^Obnovljena izdaja - Leto XV. • štev. 33 (633) - Trst - 27. septembra 1963 30 lir Soedl*. In abb. post. - Gruppo I 9 glasilo KRI za slovensko narodno manjšino nc ta 'oP1 Če11. n i' Preprečimo spletke sovražnikov dežele k k z v 1 nj / n' L' zi lari is j f m c tr zlie /olj išis Ml ìa i ics ìov V uvodniku, ki je bil objav-iril lien pred dvema tednoma, smo i s obravnavali problem dejanske \aV ^stanovitve samoupravne deže-v Furlanija-Julijska krajina. Aot je znano je parlament odo-. Hi posebni statut še pred po-T 'itičnimi volitvami. Besedilo u-Javnega zakona je bilo objavljeno v uradnem listu dne 31. l9nuarja t.l. Zakon o izvolitvi pl'vega deželnega sveta bi mo-H biti odobren štiri mesece po-tcm, ko je ustavni zakon stoici Dii v veljavo. Kot vidimo, je linčaš, ki je bil za to določen, že lePjprecej za nami. .en Komunisti so v parlamentu /0ji!n v deželi že več mesecev vztra- rn'l lati pr, zahtevT, naj se čimprej * hj °br* volilni zakon, tako da i 1 Pred koncem leta lahko iz-,1 v j/b prvi deželni svet ter za. i'd / i 5,c’ansko uresničevati vsa b‘‘ (iolo^j]a posebnega statuta. To lC v da doseči, saj je volilni za-j Hn že odobrila pristojna ko-1 lTiisij a poslanske *0- lahko že ■ y KPI zahteva deželne volitve Intervencije naših parlamentarcev, županov in demokratičnih organizacij ga vodstva demokristjanske stranke. Da bi pospešili dejansko u-stanovitev dežele s posebnim statutom so župani demokratičnih občin, med katerimi so tudi župani občin Devin-Nabre-žina, Milje, Dolina, Zgonik in Repen tabor, skupno z demokratičnimi in sindikalnimi organizacijami intervenirali pri poslanski zbornici in pri parlamentarnih skupinah strank, ki so odobrile posebni statut. Parlamentarna skupina KPI je v poslanski zbornici napravila u-radni korak ter zahtevala, naj se takoj postavi na dnevni red vprašanje deželnega volilnega zakona. Predsednik pósTànske zbornice Bucciarelli Ducei je spričo vztrajanja naših parla, mentarcev — in prav gotovo tudi spričo številnih zahtev, ki so prišle iz naše dežele — spre-iel obveznost, da zadevni zakon res postavi na dnevni red. Sedaj ne gre za to, da bi se zadovoljevali s tem prvim rezultatom. Še dalje moramo biti silno budni, še naprej moramo vztrajati pri zahtevi, naj stvar napreduje. Pospeševati moramo enotno akcijo vseh demokratičnih in regionalističnih sil, Italijanov in Slovencev naše dežele, za to da se prepreči obstrukcionizem fašistov in desnice in da te reakcionarne sile dožive še en tak poraz kot so ga doživele tedaj, ko je bil posebni statut odobren. Tako kot tedaj tudi danes KPI hoče dati svoj odločilni doprinos v borbi za deželo, v borbi, ki neposredno zanima prebivalstvo na splošno in našo narodno skupnost še posebej, zakaj dejanska ustanovitev dežele pomeni povečanje demokracije, spoštovanje naših narodnostnim pravic, gospodarski in socialni razvoj. zbornice in .«6,6u « v najkrajšem 1 jč casu odobrila tudi podobna se-!jatna komisija. Dovolj bi bilo, H bi vse politične sile, ki so ja jjaklonjene regionalistični ure-\ Jtvi, resno pristopile k delu. H n met* Političnimi silami, ki ' Ì h° Pfoglašajo za regionalistič-cK v’ ie tudi Krščanska demokracija, ki je še pred kratkim Ha mnenja, da bi se deželne plitve lahko vršile 8. decem-hfa letos. L« Jasno je, da je potrebna resna J ?b.Veziiost. V teku so nesramne op ii JJejke, ki jih počenjajo desni-i »n11’ prcdvsem fašisti, z name-1 v n’ da bi odložili razpravo o 0 dnem zakonu in njegovo o-d(|britev. Tudi Krščanska de-Jpkracija in njeni zavezniki pio za tem, da bi odložili di- ,v 'Rusijo ter se tako izognili ob-šll ..'okcionizmu fašistov in opoji kiji desničarjav, ki nasprotu-Ijif u’o ustanoviti dežele. Toda to 1 pomenilo sprejeti izsiljevale, opogumiti «grožnje» fašistov in «upravičiti» novo za. ,'ačevanje uresničitve sprejeli obveznosti ter pomanjkanje dobre volje za dejansko u- 1P. Hnovitev dežele, pa čeprav je / p,)sebni statut dežele državni ,b': ^kon. h ^Pl, komunistična skupina v JHanski zbornici in naš dežel-J komite se že obsodili tako jj-itiko ter jo označili kot po-^'ko, ki je proti interesom na-prebivalstva, katero mora vdevati posledice protiofenzi-konservativcev sedanje- Sporočilo tajništva deželnega komiteja KPI Deželno tajništvo KPI, ki se je sestalo v ponedeljek v Trstu skupno z deželnimi parlamentarci in tajniki federacij, je razpravljalo o položaju, ki je nastal glede volilnega zakona za izvolitev prvega de. želnega sveta v novi deželi Furla-nija-Jiilijska krajina. Deželno tajništvo KPI poudarja, da se grobo krši zadevni zakon od 31. januarja t.l. o posebnem statutu dežele Furlanija-Julijska krajina, ki določa, da se izdajo predpisi za izvolitev in sklicanje prvega deželnega sveta v roku štirih mesecev po njego- vi uveljavitvi. Kljub temu, namesto da bi pohiteli s pripravami in izdali omenjene ukrepe, so se začele spletke z namenom, da bi odložili odobritev volilnega zakona in s tem dejansko uresničitev dežele. Politične sile, ki zagovarjajo u-stanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, imajo spričo tega jasno odgovornost in obveznosti do prebivalstva, če bo svečanim izjavam glede želje po ustanovitvi avtonomne dežele, ki so jih dale krajevne politične organizacije, sledila tudi jasna obveznost strank, obstajajo v parlamentu pogoji, da lahko pride do izvolitve deželnega sveta že v teku tega leta. Ne moremo si namreč predstavljali, da bi lahko pičla desničarska manjšina izsiljevala ves parlament, čc bi velika večina resnično hotela držati svojo besedo kljub odporu in zaprekam desnice, tako se lahko hitro odobri volilni zakon, k-trkor g» je -že- odobrila 1. komisija poslanske zbornice. Naše ljudstvo ne sme plačati posledic protinapada konservativnih sil sedanje vodilne skupine KD, s tem da ne bi prišlo do ustanovitve avtonomne dežele. Ta skupina nosi glavno krivdo za razmere, ki so nastale v državi, v parlamentu in v naši deželi in je že dalj časa zavirala dejavnost parlamenta in senata. Deželno tajništvo se zahvaljuje parlamentarni skupini KPI za njeno dosedanjo dejavnost in pooblašča komunistične parlamentarce dežele, da energično nadaljujejo s svojimi napori, obenem pa vabi vse demokratične sile in tiste, ki žago-varjajo ustanovitev avtonomne dežele, naj zdaj dvignejo svoj odločen glas, da ne bodo spet šli v pozabo osnovni interesi našega prebivalstva, Vojaške služnosti škodujejo razvoju Gorice Problem vojaških ■ služnosti je v goriški pokrajini, zlasti zadnje čase, postal zelo aktualen. V številnih krajih ni dovoljeno graditi. Prepovedano je sekati drevesa in kakor koli spreminjati zemljišča. Povsem razumljivo je, da vse to predstavlja resno oviro za razvoj pokrajine. Da spada tudi področje goriške občine v cono vojaških služnosti je bilo znano že prej, toda goriški občani niso vedeli kaj prav za prav to pomeni. Pred kratkim sta dva goriška občinska svetdvavca vprašala župana zakaj je novi regulacijski načrt obtičal na mrtvi točki. Na to vprašanje je župan odgovoril. Povedal je, da je regulacijski načrt v glavnem že izdelan, da pa ga ne morejo dokončati zaradi vojaških služnosti. Vojaške oblasti naj bi že napovedale, da nc bodo dovolile zidati na površini 260.000 kvadratnih metrov. Tako je postavljena v dvom ustanovitev goriške industrijske cone. Tudi gradnja avtoceste Palmanova - Gorica - Ljubljana —- ki bi v veliki meri pripomogla k gospodarskemu razvoju Goriške — se nahaja pred podobnimi ovirami. Prav tako tudi gradnja železniške proge Červinjan - Gorica — ki bi vključila goriško mesto v glavno državno železniško omrežje — bi naletela na ovire. Vse to na zelo jasen način potrjuje absurdnost zunanje politike demokristjanskih vlad. Znana stvar je namreč, da je prav meja z Jugoslavijo danes ena izmed najbolj odprtih meja v Evropi. Zato lahko trdimo, da je zgrešena demokristjan-ska politika glavni činitelj, ki ovira razvoj goriškega mesta in pokrajine. Žc neštetokrat smo slišali zagotovila raznih prvakov, da se bo Gorica. ki je z mirovno pogodbo izgubila svoje naravno zaledje, razvijala vzporedno z razvojem prometa med Italijo, Jugoslavijo in podonavskimi deželami. Zemljepisna lega omogoča Gorici; da lahko póstane zelo važno izhodišče prometa z omenjenimi področji. In prav zaradi tega goriške demokratične sile, in v prvi vrsti komunisti, že vrsto let zahtevajo politiko prijateljstva z Jugoslavijo, vedno večje in neposredne stike s področji onstran meje, razširitev ugodnosti videmskega sporazuma, zgraditev potrebnih cest in železnic, ki hi preko Gorice povezovale Italijo r Jugoslavijo. Vse to bi prispevalo tudi k porazu nacionalističnih in kampanilističnih vizij sedanjih vodilnih krogov na Goriškem. Ta bitka je že rodila pozitivne sadove. Tudi druge politične sile Med probleme, ki postajajo čedalje boli akutni, spada tudi problem stanovanjskih najemnin. Te se, kot je znano, vrtoglavo dvigajo. Mnogo stanovanj, zlasti v velikih mestih, je nezasedenih, kljub temu, da je stanovanjska tiska zelo velika. Tudi v Trstu je mnogo praznih stanovanj, dasiravno mnogo družin prebiva v nezdravih prostorih. Razlog za to je iskali v nedostopnih stanarinah. Na sliki: velika manifestacija proti visokim stanarinam, ki je bila pretekli teden v Milanu. | gospodarske kroge in krajevne u-stanove je privedla do tega, da so se, čeravno obotavljajoče in zdru-| ženo s številnimi protislovji, pridružili pobudam, ki so jih sprožili komunisti ter tako privedlo v krizo desničarske nacionaliste. Ta bitka je ustvarila v široki javnosti prepričanje, da je samo prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo izhodišče za razvoj Goriške. O tem, kaj je potrebno za razvoj Goriške pokrajine je že prišlo do soglasja, toda, žal, je to soglasje v protislovju s politiko demokristjanskih vlad. In to zgovorno potrjujejo tudi vojaške služnosti. Ali bo imela goriška Krščanska demokracija dovolj moči in poguma da se bo zavzela za življenjske interese Gorice, kar bi bilo tudi v interesu vse države, miru, sožitja in prijateljstva z narodi socialističnih dežel? I. C. Ob vstopu v novo šolsko leto Novo šolsko leto je tu. Z njim, kot običajno, prihaja veliko pričakovanj, pa tudi skrbi. Za najmlajše, ki bodo prvič prestopili šolski prag, bo to nedvomno, velik življenjski dogodek. Tudi za roditelje bo dan, ko bo njih otrok postal šolar, prav gotovo velik dan, četudi bo v marsikaterem pogledu združen z velikimi skrbmi. * * * Letošnje šolsko leto je, lalikoreče-mo, jubilejno leto. Pred dvajsetimi leti se je namreč slovensko šolstvo na Primorskem začelo ponovno o-iivljati. Vojna vihra je tedaj tudi na naši zemlji še divjala. Toda kljub temu so se začele odpirati obnovljene šole. Primorski Slovenci, ki so toliko pretrpeli pod fašizmom, niso mogli čakati na konec vojne. Začeli so sami, z lastnimi močmi in sredstvi, obnavljati to, kar je bil fašizem porušil. Morda je prav v tem iskati razlog, da nam je letošnje šolsko leto tako pri srcu. * * * Dvajset let je torej poteklo od tedaj, ko so se začela ponovno odpirati vrata slovenskih šol tudi na Tržaškem in Goriškem. Marsikaj se je v teh dvajsetih letih spremenilo. Tudi na področju šolstva so nastale spremembe. Toda .. mnogo vprašanj, ki se tičejo našega šolstva še vedno čaka na rešitev. Pred par leti je rimski parlament uzakonil slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem. Za Slovensko Benečijo in Kanalsko dolino ta zakon ne velja. Zakon ni tak kakršen bi moral biti in kakršnega je zahtevala slovenska skupnost v Italiji. Odobren je bil po dolgoletnem zavlačevanju. Za odobritev šolskega zakona so se v prvi vrsti zavzemali komunisti. Ti so tudi zahtevali naj bo zakon tak, da bo odgovarjal pričakovanjem slovenske narodne manjšine. Zahtevali so tudi njegovo raztegnitev na Slovensko Benečijo in Kanalsko dolino. Krščanska demokracija in njeni zavezniki niso hoteli upoštevati teh pravičnih zahtev. Kljub temu, da ie preteklo že toliko časa od uzakonitve slovenske šole, niso še uveljavljena zakonska določila. Pred leti so zavlačevali sprejem zakona samega, no odobritvi zakona pa zavlačujejo njegovo izvajanje. Taka je nač politika demokristjanske stranke in njenih zaveznikov. Jasno ie, da to ne koristi slovenski šoli in da zavira njen nemoten ter vsestranski razvoj. Tildi poverjeništva na vodilnih mestih jn še vedno trajaioče suplence v šolah so vse prej kot v korist slovenske šole. Slovenski šoli še vedno primanj-(Nadaljevanje na 4. strani) 2 • DELO 27.