V knjigi Odhojene stopinje,1 kjer je natis- njen tudi vaš, še v emigraciji napisani interv- ju za tr`aško Mladiko, pravite, da je povsem lo- gièno, da je zlasti pri malem narodu literatu- ri dano èastno mesto, toda da je od tega pa do obo`evanja literature in literatov velik korak, oziroma bi vsaj moral biti. Dodajate, da je bilo v odnosu našega naroda do umetnikove besede v preteklosti vedno nekaj vzvišenega, da je to zgo- dovinsko pogojeno in lepo, da pa stvar ni pre- prosta: problem zrelega odnosa med publiko in ustvarjalcem imate sploh za enega izmed treh osnovnih problemov v naši prihodnosti. @e ko sem prebiral tiste vrstice, me je mikalo izvede- ti, katera sta po po vašem mnenju ostala dva, vendar v okviru, ki nama je zdaj dan: zakaj naj bi sredi stoterih slovenskih problemov – od še neek- sistence povsem pravne dr`ave, do komplikacij ob vstopanju v Evropo ter podobnega – bil od- nos ljudi do umetnika tako osnoven? Takrat sem napisal, da je to razmerje lah- ko usodnega pomena v narodu, ki mu je knji- ga bila tako rekoè zibelka, v narodu, o ka- terem je reèeno “Slovenci smo zaradi jezika”. Ni bil Wilhelm von Humboldt prvi, ki je znal povedati, da je v jeziku utemljen narod sam, in vsi ugovori, ki sem jih kdaj slišal on- kraj morja – pa zdaj tudi v domovini – o iz- jemah (Irci, Judje, ki da v glavnem ne go- vorijo svojega jezika in ne pišejo v njem), so nepreprièljivi. Vendar niso nepreprièljivi za- radi neeksistence problema med njimi, am- pak zaradi “neenakosti pogojev” pri raznih narodih, zaradi zgodovinsko pogojenega na- rodnega znaèaja, vèasih `e samo zaradi geo- grafskega polo`aja naroda. Glede pomembnosti zdravega odnosa med piscem in bralcem, in to zlasti v prelomnih èasih: ko bi pred pol stoletja mi bili zrelejši, pa bi znali loèevati – samo za primer – med Kocbekovo religiozno globino, njegovim kdaj naravnost zapeljivim slogom, med `upanèi- èevo opojno besedo in strastno ljubeznijo do slovenstva, in njuno politièno naivnostjo, bi – sem takrat pisal v Trst – “te moje vrstice zdaj prihajale v Trst iz Ljubljane, ne pa iz daljnega Buenos Airesa.” Seveda ne bomo mislili, da ni bilo še drugih odloèujoèih faktorjev za raz- voj dogodkov, vendar jemati naše knji`evnike kot subjekte zgolj literarne zgodovine ... Torej naj bi šlo, kakor piše Alojz Rebula v svojih Prepihih, za neke vrste sekularizacijo, za “zdravo desakralizacijo pisoèih umetnikov”?  Pri~ujo~i, še neobjavljeni pogovor s pisateljem Zorkom Sim~i~em je potekal leta 1996. Vprašanja je postavljal mag. Igor Sen~ar, takratni urednik za dru`bena in politi~na vprašanja pri reviji Tretji dan. Besedilo zaradi krize revije ni bilo objav- ljeno. – Pisatelj je leta 2007 izdal izbor pogovorov (Ob `erjavici in ognju, Ljublja- na, Dru`ina). Ker v tem intervjuju te~e beseda o temah, ki se jih spraševalci in pisatelj v drugih intervjujih niso dotikali, uredništvo meni, da ga je, ~eprav po dvanajstih letih, primerno objaviti. 82/       8       2   ! # Recimo tako. Pri tem pa seveda ni prob- lematièen samo literat – èlovek s svojim sve- tovnonazorskim ali politiènim preprièanjem –, problem je navadno še bolj v bralcu, ki is- toveti lepoto, oèaranost s ... “prav”. Te`ava ni v tem, da se politik na televiziji poka`e kot umirjen, lep èlovek, ampak v tem, da ljud- je eo ipso sklepajo, da je zato tudi pošten, zmo`en. Toda ali ne pripelje taka desakralizacija lahko do demitizacije umetnikov — spomnite se samo kakšnih naših novih ‘obdelav’ Prešerna, Cankarja — in pa do škodljive distance od `i- veèih, med katerimi imajo vendar mnogi kaj povedati. Ne bi imelo zdravilo hujših uèinkov kakor bolezen? Seveda je mo`no. Ugovor je toliko bolj upravièen, kolikor je znano, da mnogi rušijo mite samo zato, da na oltar postavijo dru- ge. Svoje. In vendar: mirnejše, treznejše gle- danje na literata bo bralcu samo v korist. Pa tudi literatu samemu. Tu se pravzaprav v bistvu zastavlja vpra- šanje odnosa med lepim in dobrim. Tudi vpra- šanje, vsaj v današnjem èasu, kaj je sploh lepo in dobro. Kako gledate na to? Mislim, da so glavni krivec zmede na tem podroèju nelogièni miselni preskoki in zato seveda potem – napaène konkluzije. Vèasih se tako na pol v šali sprašujem, ali ne prihaja do napaènih sklepov zaradi napaènega po- gleda na transcendentalije. Reèeno je, da ens et aliquid et res et unum itn., itn. – convertun- tur, da obstojeèe, nekaj, stvar, eno, resnièno, dobro... ‘sovpadajo’, da so eno in isto; in torej te ‘kategorije’ lahko zamenjavamo, kakor to dostikrat delamo v pogovornem jeziku. Ko uèitelj na vprašanje, koliko je šest krat pet, dobi odgovor, da je trideset, lahko reèe uèen- cu: “Je!” (kar je metafizièno podroèje), “Lepo si povedal” (kar je estetsko), “Dobro!” (kar je etièno) ali pa celo “Res!” (kar je gnoseo- loško). Kdove, ali ni danes zlasti tako ime- novanim inovatorjem v umetniških krogih prišlo na misel, da smejo na osnovi metafi- ziènega izhodišèa ´postopek´ uveljaviti tudi na podroèju umetnosti: kar je, pa naj bo to besedilo, podoba ali skladba, je `e samo za- radi svoje eksistence tudi dobro, resnièno, lepo, skratka – umetnina. Da so starejši ustvarjalci dostikrat gorki ino- vatorstvu, je razumljivo, èudim se pa, ko take izjave prihajajo od vas, ki ste vendar znan kot inovator in to ne samo kar se Èloveka na obeh straneh stene tièe, ampak tudi zgradbe vaših dram. Ob Zgodaj dopolnjeni mladosti je neki kritik res zapisal, da je to “eno najvznemirlji- vejših dramskih besedil zadnjih desetletij”, ven- dar najbr` zaradi religioznosti, ki jo je v drami zaèutil, medtem ko so se drugi — kakor sem za- sledil — ob njej ustavljali manj navdušujoèe prav zaradi “modernih prijemov”. Nekdo sicer pre- vidno, pa vendar namiguje, da je drama “kom- pozicijsko