347
i                    K zgodovini prstanov.
I         Navada prstane nositi je starodavna.   Znani so bili
I že Egipčanom, Izraelcem, Grkom in Rimljanom. Prstan I izvira od tadanje navade, da so ljudje hoteli zmirom I pečat seboj imeti, ki je bil v prstan vdelan. Zato je I prišel prstan tudi med zaljubljenimi in zaročenimi v I navado, češ, da je s pečatom prstana zapečatena tudi I zvestoba med njimi. Prvi kristijani so to navado od I poganov (ajdov) vzeli, pri poroki so duhovni, kakor je I še dandanes pri poročevanji običaj cerkveni, blagoslovili I prstane, in nevesti in ženinu na prste nataknili, O tem, I na kateri prst naj se prstan natakne, bili so dolgo I časa navskriž-misli; naposled je obveljalo mnenje pre-I brisanega Izidora, ki je rekel, da na četrti prst naj se I vselej natakne prstan zato, ker v ta prst gre iz srca I naravnost neka žila. In ta navada je ostala do danes, I neravno so anatomi že davno dokazali, da od srca gredć i žile do vseh 5 prstov.