-9-196327 /L JA EHREMBUR<3: Dober začetek Objavljamo izvleček iz članka o pomenu podpisa sporazum o prenehanju atomskih poskusov članek je za moskovsko «Pravdo» napisal veliki sovjetski pisatelj Ilia Ehrenburg objavljen pa je bil 4. septembra. Podpis sporazuma o prepovedi atomskih poskusov v atmosferi, zraku in pod vodo je sovpadal s peto obletnico smrti velikega znanstvenika in voditelja Gibanja partizanov miru, Joliot-Curieja. Mnogi so žalostno pomislili : kakšna škoda je; da ni živel do tega dne ! Leta 1957 je Joliot-Curie zapisal : «Za dosego sporazuma o uničenju atomskega orožja (od tega je odvisna usoda vsega človeštva), je treba najprej prenehat5 z atomskimi razstrelitvami Znanstveniki so po prvih poskusih opozarjali na nevarnosti, ki jih ti poskusi predstavljajo... To je nevarnost, ki obstaja tudi . v mirnem času. Če bi se poskusi nadaljevali bi se odrasli ljudje, še bolj pa o-troci naužili toliko stroncija, da hi dobili kostnega raka in levkemijo... Verjemite mi, da ho vsakdo izmed nas in naših potomcev izpostavljen hudi nevarnosti, če se ne bodo prenehali poskusi z jedrskim orožjem». Eno leto kasneje, na predvečer svoje smrti, je Joliot-Curie NIKTTA HRUŠCOV: — Sporazum kaže, da le mogoče z obojestransko željo In s skupini napori zainteresiranih držav reševati mednarodne probleme na podlagi obojestransko sprejemljivih pogojev. Upamo, da bo sporazum o prepovedi jedrskih poskusov prispeval k ublažitvi mednarodne nepetostl In k ugodnejšim razfneram za rešitev mednarodnih vprašanj, ki so že zdavnaj dozorela. U TANT — generalni sekretar Združenih narodov : — Sporazum o delni prepovedi ledrskih poskusov, ki je sledil sporazumu o neposredni teleprinterski zvezi med Krem-liem In Belo hišo, le dokaz dobre volje ln težnle, da bi nastali prijateljski stiki med Vzhodom In Zahodom. KENNEDY: — V tednih nred razgovori. o . sporazumu in po njih so bile želie sveta unrte v ta sporazum. V Ameriki, kler so jedrsko energijo sprostili ln dobro poznalo nevarnost jedrske vojne, ter pomen radioaktivnih padavin, še posebno razumejo ln podpiralo te napore. MAC MILLAN: — Sporazum ne- pomeni, da le ena ali druga stran popustila ln ne pomeni poraza enega ali drv-vega stališča, nač pa le pokazal, da so razlike lahko še tako velike, a so le šibkejše od sil, ki nas prisiljujejo, da se sporazumemo. DE GAULLE. — Francija se ne bo pridružila Sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov. Jedrska oborožitev Francije bo v vsakem primeru «zagotovila svobodo Evrope». Ne bom dovolil, da bi kdor koli prekrižal moje načrte ln se vmešaval v «evropske zadeve». poslal svetovnemu kongresu za razorožitev, ki se je vršil v Sto-cholmu, posebno poslanico, v kateri je bilo rečeno : «Želim še enkrat ponoviti in to smatram za svojo največjo dolžnost, da je treba nujno prenehati z a-tomskimi poskusi... Stroncij-90 in radioaktivne usedline so dolgo časa učinkovite in se kopičijo v rastlinah, v živalih in v človeškem organizmu. Jedrske razstrelitve povzročajo večanje škodljivih radioaktivnih elementov, ki predstavljajo strahovito nevarnost za človeštvo tudi v mirnem času... Te razstrelitve povzročajo trpljenje tako živečim kakor bodočim pokolenjem». Približno ob istem času je Joliot-Curie v članku, ki ga je objavila neka znanstvena revija, med drugim poudaril : «Javno mnenje je opozorjeno in pozna nevarnost, ki preti človeštvu, zato zahteva, naj se prenehajo jedrske razstrelitve». To je bila neke vrste oporoka tega znanstvenika, ki je slišal glas vesti. Toda samo sedaj, pet let kasneje, je uspelo priti do sporazuma, ki prepoveduje iedrske poskuse, ki so zastrupljali ozračje. Sovjetska zveza se je več let bojevala proti izdelovanju in poskusom termonuklearnega orožja. Naravno je, da so tri velesile, ki niso mogle doseči sporazuma, sedaj izšle iz slepe ulice dolgih in sterilnih pogajanj To se da tolmačiti kot preo-kret v javnem mnenju, kot zmago vseh sil, ki l jubi io mir. Kako naj hi se potemtakem sedaj ne spomnili vloge, ki jo je imel Joliot-Curie in vloge številnih drugih znanstvenikov iz raznih dežel, vloge gibanja partizanov miru, ki je nastalo v letih velike blaznosti in atomske slepote, raznih gibanj, ki so nastala kasneje, prizadevanj znanstvenikov kot so bili ali so Einstein, Poling, Russel in Bernal, kako hi se ne spomnili pohodov, ki sta jih organizirala pastor Collins na Angleškem in Žensko gibanje v Združenih državah, kako hi se ne spomnili junaške borbe v vseh deželah sveta, ki jo je organiziralo gibanje, kateremu je načeloval Joliot-Curie? Odveč bi bilo reči, da so prenehanje škodljivih razstrelitev ugodno sprejeli ne samo znanstveniki, temveč milijoni in milijoni navadnih ljudi, očetov in mater, Američanov in Rusov, Avstralijancev in Brazi li Jancev, Alžirccv in Birmancev, Angležev in Poljakov. Vsaka mati danes lahko misli na svojega otroka bolj mir-in nobeno p rotivi jen j e po- ne litikantov, ki nasprotujejo prepovedi nuklearnih razstrelitev v ozračju, je ne more odvrniti od tega, da bo odslej dal je njen otrok obvarovan pred nevarnimi boleznimi. Človek misli na daljnjo bodočnost. V tem se razlikuje od opice. Pred mnogimi stoletji je v slovanski dubrovniški republiki bil v veljavi svojevrsten zakon : dekle, ki se je hotelo poročiti, je moralo vsaditi sedemdeset oljk. Oljka.raste počasi a živi dolgo in kdor želi postati oče mora misliti tudi na vnuke in pravnuke. Zadnja leto smo bili priča pravcatemu paradoksu : ljudje so začeli o-( Nadaljevanje na 4. strani) TRIBUNA LUDU — glasilo poljske partije : — Ko so kitajski voditelji izrazili svoje mišljenje o vojni in miru, ki ni skladno z marksizmom -leninizmom, so podcenjevali jedrsko vojno in ignorirali veliko nevarnost za vse človeštvo, če bi do vojne prišlo. Vlada Sovjetske zveze ima stokrat prav, ko trdi, da izjava kitajske zlade ni odsev skrbi za obrambni potencial socialističnega tabora, ampak prizadevanj za njeno lastno jedrsko politiko in po tem, da bi sama posebej odločala o najbolj uničevalnem orožju. RINASCITA : — Stališče kitajskih voditeljev pomeni resno politično napako, ki korenini v vseh naprednih stališčih, člankih in dokumentih, ki so jih kitajski voditelji v zadnjem času objavili in razširili. HUMANITE’ — člasilo KP Francije: — Stališče kitajskih voditeljev nevarljivo odseva v osnovi zgrešeno politiko, ki jo hočejo ti voditelji vsiliti mednarodnemu komunističnemu in delavskemu gibanju. Devet let po ženevski konferenci, na kateri so se predstavniki treh zahodnih sil in Sovjetske zveze sporazumeli o ustanovitvi Južnega in Severnega Vietnama kot dveh samostojnih državnih tvorb, v Južnem Vietnamu še ni miru. Iz dneva v dan postaja bolj očitno, da se bliža tej državi hud vihar in da mu sedanja stavba na koleh ne bo kos. Sedanja