zagonetna”, kar pa da je “do neke mere logièno, saj `ivimo v èasu surrealizma in alienacijske abstrakcije.” — Pa tiste oznake o vašem kozmopolitizmu ... Nikdar se nisem èutil inovatorja. Kar se pa kozmopolitizma tièe ... Literarni zgodo- vinar paè da neko oznako, z ozirom na kraj in èas, v katerem se neka literatura ‘dogaja’. Moje pisanje je bilo morda razlièno od tiste- ga, lahko zelo kvalitetnega, ki so ga pred voj- no gojili zlasti v krogu Doma in sveta, ven- dar – kozmopolit? Pišem slovensko, moji ‘ju- naki’ – pa naj `ivijo v domovini ali v tujini – so v glavnem Slovenci, vsa problematika je taka, da je tudi slovenska – le moj prijem je bil od vsega zaèetka drugaèen. Pa tudi kako naj ne bi bil! Jaz sem mešèan, doba, v kateri sem se rodil, je sicer še zakrivala raztrešèe- nost èloveštva, pa vendar “`e bila tukaj”. Pisal sem, kakor sem paè èutil. Za Tineta Debe- ljaka, ki me je sicer cenil, sem bil predvsem “psihološki analizator”, Fin`gar, ki je tiskal        " mojo prvo knjigo, “take literature” – to mi je sam dejal – ni mogel razumeti (in èe v `iriji ne bi bilo Franceta Koblarja, bi moje Prebu- jenje najbr` ne zagledalo belega dne ...), Jo`a Lovrenèiè, moj zadnji profesor slovenšèine, mi je govoril o vplivu Prousta in seveda sem bil preveè ošaben, da bi priznal, da za Prousta niti ne vem, še France Vodnik, ki je imel slo- ves modernega kritika, je v oceni omenjal, da ima moje pisanje “premalo epskega rea- lizma”, in da “posegi stran” – bralci so bili navajeni linearno zgrajenih zgodb – “rušijo enotnost zgradbe”. Nisem inovator, a tudi proti inovators- tvu nisem. Mislim pa, da sploh ne gre za novo ali staro, za ustaljene ali nove prijeme pri pisanju, ampak za to, ali pisatelj piše, pe- snik poje – pa naj poje tako ali drugaèe – iz svoje avtentiènosti ali ne. Je pristen? Eno je, ali se danes izraziš drugaèe, kakor so se izra`ali vèeraj, ali èe te danes bolj kot zgodba privla- èuje notranjost èloveka, nekaj drugega pa, èe zaradi mode posnemaš tuje – hoèeš biti avantgardist. Kakor je nekoè dejal Maurois: “Niti Stendhal, niti Virginia Woolf nista mi- slila: Pripadam avantgardi.” In zdaj niti ne gre toliko za to, da, kar “na svetu najhitre- je ostari, so novosti “ (Valéry), ali da “naša doba goji fanatièen kult novega, neprièako- vanega: strahotna skušnjava za mistifikatorje” (Maurois), še prej se ka`e vprašati, odkod pri nekaterih ta skušnjava in kam vodi? In vendar ali nima vsaka doba svojega sloga, svojih prijemov, ali nimajo v vsaki dobi umet- niki drugaènega pogleda na sebe, na svet, vèasih celo – kakor pravijo – na “materijo, s katero us- tvarjajo”? Nesmiselno bi bilo zahtevati – da se us- taviva recimo pri dramatiki –, da bo sodobna drama zgrajena na Aristotelovih zahtevah o dramski zgradbi ali na Freytagovem dramatskem trikotniku, kakor so nekoè zah- tevali uèbeniki, ali da bo nujno vzbujala ka- tarzo. Toda danes nam z odra dostikrat pri- hajajo samo podobe, vtisi, ki naj bi ilustri- rali, razgalili miselnost, problematiko sodob- nega èloveka, kdaj celo zgolj gibanje nasto- pajoèih brez besede, brez sporoèila, ko si naj – kakor smo lahko brali – “vsak gledalec v dvo- rani sam sproti izmišlja lastno zgodbo.” – Eks- perimenti bodo morda res prinesli nekaj no- vega, vendar ali ne bi kazalo tej umetnosti – èe bo ustvarjalec na drugaèen naèin, pa ven- dar estetsko izrazil pristnost sodobnika – dati drugo oznako? Ne pa ostajati pri ‘teatru’. Ko berem o “spektakelski funkciji teatra” – nekdo celo govori o “spektakelnosti kot edini funk- ciji” –, me zmrazi. Morda bo, sem si dejal po kakšnem res vrhunskem spektaklu, to nekoè baza za “gibljivo slikarstvo” ali kaj podob- nega, saj raznih mojstrsko skomponiranih scen res ni mogoèe pozabiti. Sicer pa kdo ve, ali v teatru `e ne prihaja do bifurkacije. Pred tedni je nagrajenec Boršnikovega prstana raz- lagal, kako si mladi spet `elijo besede, zgodbe, ki naj bi jih prevzela, “radi bi se ali smejali ali jokali”. Pa vendar ‘Èasi se spreminjajo in mi se spre- minjamo v njih ...’ Tako. Pa vendar ostaja èlovek vedno isti: gnan od ljubezeni ali od sovraštva, pregne- ten s slo po `ivljenju, pa tudi po smrti. Tak kakor pred tisoèe leti. Res pa je, da je zdaj postavljen – da se je prestavil – iz oboda v cen- ter. Zdaj hoèe on biti središèe vsega, on od- loèati o vsem. Logièno je, da se danes drugaèe izra`amo, kot so se nekdaj. Gotovo tudi za kakšnega našega modernega pesnika nekje “na polju znamenje stoji”, gotovo tudi on kdaj zdvomi nad smislom èloveške eksistence in misli, da bi naj Bog ustvaril karkoli, le “èloveka nikar”, vendar kako prièakovati, da bi – recimo pe- snik Grmaè – to tako izrazil, kakor je goriš- ki slavèek? Tudi danes pripovedniki poznamo kakšne ‘Slemenice’, sreèamo kakšno ‘Manico’    # # in posebne`e, toda èetudi bi se to zgodilo v istih krajih, to so drugaèni kraji z drugaènimi ljudmi. Ob našem vladajoèem Einkindersy- stemu ni veè originalov, ki “bi se šli” dese- te brate, danes se avtor Halstatta sreèa z dru- gaènim èudakom, kramlja na klopci parka s klošarjem ... O posledicah modernega “kulturnega in- `enirstva” – kakšen izraz, kaj! – bodo nekoè pisali zgodovinarji. Mika me reèi “zgodovi- narji-psihiatri”. Iz literarnih stvaritev bodo bolj kot iz znanstvenih analiz jemali gradi- vo, vendar, ali ni šokantno pomisliti, da bo besedna umetnost nekoè slu`ila predvsem za študij mentalitete neke dobe? In vendar vem, da pristnost novega umet- nikovega izraza lahko tudi danes rodi nekaj novega, da marsikomu odpira pogled v nov, doslej neznan svet. Spomnim se, kako sem prviè prebiral ‘modernega’ Eliota (T. S Eliot: “Pesem lahko prej zaèutiš, kakor pa jo razu- meš ...”), njegove Svete tri kralje. Ko da se mi je nenadoma prikazala za doslej zastrto zaveso le`eèa pokrajina. Obèutek rojstva nove dimenzije v meni, znajdenja v drugaènem svetu. Pa tudi pri moderni likovni umetnosti veè ko enkrat ob vsej drznosti, ‘ne-n o r m a-lnosti’ obèutiš harmonijo, lepoto linije, èe- prav je slika daleè od stvaritev v kakršnem- koli doslej znanem ‘izmu’. Dostikrat zaèu- tiš duhovitost, igrivost, ki bi si jo ob doslej znanih prijemih te`ko zamislil. Kakšno “ne- statièno kiparstvo” – spomnim se obiska v ne- kem muzeju moderne umetnosti: vrh curkov fontane plesoèe `ogice – ima morda (kakor mi je razlagal cicerone) celo psihoterapevtiène uèinke, toda ... ali je to res dovolj, da temu reèemo ´umetnina´? Resniènim iskalcem novih poti, umetni- kom najhuje škodijo mistifikatorji. Resnièni   Evgenija Jarc: Meglice nad gladino, olje na platnu, 120x90 cm, 2006.      $ pionirji – tudi na umetniškem podroèju – so dostikrat `rtve svojega pionirstva: nerazum- ljeni, potisnjeni na rob, a najveèkrat prav zaradi proliferacije šarlatanov. In kaj bi odvrnili kritiku, ki bi dejal, da gledate na umetnost statièno in predvsem preveè racionalno? Da je vendar ravno iracionalnost tista, kateri se mora umetnik prepustiti, saj je bolj kot racionalnost potreben ‘delirium’? Da smo danes, kljub vsej modernistièni mrzlici, ka- kor pravijo, vendarle še vedno navezani na stara izhodišèa? Pred kratkim sem govoril z nekim našim znanim dirigentom. O moderni glasbi. Tudi on je bil mnenja, da bo velik del moderne glasbene produkcije `e èez leta pokril pepel. Zakaj? Pokazal je na èelo: “Ustvarjajo samo z glavo. Ne bo obstalo.” In zakaj ne verja- me v trajnost teh kompozicij? “Ti ljudje so stopili iz narave.” – Teden dni zatem sreèam misleca, teologa. Pogovarjala sva se o naših mladih filozofih in njegovo mnenje je bilo vse prej kot optimistièno. “Ne priznajo narave.” Desetine mladih – tudi kršèanskih – mislecev, stotine uèenih èlankov, vendar “v glavnem jeguljasto pisanje ali pa uèena `a- govina”. Kje je problem? “Ker mislijo, da fi- lozofirati pomeni predvsem eno: povedati ne- kaj, èesar doslej še nihèe ni trdil!” Tu ni “hre- penenja po zadnji jasnosti”, iskanja prvih po- èel in zadnjih vzrokov, cilj je ‘nekaj novega’. Kaj ima pri tem opraviti racionalnost ali celo iracionalnost? In vendar delirium, pri Platonu celo de- lirium divinum ... Ko bi le vsak delirium bil tudi `e divinum. Uèili so nas, da prihaja beseda delirium iz ‘de-lirium’, ko ‘lyra’, oz. arhaièna latinska ‘lera’ pomeni brazdo, jarek, ki nastane pri oranju, pa tudi zemljo, ki se pri oranju dvigne ob razoru. Vrsta. Red. Tir. Toda danes mi- slimo, da je dovolj, da smo “de” (od, proè, iz), da je dovolj, da smo “iz-vrste”, da smo “iz reda”, da smo zato pa tudi `e “iz-vrstni”, “iz-redni”. Ko pa smo lahko tudi samo “iz- tirjeni”. Delirium je res lahko bo`anski delirij – brez èesar sploh ni rojstva umetnine –, toda kaj ko je lahko tudi samo nekak an-alkoholni, pa vendar “tremens”, zgolj ugodje ob stal- ni, kdaj celo umetno v eksistenco priklica- ni vzhièenosti ... Zdi se mi, da bo treba v drugo smer. Po- tem ko se je èlovek postavil za središèe sve- ta, noèe priznati mej, ne pristane na nobe- no omejitev. Danes ne samo da noèemo iskati trdne toèke, s katere bi svet dvignili s teèa- jev, noèemo je. Ima pa ta problem po mo- jem globlje korenine in to v neèem, kar – vsaj mnogim se tako zdi – sploh ni povezano z umetnostjo. Mislite na religijo? Tako. Na vrstice v Genesis, ki govorijo o skušnjavi, ko bi èlovek hotel “biti kakor Bog”. Karkoli boste ustvarili, vsemu boste lahko rekli valde bene. Karkoli ustvarite, je, in kakor `e reèeno, ker je in še posebej, èe je nekaj novega – je umetnina. Ko sva `e zavila na to polje: kako gledate na razmerje med neko eksplicitno idejo dobrega in lepega? Natanèneje — ko bi celo oznako krš- èanske umetnosti zo`il zgolj na katoliško umet- nost – kaj sodite o katoliški literaturi ? O pojmu ‘katoliška literatura’? Mnenja o njej so vsekakor deljena. Mnenja o izrazu ‘katoliška umetnost’ so bila in so deljena. Za negiranjem to vrstne umetnosti bi seveda vèasih našli tudi kaj dru- gega in ne samo “stremljenje po resnici”... – Sicer se mi pa zdi va`neje najprej vprašati se, ali se je kdaj rodila resnièna umetnina – na kakršnemkoli podroèju –, èe v ustvarjalcu ni bilo zavesti ali vsaj slutnje neke transcen- dence. Pa naj jo je umetnik v sebi èutil z ve- liko zaèetnico ali ne. In preprièan sem, da     # tudi danes ne more biti drugaèe. Šele potem bi po mojem bil pripravljen teren za razprav- ljanje o eksistenci kršèanske ali celo katoliške umetnosti. Pri nas so med obema vojnama o tem do- sti diskutirali. Saj so nekateri ‘katoliško lite- raturo’ `e samo kot pojem apriori negirali. Med glasnimi Josip Vidmar ... Res se je pogosto o tem razpravljalo, zlasti o svetovni katoliški literaturi tudi pisalo. Pri nas predvsem o francoskih, pa – zanimivo – tudi èeških avtorjih. Spomnim se pogovorov o Juliusu Zeyerju, o njegovih Marijinih le- gendah, o Otakarja Bøezine pesniških zbir- kah, pa o mistiki Jakuba Demla in literaturi Jaroslava Durycha – ta slednji ni bil toliko zanimiv zaradi marijanskih himen ali iger o svetnikih, ampak zaradi romana Blodnje. Še veè pa je bilo govora o Francozih: Paul Bour- get, Leon Bloy, zlasti seveda Paul Claudel, èeprav se je pisalo tudi o mlajših: Péguy – pa o še sodobnejših: Bernanos, Mauriac, Mau- rois, Duhamel ... Kako vi gledate na to vprašanje? Mislim, da umetnine – govorim o besedni umetnini – ne naredi ideja, ki je za njo, naj je še tako pozitivna, ampak ustvarjalna moè umetnika, ki jo izrazi. Prav o tem je govo- ril Stanko Majcen v svojem zadnjem interv- juju, malo pred smrtjo, ko je dejal, da kato- liške umetnosti ni in da Dante ni velik zato, ker nam je