednostnih papirjev in valut, posebno rent vseh vrst, zastavnih pisem, železniških prioritet, akcij, srečk, nemških mark, laških lir, rubljev, amerikan-skih dolarjev i. t. d. Vnovčevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in srečk. Zavarovanje proti izgubi pri kurzu pri izžrebanju srečk, zastavnih pisem in prioritet. Vinkulacija in devinkulancija vrednostnih papirjev vseh vrst najkulantneje. Kavcije vojaških ženitev, kakor tudi vse druge kavcije v vrednostnih papirjih preskrbuje ceno. Denarne vloge obrestuje od dne vloge do dne vzdiga s 4% in izplačuje tudi večje zneske proti zelo kratki odpovedi. Posojila na vrednostne papirje z zmernimi obrestmi. Sprejemanje vrednostnih papirjev v shrambo in oskrbovanje. Revizija izžrebanih številk in odrezovanje kuponov. Eskomptovanje menic kulantno in ceno. Incasso menic na vse tuzemske in inozemske bančne trge. Dovoljenje domicilovanja menic izven Ljubljane v zvezi^z banko stoječih strank. Stavbni krediti s primerno podlogo najkulantneje. Blagovni oddelek. Nakup in prodaja blaga v komisiji. Poleg tega se bodo najskrbneje izvrševale vse druge v bančno stroko padajoče transakcije. Darila. Dijaški kuhinji v Kranju so v r-asn o\e$G0\r še dobro ohranjen, se pod ugodnimi pogoji proda. Več se izve pri upravništvu «Gorenjca. 174 V Adcrgasu, tik sloveče in starodavne božjepoti v Velesovem, Otvorila se je z dnem 5. avgusta t. 1. pri Štamcarjevih 178—2 nova gostilna kjer se toči priznano dobro pristno Zajčevo vino in vedno sveže pivo. Tudi se postreže ob vsakem času z zajutrkom ter z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili. Senčnat vrt je ob hiši. Za nmogobrojen obisk se priporoča Alojzija Štamcar. Karola Kavšeka nasl. SCHNEIDER & VEROVSEK trgovina z železnino na debelo in na drobno Ljubljana, dunajska cesta št. 18 priporoča svojo veliko zalogo Lanzovih poljedelskih strojev, mlatilnice, slamorezniee, gepelje, čistilnice (trijerje), stroje za setev, košnjo in žetev, železne pluge, katerih ni treba držati. — Vedno čez 200 strojev v zalogi, katero si lahko vsak ogleda. 107--18 Traverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove za vrata in okna, štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, cevi in trombe za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe. UOene izvanredno nizke!! Loterijska srečka dne 25. vel. srpana. 1.1. Trst: 79 .'12 1 f>0 29 Vsprejmem vestnega in spretnega izurjenega v špecerijski stroki. 177 A. Domicelj, Rakek. VABILO k srečkanju katero priredi podružnica c. kr. kmetijske družbe v Lescah v gostilni «pri Triglavu* v nedeljo, 2. septembra 1.1. K temu srečkanju vabi najuljudneje 170 ODBOR. ^Palico vredno deset kron, s srebrnim ročem in vrezanimi črkami E. R., je nekdo menda pomotoma odnesel v nedeljo, dne 20. m. m. iz kavarne Jager. Tisti je naprošen, da jo nemudoma vrne tej kavarni. 170-1 Službo išče slovenskega jezika popolnoma zmožen mož, ki bi bil voljan prevzeti posel prodajalca, ker je zmožen voditi tudi račune. 175 Kje? pove iz prijaznosti upravništvo »Gorenjca*. Stanovanje obstoječe iz sob in kuhinje se odda s 1. septembrom t. 1. v hiši št. 133/134. 173 Več se izve pri g, Rajku Krisperju, trgovcu v Kranju. jtj" Proti malokrvnosti. Železnato vino lekarnarja G. Piccoli-ja v Ljubljani dvornega založnika Nj. svetosti papeža < ima v sebi 90 krat vec železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča k i n a - ž el e z n a t a vina, katera cesto nimajo več. železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. u\\h 6 Vsled tega n a j v e č j e j a in s t v o za izdatnost tega vina pn malo krvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra za 1 gld. Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: KLOBUKE najnovejši fagone priporoča po nizki ceni 67—25 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. ************** ****** ******************& Trgovina Tf?* /PV\ la F ino AL z železni LJUBLJANA AVolfove uliee št. 8 LJUBLJANA S priporoča, svojo z.logo 99—19 £ raznovrstnega železnega blaga, kuhinjske # # in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. 63—25 Pri nakupovanju rfiiknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58—25 KUGO lit Špitalske ulice štev. 4 Velika, zaloga suknenih ostankov. Najboljše vrste kolesa! tu- in inozemskih tovarn IV. PUCHA Monarch, Nauman, Peugeot francoska kolesa od 150—230 gld. prve vrste priporoča tvrdka A. Putrich 60—25 V zalogi imam vodno 400 —500 koles, katere prodajani po najnižjih cenah. Pravo rt C plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—25 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. FILIP FAJDIGA <*3 O v o Zaloga in lastna izdelovali tica sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—25 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno suh les. MODROOE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Krama se dobivajo stoli pri g. 1. Anzeljcu na glavnem trga. I i I i I 1 m i m i Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju" v novozgrajeni hiši otvoril h6tel. 62—25 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča." Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - T3 O C £ T3 rt 53 cd 'e? S Oh Največja tovarniška zaloga sukna J. Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst 77—24 sukner.ega blaga jagerndorfskih, brnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega blaga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. — Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki stržijo mnogo blaga, posebno znižane cene. Bogata zbirka vzorcev sukna se razpošilja na zabtevanje. a I o (-*• -ö o < O O IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Uubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14 priporoča svojo veliko zalogo na drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srebra, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovina): 1 tucat žlic, navadnih gld. 4*40, težkih gld. 5-50 1 „ „ za kavo „ 2-20, „ „ 2-60 1 w nožev ali vilic- „ ti*—. Jedna velika žlica za mleko gld. —•80, za juho gld. 2- — NoJd in vilice z roženim, koščenim ali trdo-lesenim ročajem : 18 parov navadnih od gld. 1-80 do gld. 3' — 18 , boljših „ „ 3-50 n „ 7-50 Svečniki iz alpake visoki 21 24 26»/g cm 84-23 gld. 2- 230 260 Domača trgovina v Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske in moške po najnižji ceni. 86 Vzorci po pošti na razpolago. R. LANG, Ljubljana (Kolizej) 1 tovarn;« zamodroc? na peresa n poetsijno opravo, zaloga pohiotva, priporoma vsako vrači modrocev, posteljne ulooe, zrcal, podob. oiroCjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in solino opravo 76—24 po najnižjih cenah. Cenike s $00 podobami pošlje zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G.Tonnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice in žage. SI-24 Prevzame in izvršuje stav binska in tesarska dela. cFt e3 tisk a t i j a. -piipotoča. aoojo vetlfio 82—24 <&afoao ipiicctifv in i&dctanifv točnih det •vn- vsa v Ko »-tto-fto $pa9ajoča 3«tcv. SW je-in-am -ooa-ltovt-ittva -6efa, <&fata in svilnata točna deta ^Vsa deta izvršujejo točno in po nva-fiifv cenah. — Zunanja naročv-fa točno. ni! F v ■J 74-24 izdelovalec vsakovrstnih prešanih peči iz glinastih snovi. Velika zaloga peči za notranjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča. Lastna izdelovalnica: Ljubljana, Opekarska cesta št. 9 (veliki stradon). i Adolf Hauptmann i jj tovarna 75_,24 | * olj nalili 6axu, jizvvcicv, (ci&ov | in fvCeja v Ljubljani, r-t»t llustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. Dobro znana, že rez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju Kolodvorske ulice št. 26 ^redoč od kolodvora proti mestu na 1 e V O, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, (zborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostiln i ci vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jako nizki ceni. Zahvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—17 Leopold Blumauer, posestnik in gostilničar. LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 73—24 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamorezuice in mlatil niče, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. \va dunajski cesti v £J4ivfja+M- ^a^1 wt^K^>mm ptipoioča >KWIWMt oGcinstrn svojo xkvo ifi ttciju^cjo #afoc|o -u-ae-ft <>wt inisionsneaa in vitkanc^a ktaaa te/l iazač na debeto in 3toGtio. 2mrva*vja -natoči-fa •točno. — (2-e-rte -niž-ft«.. 72—24 v taktični vetihosti in ftafiovojti iiuci po ni*f»i ceni vedno v 2x*focj* 108-18 CD CD ipedifct, c. fiz. y>iiv.ywhm htXtx>nice, v4yana, duna^stia testa iS. oi ©i o: ©i o: o: ©i ©i ©. m* Pri novi tovarni J.Schumi &Comp., Ljubljana. y«v Največja zaloga 102—19 modnega, manufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila. Vedno novosti v suknji In modnem blagu za dame. MCene brez konkurence!! Najrazličnejši ostanki za polovico cene. Radi prevelike izpremembe v blagu se zbirke ^ vzorcev ne izdajejo, temveč na zahtevanje samo odrezki. Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 /<§\ Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU. > z H O Z H II H S: CD CD CD 1 H 50 O en OS Si C =5 p S. 2. | P II fig lil •s al CD O C ^ S OD S — Cu iS I O c: O S.' 9. k S-1 it It CM