kriza v Južnem Vietnamu je kroničnega značaja. V tej krizi nastopajo in se dnevno kon-frontirajo trije faktorji, vsak vidi in brani le svoje interese: vietnamski mandarin Ngo Dicm, Združene države Amerike in De Gaullova Francija. Dicm hoče za vsako ceno obdržati oblast v rokah katoliške manjšine. In sicer v državi, ki je, kot vse dežele Daljnega vzhoda ( razen Filipinov) budistična. Od trinajstih milijonov prebivalcev Južnega Vietnama je več kot 10.5 milijonov, več kot tri četrtine, budistov. Vendar je oblast v rokah ekonomsko in politično močnejše katoliške manjšine. Dicmova «teza» je, da so slednji v dobi gverile odpornejši proti «agresivnemu komunizmu». Združene države branijo status quo, v Diemovem režimu so še do nedavnega videle najsolidnejšo garancijo svojih pozicij v Južnem Vietnamu in s tem v vsej jugovzhodni Aziji. Branile so tudi Rhcejev režim v Južni Koreji, dokler je pač šlo, Washington se je orientiral v svoji kitajski politiki na Kuomintang in izgubil bitko na kitajski celini. Francija se ni nikoli sprijaznila s tem, da je njeno mesto v Indo-kini prevzela Amerika, nikoli ni mogla preboleti poraza v Vietnamu. J< lag, Skoraj sto let je gradila svoje pni' strstvo pa je poslalo Diemovi ar- ^ ma di na pomoč 15.000 specialno °" premi jenih in izvežbanih vojakov p?1*- ietr i-stVi M je fim za borbe v tropih «New York Times» je predlaga' «kiruršo operacijo», vendar pa .if le malo verjetno, da bi se Bela hiša odločila za kaj takega. V W shingtonskih krogih govore vse več o tem, naj se oba mandarina, Dietna in Nhua pripravi na postopa6 reforme. .. Toda ali bodo sedanji gos pod 3 rij Južnega Vietnama pristali na to- C< 'rij "les tol e Iliči M Iki leti fili tlič cin U|>o ooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOj Se o borbi za svobodo | u črnske skupnosti v ZDA Pred nekaj leti je Združenje za napredek drugopoltnih ljudi v ZDA sprejelo geslo «Prosti v 1963» in to postavilo za svoj cilj. Toda sedaj kaže, da je ta cilj nekoliko bolj oddaljen. V letu 1963 — t.j. sto let odkar so razglasili odpravo rasne segregacije in suženjstva v ZDA — ameriški črnci še vedno živijo nesvobodno v svoji deželi, kjer jim je prostor za življenje, učenje, delo in tudi za zabavo omejen. Zaradi pravic, ki se mnogim izmed ostalih Američanov zdijo same po sebi razumljive — hrenovka v restavraciji, dostojno stanovanje, dobra državno šola za otroke — se morajo črnci izpostavljati besu drhali, curkom iz gasilčevih cevi in policijskim psom. Dogodki zadnjih mesecev po vsej državi, tako na severu kakor na jugu, so odsevali kipeč , nemir v črnski skupnosti. Od Kako, da nič nekaj piše ne veš, saj o tem...» Birminghama do Bostona so se videli ljudje, utrujeni od tega, da so drugorazredni državljani in odločili so, da spričo svojih težav nekaj napravijo. Razen tega, da ti dogodki kažejo, da cilj še ni dosežen, kažejo tudi to, da je že zdavnaj potekel dan, ko je Amerika lahko pričakovala, da bodo črnci zahtevali svoje pravice. Sleherni program za izpolnjevanje pravic črncev, ki ne upošteva nove dinamične sile protestov in širine nezadovoljstva črncev v Ameriki, je nerealen in obsojen na propad. Čeprav so sc razvijale stvari na nedotakljivem področju zakonov in stališč ljudi, je pa v krušnih zadevah napredovanje črncev zgolj pravljica. Zboljšanje ekonomskega položaja črncev odseva le boljši življenjski standard celotne ameriške družbe. Relativno gledano, pa je še vedno velik prepad med življenjskim standardom povprečnih belcev in povprečnih črncev. Pravice na papirju ne dajejo velike tolažbe. Pravični zakon o stanovanjih človeku še ne zagotovi strehe nad glavo in zakon o pravičnem ravnanju pri zaposlovanju mu prav tako ne poveča tedenske Je e 'UŠI Od Ion tl 'livo 0< S hi Ri iv plače. Le če se ti zakoni izpolnjujejo s silo, se zdi, da stvari tudi za črnce napredujejo. Seveda poteče nekaj časa odtlej, ko zakon sprejmejo, pa dotlej, da doseže svojo Veljavo in pomen v vsakdanjem življenju. Toda sto let po Lincolnu imajo ZDA čedalje manj in manj časa, da bi to dočakale. V zadnjih letih je bila vodilna skupina v boju za državljanske pravice Združenje za napredek drugopoltnih ljudi - NAACP. To združe- nje so ustanovili pred 54 leti in trf nutno ima okrog 400 tisoč člpn°.j| domala samih črncev. Po tradicu. ia| • NAACP stremi za svojim .. iik. 1 jeni, da bi prek zveznih, držav0* in lokalnih sodišč sprejeli zakon0 dajo o državljanskih pravicah. hj]V Široka nenasilna in direktni ta akcija je nov pojav. Prvikrat se ,!<|k pojavila zaradi šivilje R°zc iz Montgomcryja bila nekega dne (1955) preveč utnG jena, da hi sc umaknila v zadnji dri Od v avtobusa in tako prepustila svOJPosi sedež belim potnikom, četudi 1,1 Rati iti ,r°l Parki Alabami, ki il •er M zato morala plačati globo in v zapor. In čeprav takrat tega Sipo spravi'1 11'H ni vedela, je njena gesta . na noge mesto s 50.000 črnci, <* ,,r bi tako nemara pripravili vrhovi' Usi; . sPrc i1’ bovi let" ta stil $i J. rp - ,‘ut tri Si i ■ i tei i\w i iv 11 in i «.i | ■ • i' • sodišče do tega, da bi potrdilo, V je potnica imela prav. Temu Pr meni so sledili še drugi in se 1960 razvili kot «sedeči prote-st, v prostorih namenjenih za bsL‘ % in pozneje še takoimenovani nasilni protesti z direktino akcir Do sedaj so bili člani gibanj ki uporablja nenasilje ip direjtdk akcijo, v glavnem študentje in dC gi mladi ljudje, ki se ne z a dud 1 ju j e jo več s starimi, • obrabi j®?, mi odgovori, kakršne so dajali Ak hov im staršem. Največkrat je pr’|j študentom uspelo, da so doSfU., cilje s svojim demonstrativni posedanjem po restavracijah, menjenih izključno belcem if1 n* svojimi pohodi svobode, pa so pogostorna ponosno izpričali " .jo riki in vsemu svetu, da jim ni s le za hrenovke in kolače, ampak človeški ponos. (Konec prihodnjič) h ]Ur.v 'tal N V id' 'e R, fai S 'er Ih •j; >( v v v'tlj 6327.