orisal pekel, vica in nebesa, ampak zato, kako jih je opisal. Jaz tega stališèa ne bi branil – kakor je on – s stališèa avtonomije umetnosti, ampak ker se stvar sicer takó za- plete, da naposled iz labirinta sploh ne moreš. Dante je pisal tako, kakor je, ker je bil paè pregneten od Transcendence. Take pesnitve ne more napisati nihèe, ki ne do`ivlja bo`- jega v sebi. Vem, da so kakšni celo znani ita- lijanski dantologi bili drugaènega mnenja, a vem tudi to, da je v ozadju šlo za navadno ideologiziranje, vèasih celo – kot mi je pra- vila neka znanka, florentinska zaljubljenka v Bo`ansko komedijo – za “èisto navaden ne- dozoreli italijanski antiklerikalizem”, kate- remu naj bi tudi altissimo poeta slu`il. Zanimivo se mi zdi, da je diskusija o ek- sistenci katoliške literature potekala med reli- gioznimi in areligioznimi ustvarjalci, hkrati pa tudi med katoliškimi literati samimi. Pred kratkim sem brskal po Slovencu med letoma 1925 in 1930 in našel prav pri prej omenjenem Durychu, ki je bil po mnenju Frana Sušnika, pisca prvega slovenskega pre- gleda svetovne literature, “poln lakote za Bo- gom in izza zaèasnega razbiral veèno” ter pisal igre o èeških svetnikih, izjavo podobno Majc- novi: katoliške umetnosti ni. Samo da je Durych dodal: “Èe pa je kje kaj podobne- ga, naglo steci proè!” Je pa zadevo drugaèe prikazal: “Paè pa velja narobe: vsaka umet- nina je katoliška, pa naj izhaja iz rok poga- na ali maorskih roparjev. Vsaka umetnina nas tudi vsaj malo uèi ali seznanja s katoliško vero. Seveda pa to velja samo za umetnino, ne pa za to, kar se samo naziva umetnina, a je dostikrat le njena prostitucija.” Pri nas je o tej problematiki veèkrat pi- sal France Koblar, razmišljal o Claudelu, Mauriacu, Undsetovi pa tudi o Gertrude von le Fort. Nekoè se je – v Slovencu – izrecno ustavil ob “slovenskem in katoliškem roma- nu”. Kakor da bi vnaprej hotel nakazati Vid- marju, da se ne strinja z njegovo delitvijo slo- venskega literarnega ustvarjanja na “beli in èrni kruh”. Bel kruh naj bi bila literatura “na- prednih” pisateljev, medtem ko je vse, kar je kolièkaj dišalo po kršèanstvu – s Pregljem vred – bilo nekaj konzervativnega, z religi- jo “blokiranega”, drugovrstnega, pre`ivetega, “èrn kruh”. Vèasih se hudomušno vprašam, ali bi si takratni “napredni krogi” mogli pred- stavljati, da bodo nekoè ravno bogati, rafi- nirani ljudje segali po èrnem kruhu ...        % Ali se vam ne zdi, da je ta diskusija dan- danes in zlasti pri mlajšem rodu, tudi katoliš- kem, nekaj oddaljenega, èe `e ne povsem ana- hroniènega? Ali pa se utegne ponovno pojaviti na tapeti? Kdo bi se šel preroka! Sam izraza “kato- liška literatura” ne bi kar tako zametaval. Pa ne v imenu protiargumenta (neeksistenca ‘pravoslavne literature’ ali ‘protestantske li- terature’, ki da nikomur ne prideta na mi- sel), ampak zato ker so dela nekaterih kato- liških besednih umetnikov vèasih pregnetena s takim vzdušjem, ki ga najla`e definiraš rav- no s ‘katoliškim’. Pomislite na Preglja, pri Francozih na Claudela, ko v kakšnem njiho- vem delu o katolištvu – niti ne o religiji – ni besede in vendar ... Claudel je res katoliški umetnik. In pri nas bi se to dalo reèi o Preg- lju, pa – zanimivo, si pravim – kdaj tudi prav o Majcnu, ki je ta pojem zametaval. Ne mi- slim na njegovega Bogarja Meha in Marijo, tudi ne na “ljubezensko zgodbo v petih de- janjih” Brez sveèe, ki je dramatièna sploh lah- ko samo pod vidikom katoliške miselnosti in zanimiva zaradi dileme med osebnim in institucionalnim pogledom na religijo. Mi- mogrede: ko bi to dramo takrat – gre za leto 1925 – napisal kak Bernanos ali Mauriac, bi pomenila prelom in to ne samo v slovenski tezni dramatiki. Bolj bi se ustavljal ob nje- govem @eninu na Mlaki, ob drami, ki bi se jo od vsega, vsaj kar je meni v naši literaturi poznanega, moglo prišteti h katoliški litera- turi. Tako je prepojena s posebnim vzduš- jem, odvisna od katoliških premis in misel- nosti, da – postavljena na oder – nekatolièanu nemara ni razumljiva. Vem: tu se odpre vpra- šanje o nujnosti univerzalnih komponent umetnosti: mar vernost ali nevernost èloveka spadata k nujni komponenti za mo`nost dojemanja besedne umetnosti? Toda èe bi v tem bil razlog za mo`nost negacije take dra- matike, kako naj potem monoteist bere grško dramatiko, kaj šele ateist? Da ne govorimo o Dostojevskem. Vem, seveda poznamo razne teorije o “resniènem, to je v resnici ateistiè- nem Dostojevskem”, a to so krilatice, ki se od èasa do èasa pojavijo, ki pa jih èas tudi sproti odplakuje. Za umetnika, ustvarjalca, je pomemben tudi medij, skozi katerega se izra`a. Za knji`evnika je gotovo to jezik. Pogosto slišimo in razume- mo kot samoumevno, da je naš jezik eno glavnih identitetnih doloèil. Kako vi kot pisatelj in še posebej kot pisatelj, ki je dolga leta ustvarjal v emigraciji, do`ivljate jezik? Skoraj pol stoletja `ivljenja v tujini je paè dovolj, da se v èloveku pojavijo posebni prob- lemi, pisatelju seveda tudi “obrtniško” pisa- teljski. Oddaljenost od domovine, od stal- no in naravno razvijajoèega se jezika vpliva na pisatelja. Dvojeziènost, ki lahko bogati, lahko pa tudi – o tem se manj govori – okr- njuje izvorno ustvarjalèevo izraznost – poraja probleme èloveku, ki ni “od rojstva” dvoje- zièen. Pri kom tudi prebudi misel, da bi zaèel ustvarjati v drugem jeziku, saj je primerov v svetovni literaturi dovolj: od Conrada (Kor- zeniowski) pa do Ionesca. Meni je bila ta ´skušnjava´ prihranjena, ker sem dospel v tu- jino `e dorasel, pa tudi zaradi posebnosti emi- gracije, ideološke emigracije, katere del sem se èutil in katere poslanstva sem se od vse- ga zaèetka zavedal. Kak švedski pesnik Carl Snoilsky – potomec našega Znojilška, ki je za èasa