-9-1963 DELO • 3 Nekaj misli Praznih lisha v Krizo est« ;nU b 19.gledališki sezoni Jesenska vremena so nas polagoma odvrnila i/ obmorskih mci kopališč in hladnih hribov spet all/ vsakdanje delo. Uradniki, obrtniki, delavci in tudi igralci so že na svojih službenih mestih... Ah, da gleda-a sezona se je že začela tu- ieg£ j« ni 5!k nCj u' za Slovensko gledališče v šJc Trstu. f Bi si v naglih črtah ogledali, mj 'a j nam za to sezono priprav-. ubijajo tržaški gledališki umetniki? njli Za otvoritveno predstavo, ki egi’0 v Prv' polovici oktobra že ,r'dno pripravljajo Shakcspea-ovega «Othella». Za tega avvili orja so se odločili, ker praznujemo v tem letu 400-letnico rojeva slavnega angleškega pisca, ^iemu bo tudi posvečena ekspe-runentalno-koncertna izvedba fevnih monologov, katere je ff 1 celoto povezal s svojstvenim 'fijemom Jože Javoršek. Na-Mjnji načrti predvidevajo za 'tcsec november komedijo Giri ama Giglija «Sestrica don PHoneja»; za december prav-jično spevno igro «Palčki», ki 10 je napisal J. Ribičič, uglasbil 113 I. Grbec. Za proslavo dvaj-riletnice vstaje bodo uprizori v januarju dela Arsena Biliča «Na zeleni reki čoln». V ehruarju bo verjetno na pro- tri- uro la- saj jni- ar- > v kov iga )e hi- «Va- več tir- ine »rji to? 100 gramu komedija Daria Foa «I-sabella, tre caravelle e un cacciaballe», katero je avtor pred kratkim krstil v milanskem gledališču. Marca bo na programu delo B. Shawa «Major Barbara», mesec dni pozneje pa realizacija Bevkovega dramatiziranega romana «Kaplan Čedermac», katero je z avtorjevim sodelovanjem oskrbel Boris Grabner. Ljubitelje starih dunajskih arij bo zanimalo, da je v načrtu izvedba operete «Pri belem konjičku». V ostalem ima gledališko vodstvo v programu tako gostovanja po Primorski, v Ljubljani, Mariboru in Celju, nastop na Sterijinem pozor ju v Novem Sadu ter v Sarajevu ob priliki skupnih proslav 400-1et-nice rojstva W. Shakespeara, kakor tudi gostovanja jugoslovanskih ansamblov v našem mestu. Načrti predvidevajo tudi prihod raznih režiserjev, igralcev in igralk, ki bodo s svojim delom popestrili in dopolnili delo domačih umetnikov. Nova gledališka sezona se začenja v znamenju optimizma in vse da upati, da bodo vsa predvidevanja dala lepe sadove. ADRIJAN RUSTJA .Ha osica zopet na im Po praznikih komunističnega s k a v Dolini in na Pončani, je prišla vrsta tudi na Križ, kjer so marljivi vaščani, predvsem pa člani P. D. «Vesna» priredili res kvaliteten in pester program. Naj omenimo najprej, dà so nastopili kot gostje «Veseli rudarji» iz Idrije, ki so s svojimi polkami in valčki sodelovali tako pri kulturnem programu kot kasneje pri plesu. Najprej je nastopil moški zbor iz Križa, ki je pod vodstvom Frančka Žerjava zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Velik aplavz je doživela predvsem pesem «Delavski pozdrav», ki jo, kot je omenil napovedovavec, ta zbor običajno zapoje na vsaki prireditvi. Sledile sta dve deklamaciji. Zora Košutova je deklamirala Kajuhovo pesent «Ko človek ho človeka prepoznal», Sonja Sedmak pa Aškerčevo «Anko». Sledil je še «bratski trijo», ki je zapel dve pesmi «Lepo mi poje črni kos» in «Marko skače». Ploskanja ni hotelo, biti konec. In... saj so si ga zaslušili. Pa zopet dekleta. Tokrat je bil na vrsti «dekliški trio», ki so ga sestavljale N ajda Sirk, Milena Sirk in Nada Rogatec. Zapele so «Kako bom ljubila k’mc. srčece boli» in slovensko narodno «Njega ni». No, da ne bi bila .prevelika disonanca je nastopil še enkrat «bratski trio». Tokrat je zapel znano «Pojd’mo na Štajersko». (Nadaljevanje na 4. strani) ti-- Lik Justa Košute (Ob 1. obletnici njegove smrti) riooooooooooooooooooooooooooooc noooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOt Ob 150-letnici Njegoševega rojstva Jv, sen 1813 tri' ov. :ij’ ci- rri il»0' tri jjl riti i< tri ,v ri1 o ___ Pod goro Lovčen ' črni gori so zadoneli streli iz >L|šk: znamenje, da se je v vasici ri vrhom rodil moški potomec, orna Petrovič iz vasi Njegoši, je 'I ponosen. Sinu so dali ime Ra-tiVoj. , Od tedaj je poteklo 150 let. In 'u obletnico so Črnogorci še posedi proslavili. Radivoj, Tomov potomec je pori namreč veliki pesnik, držav-;|k, politik in mislec: Peter Petro-ll" Njegoš, vladika črnogorski, i Rade Tomov je imel srečo, da je 11 nečak črnogorskega vladike Pe-a Petroviča. Ta ga je namreč vzel sebi na Cetinje, da bi ga izšolal er pripravil za svojega naslednika. Medtem, ko se je Radivoj šolal, Se j e vladika Peter I. premislil. Jriločil je, naj bi njegov naslednik M kattal starejši Radov brat Djordja, ,,, tro*^ k' poslal na šolanje v Peto k V Rusijo- Toda Djordja se j\n;,. 0ncar|ib Študijah m hotel zll ' v Črno goro in ie postal ofi- J t» P niške konjenice. Tako je moral s|areli črnogorski vladika zopet j. .J” omenit i odločitev in Radeta pori L°Vno določiti za svojega nasledni-1 ri Zato ga je dal v šolo k učitelju f.tfi- Ta mož ie kmalu odkril v ‘Ulil velik talent za poezijo in 1 lževnost, zato ga je vedno bolj tpajal v tej smeri. Ro smrti s la re sa vladike so črno-pški poglavarji, potem ko so predli njegovo oporoko, proglasili za 1?vega vladiko mladega Radeta 0biava Petroviča. . Rade Tomov je odšel v Petro-rid in od tam se je vrnil kot bogorski vladika, kot vladar Pe-U. Petrovič Njegoš. Od tedaj (j. do konca življenja je živel kot L,air,ični duh devetnajstega stori9. ki se ie rodil in živel, kot ie er|il v nekem pismu, kakor «viali1 .bled barbari in barbar med vla-Vjri». Svojemu narodu in zgodo-SVj .ie zapustil pn'e glasnike pro-cRjenosti, zakonodaje in držav- ništva; združil je razbila plemena in napisal tri velike pesnitve : «Šce-pan Mali», «Luča mikrokozna» in «Gorski venec», ki sodi še danes med bisere južnoslovanske poezije. Peter II. je kot vladika mnogo potoval. Obiskal je Italijo, Avstrijo in Rusijo. Na svojih potovanjih je spoznaval «svoje brate», na ozemlju današnje Jugoslavije in jih bodril, naj sc osvobodijo izpod tujega jarma. Iz teh časov ie ostal značilen dokument — pismo banu Jelačiču — v katerem piše, medtem ko misli na slogo in bodočnost Slovanov, da ni pomembno, «kako se nekdo križa, čigava kri se v kom pretaka in katere prsi so koga dojile». Med enim izmed Njegoševih potovanj so se nekatera črnogorska plemena pod vplivom turške propagande iz Skadra, Bosne in Hercegovine uprla, češ, da je postal njihov vladika pravi svetovljan in da razmetuje državno bogastvo. Po vr- nitvi v Črno goro je dal Njegoš odpreti grob svojega strica in ga proglasiti za svetnika. Tako je hitro pomiril upornike, ker se jim je tudi ljudstvo postavilo po robu. Prav ta poteza je zelo značilno za Njegoša in dokazuje kako je znal izkoristiti vsako malenkost, da bi utrdil oblast v Črni gori, ki so jo imeli v svetu za «uporniško državo». Pa še en dogodek, ki kaže, kako vztrajen in odločen je bil Njegoš in kako j e za svoje cilje znal dobro izkoristiti tudi ljudske običaje, katerim se ni odrekel niti v najtežjih trenutkih : Ko je bil na obisku v Vatikanu, so od njega in od njegovega spremstva zahtevali, naj odlože orožje. Na to zahtevo je Njegoš odločno odgovoril: «Črnogorci bodo odložili orožje samo mrtvi». Tako so morali celo v Vatikanu narediti izjemo in pustiti k papežu oborožene Črnogorce. Posnetek iz jugoslovanskega dokumentarnega filma «Njegoš» Na nedeljski prireditvi v Križu so se spomnili tudi pokojnega Justa Košute. Pravilno, saj ravno v teh dneh poteka prva obletnica njegove prerane smrti. Iz misli, ki jih je v spominskem nagovoru razvijal predsednik kriškega prosvetnega društva «Vesna», Viktor Bogateč, povzemamo naslednje: «V trenutku, ko dramska skupina «Vesna» ponovno uprizarja «Kriško osmico», ki jo je napisal domačin Justo Košuta, — in ker ta uprizoritev sovpada s prvo obletnico njegove smrti — je pravilno, da se sponmemo tega velikega člo-: veka, gledališkega igravca in režiserja, priznanega kulturnega de-I lav ca in iskrenega rodoljuba, ki je bil tako priljubljen in cenjen med nasini ljudmi. ■ Nemogoče je v nekaj stavkih i orisati njegov življenjepis, po dnt-j gi strani pa to skoraj da ni po-; trebno, saj smo pokojnega Justa | tako dobro poznali. Justo Košuta se je rodil v Križu, Tu je preživel svoja mlada leta začel delovati in dozorevati sred dela med svojimi najožjimi rojak j ter se pripravljati za velike cilje ki jih je imel pred seboj. Tu v rod netti Križu je oral kulturno ledi no in nato obdeloval kulturno po Ije dokler mu tega fašisti niso one mogočih ter ga prisilili, da se je preselil v Slovenijo, kjer je nadaljeval svoje delovanje, zlasti med primorskimi rojaki, ki so tako kot on morali iskati zavetje onstran meje zaradi preganjanja, ki so ga trpeli pod fažizmom. Kot gledališki igravec je Justo Košuta nato sodeloval v Mariboru in kasneje v Ljubljani, dokler ga niso fašistični okupatorji zaprli. Po osvoboditvi se je vrnil v Trst, kjer se je še enkrat s pravim mladeniškim zaletom in z največjo vnemo lotil obnavljanja kulturnih : ruševin. Tudi Slovensko gledališče v 7 rstu je spomenik, ki trajno priča o njegovem povojnem delovanju. Koliko nesebičnega truda je pokojni Justo Košuta žrtvoval na področju ljudskih prosvetnih društev saj skoraj da ni društva, ki ne bi imelo pečata njegovega povojnega delovanja, bodisi v svoj-stvu javnega kulturnega delavca, dolasi v svojstvu predsednika Slovensko hrvatske ljudske prosvete. Mnogo načrtov je imel, a žal, niso bili vsi doseženi. Neizprosna bolezen in kruta smrt sta ga prehitro iztrgali iz naše srede. Izmed še nedoseženih ciljev naj omenimo le združitev slovenske ljudske l prosvete po kateri je toliko hre-I penel in za katero tako vneto deloval». ^AlET-PETJE-FOlKlORA-KNJIOe-RIVJIE-KINO ! Ičutiuma l o > f UianiUa l p g j? V SOFIJI se je ta teden t, ™ končal V. mednarodni kon- > o B 2 2 gres slavistov. V novem med- g “ narodnem slavističnem komi- j < tej v je pet Jugoslovanov. Ta- s “ ko so v tem naj višjem slavi- Z 2 stičnem organu zastopane vse 3 < narodnosti Jugoslavije, kakor o je pravilno. Na kongresu v > Sofiji so med drugim skle-5 nili, da bo mednarodni slavi-n stični odbor pomagal pri obno-5 vi univerze v Skopju. Sklenje-g no je bilo, da se bo prihodnji 9 mednarodni slavistični kon-° gres vršil v Pragi. Ta kon-5 gres bo leta 1968. Na kongresi su je bilo predloženih nad 2 500 referatov, ki so obravna-2 vali najrazličnejše téme s polž d roč j a slavistike. OPATIJA 63» — to je natečaj sodobne zabavne glasbe 0 in popevk, ki ga vsako leto 2 organizira jugoslovanska ra-£ diotclevizija, bo v Opatiji v A dneh od 10. do 12. oktobra. 3 Tudi letos vlada za to prireja ditev veliko zanimanje. ! ♦ S BEOGRAJSKA FILHARMO-™ NIJA, ki gostuje v Sovjetski g zvezi, doživlja zelo lepe uspe-=; he. Koncert, ki je bil v veliki 5 kremeljski dvorani, je poslu-^ šalo nad 6.000 Moskovčanov. 2 Na sporedu so bila dela Glu-25 cka, Respighija in Brahmsa. 2 Na zahtevo občinstva so mo-p rali naknadno vključiti v prosi gram tudi odlomke iz baleta £ «Ohridska legenda» in iz o- < pere «Koštana». 1 ♦ ™ V TRSTU je izšla knjižica < pod naslovom «Peter JI. Pctro-5 vič Njegoš». To je študija o o črnogorskem pesniku in pobij tiku. Delo je napisal prof. < Umberto Urbani. < ♦ 5 V VARNI je bil od 5. od 14. g avgusta tretji festival bolgar-p skega filma. Z namenom po- 2 polarizirati domači film ter 2 pod geslom «Za neločljivo T zvezo med filmov in ljud-g> stvom» so prikazali sedem i-5 granih (vso lanskoletno pro-9 dukcijo) ter osemnajst doku-> mentami!» in devet risanih £ filmov. N Razen prikazanih filmov — j. \ si kinematografi v mestu so o predvajali le domače filme £ — so pripravili vrsto pogovo-z rov z glcdavci po posameznih ^ podjetjih in ustanovah. Izve-; dii so tudi anketo. Glcdavci g naj bi v štirinajstih dneh po-g vedali svoje mnenje o bolgar-=; s kem filmu. Prikazani filmi ž so bili po sodbi kritike slabši 2 od tistih s prejšnjih dveh fe-2 stivalov. Najvišje nagrade, 25 «Zlato vrtnico», za igrani film 2 niso podelili. Za najboljšega £ so priznali film «Tobak» po “ romanu D. Dimova, in to v £ novi, skrajšani verziji. «Zlato < vrtnico» za dokumentarni oc film je dobil «Praznik upan-5 ja» (nagrajen v Moskvi 1963 3 s častno diplomo). Dokumen- < tarni film «Tračnice na ne-5 bu» (nagrajen v Leipzigu 1962 p za kamero) je dobil posebno tj nagrado «Za najuspešnejše iz- < vajanje direktiv II. kongresa S KPB. ♦ g NA FESTIVALU dokumen-- farnih filmov za otroke, ki je bil v Benetkah, so letos pred- o z Š vaj ali tudi filme, ki so jih po-; sneli otroci sami. Najvišjo nasi grado so dobili otroci iz Avta straiije, največ nagrad — sku-j pno osem — pa so dobili otro- ^ ^ ci iz Jugoslavije. g S 2 -rveonnoj-anad-mva ii3iv3i-vasvio-i,' IE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KINO-OMI-RAZSTAVE-GLASBA-TEATER-BALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-K»NO-ODRl-RAZSTAVE-et.ASBA-rEATER-BALET-PETJE-FOlKLORA-KNJIGE-REV IE KINO-ODRI KAZSi AVE-GIASBA-»EATER-BALET-PETJE-FOIKIORA KNJIGE REV JIE-KINO-ODRI 27.