protireformacije pobegnil na sever Evrope – mi ni bil zanimiv, pa tudi drugi, `e novejši – vštevši ameriškega Louisa Adami- èa – mi niso vzbujali pozornosti. Ko `e zaradi `ivljenja na tujem govoriš in pišeš v razliènih jezikih, kako zaèutiš v sebi to dvojnost, èe si literat? Oziroma ali je mogoèe, da je sèasoma sploh ne èutiš? Mislim, da je v èloveku nekaj skoraj bio- loško povezanega z materinim jezikom. Spomnim se – zdaj ne vem, ali je to bil psi-    # holog Alfonz Èuk iz ZDA ali teolog Vladimir Truhlar iz Rima, oba sta sodelovala pri re- viji Meddobje, potem ko sta dolga leta pi- sala samo v tujih jezikih –, kako mi je eden od njiju sporoèil, da je – citiram po spomi- nu – “ob pisanju v slovenšèini obèutil fizièno ugodje, kakršnega ne pomni”. Po mojem ne gre toliko za zvestobo materinemu jeziku (“... kakor je moja prva beseda slovenja bila, naj tudi moja poslednja slovenja bo ...”), tudi ne samo, kakor poudarjajo teoretiki, ki se uk- varjajo z interkulturacijo ali asimilacijo, za vprašanje, ali izvorni jezik res podzavestno ostaja vedno na vrhnji plasti, tudi èe èlovek tega noèe. Odloèujoè je, po mojem, èustveni, kar recimo ljubezenski naboj. Lahko bi kar dejali, da gre za erotièno kategorijo, za tisti ‘nekaj’, ki si ga pil z materinim mlekom, da gre za obèutke, ki so prišli vate po oèetu, ma- teri, uèiteljih, kolikor so te tudi preko lepote slovenske besede vkoreninjali v narod. Ka- dar kot otrok slišiš od oèeta, da “saj paè do- volj ognjena ljubav do doma ni nobena, ki strastna ni” in èutiš, da starši to `ivijo, ti je pot med jeziki vnaprej zakolièena. Ne da bi druge jezike omalova`eval, vsi jeziki so po svoje lepi in zame res vsi tudi sveti, ampak srce zatrepeèe bolj ob enih zvokih kakor ob drugih. Res je, da je drugi vidik pri izbiri jezika – mislim na literata – lahko tudi `elja, da bi s pisanjem v svetovnih jezikih dal spoznati našo kulturo drugim narodom, a tudi v teh primerih, mislim, ni pravila, zakaj, kdaj in kako se odloèiti. Ali ste `iveèi v špansko govoreèem svetu pisali tudi v španšèini? In èe ste, kaj ste pri tem ob- èutili? Prvo leto sem napisal nekaj krajšnih be- sedil. Tako za vajo. Pozneje sem nekoè za špansko izdajo revije Reader´s Digest nove- liziral zgodbo o preprostem Buenosaireèanu, invalidu brez noge, ki se kljub vsemu uve- ljavi kot golfist, nekaj v slogu ameriškega “Ne vdaj se!”. Prvo literarno delo, delce, je bil li- breto za otroško opero El Mago del Valle en- cantado – Èarovnik Zaèarane doline, posve- èen bariloškemu otroškemu pevskemu zboru. Pri pisanju besedila nisem imel obèutka, da si delam silo. Nekaj drugega pa se je zgodilo, ko sem leta pozneje ustvarjal dramo Tako dol- gi mesec avgust. Zaèel sem jo pisati v slovenš- èini, pa se nenadoma znašel, da pišem v španšèini. Zasmejal sem se, zaèel znova, prvo stran napisal po slovensko, vendar nisem bil še na koncu drugega lista, ko sem, ne da bi se zavedel kdaj, ponovno zdrknil v španšèi- no.2 Stvar je seveda bolj preprosta, kakor se zdi. Vsakodnevni in to tipièni pogovorni je- zik mesticev na severu Argentine, med ka- terimi sem veèkrat prebival, jezik tudi tujih priseljencev, in to v svetu s svojevrstno mi- selnostjo, mi je “eno zagodel”: ‘junaki’ so se mi preprosto uprli. Ni in ni šlo. Pesni- ku se izlijeta èustvo ali misel naravnost na papir, pri pisanju dramskih pogovorov pa, se zdi, gre nujno prej še skozi ušesa. Dra- mo Agosto, el mes más largo sem pozneje pre- vedel v slovenšèino, pri tem si zlasti ob me- taforah in besednih igrah veè ko enkrat raz- bijal glavo. Vsekakor: enkratna skušnja! Za- nimivo pa je – besedilo sem namreè skušal ne samo prevesti, ampak res posloveniti – , da mi je pesnik in prevajalec Menart spo- roèil, kako se v ozadju ponekod še vedno èuti ‘španska melodija’. Nekoè ste napisali, da se vam upira daja- ti svojim ‘junakom’ ime. Da se je to zgodilo pri Èloveku na obeh straneh stene, se mi zdi ra- zumljivo, vendar tudi v vaših èrticah — Deèek na dvigalu na Piazzi Barberini, Èrni tekaè — so ‘junaki’ anonimni. Bi vas imena motila? Èlovek paè piše in sam ne ve, zakaj tako in ne drugaèe. Mislim, da ni racionalne raz- lage niti za to, zakaj navadno pišeš krajšo pro- zo ‘avtobiografsko’ in ob opisovanju drugih        v resnici ‘prepisuješ’ samega sebe (nekako v slogu Flaubertovega “Madame Bovary, c’ est moi!” ali ob slutnjah, da so bratje Karama- zovi, še tako razlièni med seboj, samo poten- cialni deli Dostojevskega) –, zakaj pa ti daljša, povsem izmišljena zgodba nekako vsiljuje imena? Odkod ta pritisk? Samo iz dejstva, da so nastopajoèi v drami – vsaj nekateri – povsem razlièni od tebe, avtorja? – Zakaj èu- tim, da si delam nasilje, èe ‘junaku’ v tragièni zgodbi dam ime, onemu v satirièni zgodbi pa ne? Ali: zakaj je toliko la`je pustiti ‘junaka’ anonimnega, kolikor veè je v pripovedi av- tobiografskega? Posledica vpliva literature, ki sem jo prebiral po koncu vojne v Rimu? Noben od mojih v rimskih èrticah nastopa- joèih, ne ´deèek na dvigalu´, ne ´fant, mešalec koktajlov´ nimata imena. Toda kaj ko odkri- jem, da pa `e tudi ‘junaki’ iz mojih tako rekoè v dijaških letih napisanih medvojnih èrtic ni-   Evgenija Jarc: Mati z otrokom, olje na platnu, 45x60 cm, 2006.  # majo imen! Ne ‘Èlovek, ki je ubijal’, ne ‘Dva izmed mnogih’, ne ´begunec z Dolenjske´, ki v Ljubljani èisti tramvajske tirnice. Ali je zavora v podzavesti zato, ker za svojimi ´ju- naki´ ne èutim samo doloèenega individua, ampak tudi predstavnika neke dobe v neki situaciji? Ne vem. In èe ni tudi za tem strahom pred imenskim oznaèevanjem v ozadju samo vaša podzavestna reakcija na pretirani subjektivizem veèine pis- cev, strah pred “strupom subjektivizma”, o èe- mer danes toliki govorijo? Tudi vi v komen- tarju ob pravkar izišli knjigi C. S. Lewisa Pi- sma starega hudièa? Vsakdo piše iz sebe. Kako bi sicer tudi moglo biti drugaèe. Ko pa je gotovo tudi res, da prevelik subjektivizem o`i ustvarjalèev izrazni krog, hkrati pa tudi mo`nost percep- cije v bralcu. Prehud subjektivizem najbo- lje ilustrira dejstvo, da manjša ko je recep- tivnost umetnika, manjša je tudi njegova emi- sivnost. Mislim seveda na bogastvo posredo- vanega, ne na kolièinsko ‘literarno proizvod- njo’. C. S. Lewis govori naravnost o “stru- pu subjektivizma”. In spet: eno je biti to, kar si – hkrati pa v sebi podo`ivljati druge, drugo, v`iveti se v druge, fieri aliud in cuantum aliud, postati drugo, tudi drugaèen –, nekaj drugega pa je skušnjava solipsizma, da ne reèem nar- cisizma. Vèasih si pravim, da bi marsikateri anto- logiji sodobne proze, predvsem pa poezije za moto lahko dali Gombrowiczev Dnevnik. Saj se spomnite: Torek. Jaz. Sreda. Jaz. Èetrtek. Jaz ... Brez jaza ne gre, logièno da ne. Toda zakaj z g o l j ‘jaz’, vrh vsega pa vèasih še izrazno zreduciran? Skratka: morda je res, da je v nei- menovanju ‘junaka’ v pripovedi v ozadju is- kati posledico tudi subjektivizma. Takega, ki mu celo `e samo umetno dano ime pome- ni nasilje (èeprav pisca samega ...) nad ‘èi- stim jazom’, ki ustvarja. Pravijo, da je pravzaprav v tem osnovno vprašanje sodobne literaturi, ki je v krizi. Besedna umetnost je v vseh èasih v kri- zi. In je dobro, da je tako. Pomeni, da `ivi. Mimogrede: ali ni zanimivo, da jemljemo krizo vedno kot nekaj zgolj negativnega? In vendar se ravno v trenutkih krize lahko pri- ka`e “podoba resnice”, predvsem pa je to do- stikrat zadnji pravoèasni alarm. Gilson pravi v svoji Lingvistiki in filozofiji, da vemo, kako se je `e pri klasièni poeziji pe- snik zavedal, kako pot od njegove misli ali èustva do besede ni gotova in še manj pot, ki naj vodi od teh besed k bralcu. Kdo ve, pravim, ali ni v tem iskati razlog za skušnjavo tudi mnogim mislecem, da prezgodaj zapa- dejo molku. Z literati avantgardisti se pa zdi, da je ravno nasprotno. Njihova ustvarjalnost je vèasih kolièinsko naravnost neverjetna. Na kongresih in literarnih simpozijih po- stavljajo knji`evnikom aktualna vprašanja. Pri nas se je pred leti — bilo je v Vilenici — razprav- ljalo o tem, ali je literat potreben svetu, ko ta literata ne potrebuje. Kako je po vašem sploh z razmerjem med umetnikom besede in svetom? Kakšno vlogo naj bi imel v sodobnem svetu? Ste opazili, kako smo vsi pod vplivom tea- trskega izrazoslovja? “Kakšno vlogo igra ta in ta v politiènem `ivljenju?” No, v politiki se ta izraz morda prile`e, pri umetniku bi pa raje govoril o tem, kaj naj kdo bo. In tako se mi zdi, da naj bo umetnik besede pred- vsem – zgled. Kako starinsko zveni to, kaj! Na kaj mislim? Na zgled pristnosti. Naj pred- vsem nikdar ne sodeluje z la`jo, s katero je dru`ba prepojena. Dandanes to vodilo `e kar podzavestno pove`emo s Sol`enicinom, ki je        to svetoval svojim rojakom in to ne samo li- teratom (od katerih nekateri najbr` še ved- no simpatizirajo z ‘nekdanjo ideologijo’), ven- dar velja vsemu svetu. Predvsem seveda naj nikdar ne sodelujmo z la`jo, ki jo dostikrat gojimo v sebi. Pravijo, da “the crime doesn’t pay”, a to velja tudi za la`, saj se prav z la`jo zaèenja vse zlo. Vsekakor bi lahko rekli tudi tako: Naj se ne delam pesnika, èe nisem pe- snik. Ne slikarja, ne skladatelja, èe to nisem. Èe zaradi drugega ne, iz solidarnosti do so- dr`avljanov, katerih `ep je morda bolj pra- zen kakor moj in ki jim ga še dr`ava zaradi subvencij, kdaj tudi kar èudnim ´umetniš- kim projektom´, prazni. Kako se vedno znova vraèava k vprašanju o pristni kulturi in pa šarlatanstvu! Ali ne gre za proces, ki ga morda sploh ne bo mogoèe us- taviti? Ali se ne bo izkazalo, da ta proces nima konca? Ali je danes ob tolikih mistifikacijah sploh še mo`no ne biti pesimist? Mislim, da èe malo dramatiziramo, lahko reèemo, da gre za vzporednico s sodobno ge- netiko. Za izziv. Ali se bomo znali ustaviti na neki meji ali pa se bomo – unièili. In naj- bolj izstopajoèa komponenta narave, zahteva narave so prav njene – omejitve. Najresnej- ši genetiki sami prihajajo do sklepov: Usta- vimo se! – Toda kaj pomagajo premisleki, èe hkrati ne pristanemo na meje izven nas, pa tudi v nas samih? Pri kulturi je seveda kljub vsemu veè upa- nja kot pri genetiki, ker del eksperimentator- jev v umetnosti sestavljajo ljudje, ki se v re- snici avantgardiste samo gredó – nekaki pro- tagonisti Menartovega Antisonga – in jih veter prej ali slej spiha s prizorišèa. So ribe, ki lahko plavajo samo v doloèeni globini morja. Èe se spustijo pregloboko, jih raznese. In so take, ki “jim ni dovoljeno” za- plavati previsoko, preblizu vodni gladini, kaj- ti njihovo telo – vsaka celica telesa – je pri- lagojeno globini, za katero je bila ustvarje- na. Notranji mehanizem samogibno – “in- tuicijsko” – kontrolira gibanje. Èe prestopijo mejo, “èinijo zlo”, bi dejali po srbsko. Gre za zlo-èin, za “pre-stopek”. Ali je res èudno, èe se v rušèini zloèinu pravi ‘pre-stuplenie’? Gre za meje, za omejitev. Milan Komar je o tem veèkrat govoril. V razmišljanju “Re- snica kot veljavnost in dinamizem”,3 se us- tavi ob izrazu “termini”, ki je bil za Rimljane, kmeèki narod, zaradi meja na polju še po- sebej va`en. Tako upoštevanja vreden, da so uvedli praznik bo`anstva meja. Toda ta mi- selnost je prepojila tudi duhovna polja, èlo- vek se je zavedal, da je creatio de-termina-ta. Danes nam `e skoraj ni veè v zavesti, da mora tudi èlovek ostati v svojih mejah, “na svojem mestu”, sicer se unièi. Èe greš iz svojih meja, ex termina, izgubiš prostor, ki ti po naravi pripada. Danes – je pisal Komar – pomeni “exterminare”, oz. izpeljanke v vseh roman- skih