-9-1963 4 • DELO Obi Kriza tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora še vedno traja Kriza v tržaški občinski in pokrajinski upravi, ki je nastala preteklega julija, še vedno traja in ne kaže, da bo tako hitro izšla iz slepe ulice. Kot je znano sta bila tako občinski kot pokrajinski odbor poražena pri glasovanju o proračunih, ki so bistvenega pomena za življenje krajevnih ustanov. Spričo tega bi bila morala tako občinski kot pokrajinski odbor dejansko odstopiti. Toda do tega še ni prišlo. Krščanska demokracija in njeni zavezniki : socialdemo- krati, republikanci, dr. Simčič in Tolloy so odklonili edino demokratično rešitev, ki bi lahko vznik.', iz odstopa obeh odborov ; zavrnili so javno razpravo, ki naj bi omogočila izsleditev rešitve ter nadaljevanje normalnega delovanja. Spričo tega so komunisti protestirali ter zahtevali, naj oba odbora, ki sta se znašla v manjšini, odstopita. Sedaj se zavlačuje sklicanje sej občinskega in pokrajinskega sveta, na katerih bi ponovno razpravljali o proračunih. Kot kaže, čakajo na izid kongresa Italijanske socialistične stranke. Zaradi tega, torej, naj bi šlo tako naprej do novembra. To pripominjamo zato, ker smo mnenja, da bi hoteli tudi v Trstu «eksperimentirati » levi center, četudi v «določenih pogojih», ki prav gotovo ne bi koristili prebivalstvu in predvsem delovnim ljudem. V zadnjih tednih se opaža ojačanje antikomunizma. Demokristjani odklanjajo tudi sleherno enotno akcijo za o-brambo tržaškega pristaniššča, ki vedno bolj nazaduje. Po nekaterih vesteh, ki prihajajo iz določenih političnih krogov, naj bi bilo v teku sondiranje med strankami, ki naj bi skrpucale novo večino. Toda demokristjani in socialdemokrati, namesto, da bi govorili o programih, govore o razdeljevanju stolčkov, ki se jih laste. Namesto, da bi govorili o nujnih enotnih akcijah za režitev tržaškega pristanišča -in te akcije bi moral voditi župan — socialdemokrati raje vztrajajo v zahtevi, naj jim dodelijo nekatera odborniška mesta. Namesto, da bi govorili o tem, kako dejansko pristopiti k izvajanju določil o spo. štovanju pravic Slovencev, demokristjani raje ponavljajo, da bi bila dodelitev treh od-borniških mest socialdemokratom prehuda žrtev. Namesto, da bi govorili o borbi proti špekulaciji z zemljišči, na katerih bi morali zgraditi stanovanjske hiše — in ta horba je zelo nujno potrebna — barantajo za mesto podžupana, ki se ga danes lasti republikanec Cumbat in ki naj bi ga jutri zasedel socialdemokrat Lonza. Namesto, da bi izdelali novo politično linijo za razvoj pro- meta, raje mislijo na morebitno novo povišanje tarif na avtobusnih in tramvajskih progah. Namesto, da bi pristopili k izdelovanju novega programa, ki naj bi upošteval demokratične zahteve ljudskih množic, raje zahtevajo od tovarišev socialistov, naj popolnoma pretrgajo vezi s komunisti, kar bi še bolj ojačilo antikomunizem. Komunisti zahtevamo naj se preneha z mešetarjenjem. Zahtevamo, naj občinski in pokrajinski svet pristopita k razpravljanju in naj vsakdo sprejme svojo politično odgovornost pri reševanju obstoječe krize. In prav zato zahtevamo, naj bodo razprave javne, naj bo javnost obveščena o vsem in naj se tudi v Trstu uresniči premik na levo. »LAUDIO TONEL Nadaljevanje Novo šolsko leto kuje učbenikov in drugih učnih pripomočkov. Marsikaj bi lahko rčkli tudi o učnih programih, o trajanju šolskega leta, o številnih pouka prostih dnevih (sicer pa to ne velja samo za slovensko šolo). Tu so omenjena le nekatera vprašanja, ki še vedno čakajo na rešitev in deloma bi bila rešena ako hi se v celoti izvajala vsa določila zakona o slovenski šoli. In izvajanje teh določil ne bi prineslo državi nobenih težav, veliko pa bi koristilo slovenski šoli. Toda tisti, ki se laste monopola vladanja tega nočejo razumeti in v svoji(ne)krščanski hinavščini zavirajo razvoj celotne slovenske narodne skupnosti prav na tak način, ker že ne morejo v celoti prezreti njenih narodnostnih pravic. Konferenca v Št. Petru ob Nadiži, V nedeljo 29. septembra ob 15. uri bo v dvorani «Belvedere» v Št. Petru ob Nadiži konferenca, na kateri bodo razpravljali o vprašanjih dežele in o ukrepih, ki so potrebni za razvoj Nadiških dolin. Konferenco sklicuje KPI. Šolska obvestila Ravnateljstvo Lnotne srednje šole ter Nižje trgovske strokovne šole pri sv. Ivanu obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v torek dne 1. oktobra 1963, oh 10,30 v cerkvi pri sv. Ivanu. Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednimi s slovenskim učnim jezikom v Trstu začne novo šolsko leto 1963-1964 v torek dne 1. oktobra 1963 ob 9. uri s šolsko mašo v ulici Giustinelli. Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole in Enotne srednje šole v Trstu (Rojan -ul. Montorsino, 8) obvešča, da se vrši začetna šolska maša v rojan-ski župni cerkvi, v torek dne 1. oktobra. Zbirališče pred šolskim poslopjem ob 9,15. Kljub vsem oviram, ki se še vedno postavljajo na pot razvoja slovenske šole, ta Jfola vseeno napreduje in doživlja iz leto v leto lepe uspehe. Ti uspehi pa bi bili lahko še lepši, ako bi slovenska skupnost bila bolj složna in ako hi z. organizirano akcijo, ki bi temeljila na najširši enotni platformi, prisilila tiste, ki vladajo, naj spoštujejo sprejete obveznosti. Vzgojiteljem in učencem voščimo, da bi v novem šolskem letu imeli kar največ uspehov. Še posebno voščilo pa naj prejmejo najmlajši, ki' bodo letos prvič prestopili šolski prag! Dober začetek Začetna šolska maša za dijake Učiteljišča in Trgovskega tehničnega zavoda v Trstu bo v torek dne 1. oktobra ob 10,30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. T' v • lecaj i ruščine Na sedežu Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu, ul. S. Nicolò 11/11 (tel. 29403) je v teku vpisovanje za tečaje ruskega jezika, vsak dan od 17.30 do 20. ure. Tečaji se bodo začeli 7. oktobra, zato sc priporoča vsem, ki jih želijo obiskovati, naj se nemudoma prijavijo. Izlet v SZ Za pojasnila v zvezi z izletom v Sovjetsko zvezo ob priliki nogometnega srečanja Italija-Sovjetska zveza, obrnite se na sedež Združenja Italija-Sovjetska zveza, v Trsta, ul. S. Nicolò 11/11, tel. 29403, vsak dan od 17.30 do 20. ure. svajati vesolje in misliti na polete njihovih pravnukov na d rugd• planc tcy istočasno pa- so se ponavljale atomske razstrelitve, ki so kvarile človeški organizem ljudi, ki bodo živeli v bodočih stoletjih ! En mesec pred svojo smrtjo je Joliot-Curie zahteval prepoved nuklearnih razstrelitev in tedaj je zapisal : «Te razstrelitve so danes važen činitelj nezaupanja in hladne vojne in se dogajajo v svetu, ki je že itak preveč oborožen, v svetu, ki ima nakopičenih več deset tisoč atomskih in vodikovih bomb». Prepoved nuklearnih poskusov, četudi je samo delna, je prvi sporazum, prvi korak k razorožitvi, prva zmaga sil miru nad silami vojne. Tisti, ki na izzivanje nove svetovne vojne iz svojega egoizma, nevednosti ali tradicije gledajo v zgodovini le dolgo vrsto vojne kronikej gledajo na doseženi sporazum kot na nevarnost, zato ga tudi napadajo z vsemi sredstvi. Ko beremo poročila o zasedanjih raznih ameriških senatnih komisij, se čudimo ne samo surovosti marveč tudi zabitosti tistih mož, ki jim ni prav nič mar za vprašanje življenja bodočih generacij. V dolgih govorih ponavljajo, da je sporazum oslabil napadalno silo Amerike, da gre za barantanje s komunisti in da je ameriška vlada izdala ameriško ljudstvo. Ti možje imajo zaveznike tudi v deželah Zahodne Evrope, kakršen je n.pr. bivši zunanji minister bonnske vlade Von Brentano in tudi kancler sam, ki so očitno nezadovoljni s sporazumom. De Gaulle, četudi je pisal svoje spomine v dobrem jeziku in četudi oblači jopič namesto uniforme, misli kot vo-jak.Tisti, ki ga podpirajo, skušajo prepričati Francoze, da se De Gaulle trudi, da bi vrnil Franciji nekdanji prestiž. Žal pa on ne razume, da je k veličini njegove dežele prispeval več jo-liot-Curie kot pa razstrelitev francoske atomske bombe v Sahari in da je holje imeti velesilo, ki ljubi mir, kakor pa za vsako ceno prodreti v «atomski klub», četudi bi v njem Francija zasedla najskromnej. še mesto. Kaj je imel De Gamie od tega, da je odklonil podpis prvega sporazuma, ki odpira pot k razorožitvi? Nič drugega ni dosegel razen izolacije. Celo njegov prijatelj kancler se je izkazal bolj daljnovidnega, saj je po opravljenih računih sklenil, da podpiše sporazum. Zakaj Mac Millan misli dru- VLADA DEMOKRATIČNE NEMČIJE: — Sporazum ni le rezultat miroljubna politike Sovjetske zveze in spodbud predsednika Hruščova, ampak je uspeh skupnosti socialističnih dežel, svetovnega gibanja za mir in milijonov ljudi v kapitalističnih deželah, ki nasprotujejo jedrskemu orožju. VLADA LR POLJSKE : — Sporazum o delnem prenehanju jedrskih poskusov daje upanje da se bodo ustvarili boljši pogoji za pogajanja o prepovedi vseh Jedrskih poskusov, o popolnem uničenju jedrskega orožja in o popolni in splošni razorožitvi. VLADA LR ROMUN JE: — Čeprav sporazum ne prepoveduje tudi podtalnih poskusov, je v skladu z zahtevami, ki jih že leta postavlja mednarodna javnost za prepovedi vseh jedrskih poskusov, ki so zaradi izžarevanj nevarni vsemu človeštvu. Upati je, da bo sporazum ustvaril pogoje tudi za prepoved podtalnih poskusov. VLADA LR MONGOLIJE: — Mongolski narod in njegova vlada gledata v sporazumu, ki odseva voljo vseh narodov, velik napredek v zmanjševanju mednarodne napetosti i n krepitvi zaupanja med državami. VLADA LR ČEŠKOSLOVAŠKE : — Češkoslovaške ljudstvo se čudi da vlada LR Kitajske — velike socialistične dežele — lahko tako kle-vetniško napada in ovira napore Sovjetske zveze in drugih socialističnih dežel za napredek in ohranitev svetovnega miru. CK SDP MADŽARSKE: — Sporazum o prepovedi jedrskih poskusov je prvi korak k ublažitvi mednarodne napetosti. Stališče KP Kitajske je negativno in podobno stališčem skrajno reakcionarnih evropskih politikov Praznik trgatve v Boljuncu V nedeljo popoldne bo v Boljuncu tradicionalni praznik trgatve. Ob 15. uri bo na vaški «Gorici» velika kulturna prireditev, na kateri bodo sodelovali razni pevski zbori in godbene skupine. gače od svojega prednika Chu cilla? Zakaj je politika Kenm dyja drugačna od Trumana In vendar oba pripadata ist ma strankama kot njuna pre< nika. Mac Millan s tem ni p< stal socialist in Kennedy s ne navdušuje za sovjetski s stem. Nekaj se je torej spP menilo. Časi so drugačni. P< večala se je zavest ljudstva. K sem šest mesecev po bomba' diranju Hirošime in Nagasa’s ja obiskal Ameriko, me je m< čno prizadela skoraj splošf slepota. Atomska bomba je tv dai navduševala bravce arflč riških časopisov. Atomski hod bi so tedaj v Ameriki dali irti «Gilda». Tudi sladoledu so dl li to ime in ženskim kopalni! oblakem tudi. Precej časa s povprečni Američan ni za vi dal nevarnosti atomske bomb? Tudi stotine milijonov ljudi drugih deželah se tega niso za vedale. Toda postopoma, & ravno počasi, so se ljudje z* čeli zavedati dejstva, da atomska vojna hila d rugaci^ cij( od vojn v preteklosti. v Leta 1955 je Joliot-Curie puf Jta daril, da bi že izdelano jedf žal sko orožje zadostovalo za un1' rea čenje življenja. O isti nevarni sile sti mi je leta 1946 govoril tud1 9ja Einstein. Ta mi je dejal : «č1 st j; ne bo prišlo do preokreta, bf Dra ves svet lahko zastrupljen», gos Znanstveniki vsega sveta s< A liji nih teh tue spr bi W in mnogo prispevali za zdramite' j^t z nov miru. Tako je končno prr *le ljudi. K temu je mnogo Prl spevalo tudi gibanje partij ® nov miru. Tako je končno P1' c šlo do spoznanja resnice, d bi atomska katastrofa prizade la vse človeštvo in da bi sc kap oo< talizem ne mogel ohraniti c| hi umorili tako delavce ki kapitaliste. 10 Prav zaradi te resnice so ste ti ne milijonov ljudi zelo začv deno sprejele stališče kitajski vlade glede prenehanja atonv skih poskusov. Začudenje h tem večje, ker je Kitajska ^ cialistična dežela in ker se k> tajska vlada proglaša za voXeV nacionalistično. Praznik tiska v Križ1 v v $ V ft'n «kr cin Višek prvega dela programa pa 51 dosegle moderne slovenske pesmi, ! so navdušile vse prisotne-stai e mlade. Majda Sirk in njena sestni ^ na Milena, kot je povedal napo1*’ bij; dovavec, sta zapeli «Bela ladje šev morju», duet Majda Sirk in Vojk' žax Devetak pa pesem Frančka Zeti6 dv< va: «čakam te». '' Tako se je zaključil prvi del P1 j grama. V drugem delu programi ' je bila na sporedu enodejanka fl kojnega igravca - domačina J1 ,CI Košute: «Na kriški osmici», ki • ul jo člani P. D. «Vesna» podali v V’ škem narečju. Smeha ni man j k“‘f saj so se pridni Kržani in nji^P režiser Frančko Žerjav res potrt1"' li, da so najbolje podali enoP janko. Po končanem kulturnem sp°f> du sta govorila tov. Franc Goni^t in prof. Paolo Sema, ki sta oriš# pomen tega praznika ter se dot*, nila najvažnejših svetovnih pold nih dogodkov. šj Celotni program pa so zaklji& idrijski «Veseli rudarji», ki so r. *;>v 1o n h zno v noč igrali svoje posko — - * 0v »n; 'Ot S 4oi o S ki0 St\, ■% $ki DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK: ANTON MIRKO UREDNIŠTVO IN UPRAVA : TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12 KAPELJ -