jezikih, samo “anulirati”, “iznièiti”, toda “v resnici nam etimologija te besede da stra- hotno lekcijo: v resnici gre za nekaj hujše- ga kakor samo iznièenje: beseda ima v sebi naboj dokonènega unièenja.” Mislim, da bi lahko dejali: iztrebitve. “Vse, kar gre ven iz svojega prostora, izven tega, kar mora biti, se unièi.” Do kod smo v umetnosti, v `elji po is- kanju “novega”, zaplavali v “plasti” izven meja? Te`ko bi umetnikom kar pavšalno oèi- tali, da jih je premamila `elja po brez-mejnosti ... Problem je, da novoveški èlovek nerad prizna meje in da ne vidi, kako brez-mejnost, po kateri hrepeni, v resnici prinaša smrt. “Ni nobenih meja! In tudi ne priznavamo niko- gar, ki bi nam smel postavljati meje” lahko prebiramo. Dokonèni sklep je logièen, nu- jen: “Ni narave – vse je samo kultura”. V smi- slu: vse “obdelujemo” mi, mi vse delamo. Mi – eventuelno! – postavljamo meje, in mi jih, èe se nam zdi primerno, rušimo. Ni se èu- diti, da je vse pogosteje slišati izraz “kulturno in`enirstvo”.   ! # Imam obèutek, da smo v iskanju novega v umetnosti šli predaleè in zdaj obviseli v zra- ku. Brez vsakih koordinat. Glede tega, ali je mo`no ne biti pesimist, pa bi dejal: kakor ima narava svoje lastne regulatorne mehanizme, se tudi umetnikov duh lahko zave nujnosti avtoregularizacije. Tudi tukaj gre za “sega- nje po drevesu spoznanja”, za prej ko slej ne- varno igro, ki se naposled izcimi v “karko- li”, torej v “vse” in torej, v zadnji instanci, v – niè. @al smo marsikdaj propagatorji ni- hilizma, èeprav se izrekamo proti njemu. Zapleteno je, ker je èloveku hrepenenje po “biti bog” prirojeno. Èudoviti tehnièni napre- dek èloveštva je le še dodatna skušnjava za pri- èakovanje novih genialnih dose`kov tudi na drugih podroèjih. Toda ob veri v neskonèni, “neomejeni napredek”,4 ki se prièenja majati, ali res ne smemo upravièeno upati v norma- liziranje tudi v umetnosti? Samo mimogrede: imam obèutek, da je – na primer – veèina naših pesnikov `e pustila ob strani predrzne ekspe- rimente in se ustavila na meji. V èem èutite, kakor da se je slovenski pe- snik ustavil na meji? Mislim, da se na splošno dogaja, kar je ob analizi pesniške modernosti opazil eden literarnih kritikov ob zadnji zbirki Nika Gra- fenauerja: da je bilo namreè v visoki samo- ti pesniške avtorefleksivnosti te`ko, v pers- pektivi malone nemogoèe vzdr`ati in da se torej pesnik, potem ko je šel, (kakor pravi kri- tik), skozi dobo ‘semantiène zastrtosti’, (mor- da bi mogli reèi kar hermetiènosti), ko je šel po poti reduciranja, v `elji, da bi z molkom vse povedal, ustavil (naj ostanemo pri Gra- fenaurjevem izrazu “kljub magnetizmu mol- ka”, kamor naj bi bolj in bolj te`ila “èista poe- zija”) in da se zaèenja spet nagibati k manj zastrti besedi. Èe gre v umetniku res za hoten upor proti omejenosti, ki je v naravi — kje temu iskati vir? Vèasih sem mislil, da gre za reakcijo na pra- strah pred naravo, ki omejuje, za strah, ki se mu je pa “zdaj vendarle `e enkrat treba upreti, ga odpraviti”, ob èemer se kritièno ustavlja- ta Horkheimer in Adorno, danes se mi pa zdi, da je vir uporu iskati bolj v èlovekovi dosti- krat ̀ e podzavestni antiteistiènosti. In naslednji korak je ta: “Èe pa `e res moramo stvarstvo priznati, pristati na naravo, dobro, jo bomo priznali, toda jo bomo – dominirali.” Pri ob- vladovanju narave, zagospodarjenju nad njo pa v zadnji instanci ne gre za drugo – vsa C. S. Lewisova Odprava èloveka5 govori prav- zaprav o tem – kot za obvladovanje èloveka. Ne vem, èe se zavedamo, kam to vodi. Kakor da po zlomu fašizma, nacizma in komuniz- ma ni veè nevarnosti za noben drug totalita- rizem, kakor da ni mogoèe nobene ‘pomote’, ki bi jo èloveštvo moralo pozneje spet plaèati. Èe bi še danes bili urednik kakšne literarne revije. ali pa, èe bi mlad literat prišel k vam na pogovor, kaj bi mu svetovali? Naj prebira klasike, hkrati pa naj se ne umi- ka iz ̀ ivega vsakodnevnega dogajanja. Naj pol- no za`ivi, naj bo pristen. Tako bo nekaj edins- tvenega, neponovljivega, novega – res avan- garda. Naj ne “igra te in te vloge” (pa èeprav sluti, da bi jo bil zmo`en preprièljivo izpeljati ...), ampak naj bo on on, naj postaja to, kar potencialno `e je. Èe ga pa `e kdaj premaga skušnjava skokov v neznano, naj (to sem vi- del pred tedni, ko sem potoval po dolini Soèe, gledal drzne plavalce, ki so se z visokega mosta metali v deroèo reko) se ob vsej zapeljivosti takega skoka v neznano najprej “utrdi”. “Bun- ge jumping.” Skakalec skoèi v prazno, a je – “za vsak primer” – le privezan na vrv. Ne `eli pretrgati ‘popkovine’ z – `ivljenjem ... Tudi najbolj vase zaprt mlad literat naj ne bi pre- trgal popkovine z realnostjo. V knjigi literarnega zgodovinarja Jo`eta Po- gaènika, ki je leta 1968 prvi opozoril na sloven-       " sko knji`evnost v zamejstvu in zdomstvu, je re- èeno, da je v Sloveniji “prva leta šlo za abso- lutni spoj umetnosti z revolucijo”. — Ali bi se moglo analogno reèi, da je tudi v emigrantskih literarnih krogih, ob logiènem protikomunizmu in torej antirevolucionarnosti šlo za spoj med umetnostjo in antirevolucijo? V tujini sem imel mnogo let pregled èez literarno ustvarjanje zdomcev, kakor najbr` malokdo: bodisi kot urednik osrednje lite- rarne revije v zdomstvu bodisi kot nekaj let vodja Literarnega odseka Slovenske kulturne akcije. Mirno lahko reèem, da tega spoja ni bilo. Èe pa je v kakšnem zdomskem literar- nem delu zaslediti to nagnjenje, je to izjema. In èe kdo literarnih zgodovinarjev danes gradi svoje sodbe na kakšnih takih vzporednicah, pomeni, da `al ni – ali da še ni – dovolj in- formiran. Kar je naposled tudi razumljivo, èeprav pa res vsak dan manj razumljivo. Tre-   Evgenija Jarc: Brez naslova, olje na platnu, 80x140 cm, 2003. # #   ba je reèi še veè: v emigraciji so bila tiskana dela, ki so bila idejno sporna, pa vendar niso do`ivela ne cenzure niti ne avtocenzure. @e samo moj Èlovek na obeh straneh stene, ob upoštevanju kdaj in kje je izšel, je dovolj mo- èan dokaz. Torej bi smeli reèi, da je v zdomstvu veljal princip avtonomnosti umetnosti? A kaj pravite o poroèilih o nekdanjem kulturnem `ivljenju v emigraciji, ki jih od èasa do èasa zasledimo v našem dnevnem èasopisju, in katerih pisci ne delijo vašega mnenja? Vprašanje je, s koliko umirjenosti ali pred- sodkov je kdo od teh piscev opazoval doga- janja v zdomstvu; koliko tudi imel vpogle- da vanj, koliko pa le informacij, in to spet – èigavih informacij. Ne bi hotel reèi, da je kdo s slabim namenom pisal o kulturnem `iv- ljenju v emigraciji, bi pa pomenilo slepiti se, èe se ne bi zavedal, da lahko nekdo gleda vse skozi ´ro`nate naoènike´, èeprav se jih sam morda niti ne zaveda. Celo veè: morda jih je zavestno odklanjal ... Ali kakor smo kdaj pravili ob odkritjih, da celo mnogi naši pri- jatelji v matici ne morejo videti resnice o do- gajanju med vojno in po njej: nekdo ima za- radi dolgoletnega kajenja pljuèa ranjena, lah- ko tudi kdo, ki ne kadi, ki pa je desetletja slu`boval v stalno zakajenem prostoru. Ne more dihati s polnimi pljuèi, èeprav subjek- tivno ni kriv ´poškodbe.´ Vsaj v okolju, v katerem so `iveli kultur- niki, s katerimi se danes matièna kulturna zgodovina ukvarja kot s kvalitetnimi ustvar- jalci, je avtonomija veljala. Ne bom primerjal matiène in zdomske literature v dobi, ko niti najèistejša lirika, dovolj da je bila tiskana on- kraj meje, ni smela v matico, medtem ko smo recimo pri Slovenski kulturni akciji objav- ljali spornega Kocbeka, tiskali knjigo, v kateri je bil poklon Titu – mislim na Dolenèeve spo- mine6 – in podobno. Ko zdaj gledam leta v emigraciji, se sprašujem, ali ne bo ta slovenski eksperiment ostal kot nekaj edinstvenega prav zaradi kulturne dozorelosti. V Sloveniji mno- gi govorijo o “argentinskem èude`u”, ven- dar kdo ve, ali ne bodo tista leta nekoè pre- cedens, vreden opazovanja bolj zaradi demo- kratiènega vzdušja v diaspori in zvestobe na- rodu kot pa zaradi umetniških dose`kov. O avtonomiji umetnosti bi pa dodal: tudi na tem podroèju ka`e razèistiti pojme. Ne us- tavljajmo se samo pri prvih delih definicije, ampak tudi pri specifiènih diferencah. In te, v èem so? Èe hoèemo priti do jasnosti, je tre- ba najprej sploh videti, ali vsi pristajamo na pojem ‘vrednote’, in èe pristanemo, te vred- note potem hierarhizirati. Sicer diskusija nima smisla. Èe pa vrednote so in èe je naj- veèja vrednota `ivljenje, potem je paè prva naloga vztrajati pri `ivljenju. V našem pri- meru je to pomenilo: proti smrti emigra- cije. Tudi proti vsemu, kar bi prihod smrti prikrivalo. Èe bi torej kdaj šlo za širjenje kulture smrti, pa naj bi bila ta predstavljena v še tako prefinjeni estetski formi, bi bilo treba tudi avtonomijo umetnosti dati na ta- peto.Vsi poznamo fascinacijo zla, kdaj do- vršeno in zapeljivo prikazano. In `al – tudi njene posledice. Seveda: o tem se ne da pogovarjati z ljud- mi, ki negirajo vrednote, niti ne z relativi- sti. Še manj seveda z obo`evalci smrti. – Zakaj bi bili upravièeni klicati na pomoè argument avtonomije umetnosti, kadar gre za propa- gacijo kulture smrti, ne pa ko gre za kultu- ro `ivljenja? Zakaj v zadnjem primeru sko- raj s histerijo zaganjati krik o tendenènosti in o napadu na avtonomijo umetnosti? Kakor da bi “stvari” smele biti tendenène, “nagnje- ne” samo v smrt? Pot do jasnosti vidim predvsem v apli- kaciji prve od naravnih kreposti – nekoè ime- novanih “kardinalnih” – v razumnosti, to je v kreposti, ki je `e po Platonu “koèija` ¡o- stalih treh¿ kreposti”, praviènosti, srènosti in zmernosti.     $   Tudi èe tega ne izrazimo z besedami, naj bi torej vendar tudi umetnost slu`ila? Pome- ni — ne bila povsem avtonomna? Umetnost ni poklicana, da slu`i. Nièe- mur. Tudi še tako pozitivnemu cilju ne. Na- posled niti `ivljenju ne. Toda resnièna umet- nina je `e sama po sebi “`ivljenje”, sama po sebi poraja `ivljenje. Vse, kar je vrednota zase, rodi `ivljenje. In v toliko je potem tudi “ko- ristna”. Vendar s tem je kakor s prijateljs- tvom, kakor je vedel `e Cicero: kaj je na svetu lepšega kakor prijateljstvo, kaj tudi bolj ko- ristnega? Toda do prijateljstva lahko pridemo samo pod pogojem, da v njem n e išèemo ko- risti. To ni noben paradoks. In èe je za prikazovanjem zla, ali celo ni- èa, samo umetnikov namen, da v bralcu, gle- dalcu vzbudi hrepenenje po dobrem? Tisto Can- karjevo še bolj èrno risanje velikega petka, zato da bi srce toliko bolj zahrepenelo po vstajenju? V kakšnem primeru bo tako, toda na splošno ... Poleg tega: ali mora èlovek res ̀ iveti vse `ivljenje med bolnimi, da si za`eli zdravja? Dva, tri tisoè let je drobec v eksistenci sve- ta, pa vendar se mi v zgodovini kulture zdi dovolj za spoznanje, da so vsa velika umet- niška dela nastala ob sli po `ivljenju. Vèasih morda res botruje tudi obup, toda prav zato, ker umetnik èuti odsotnost `ivljenja. Prav- zaprav, glejte, samo nedosleden nihilist more govoriti o “obupu nad `ivljenjem”. Ne bi rad `ivel v svetu, v katerem bi ni- hilisti imeli mo`nost za vedno zasesti odlo- èujoèe pozicije. Res pa je, da so “socialni in- `enirji” danes krepko na delu. 1. Prim. Zorko Simèiè, Odhojene stopinje, Celje, Mohorjeva dru`ba, 1993. Izbor avtorjeve beletristike in esejistike, ustvarjene v letih zdomstva. Ob pisateljevi 85-letnici je bila knjiga deloma redigirana, opremljena s pripombami in ponatisnjena pod naslovom Èrni tekaè (Celje, Mohorjeva dru`ba, 2006) (op. ur.). 2. Gl. “Iz nekega pisma”, dodanega študiji Denisa Poni`a v izdaji dveh avtorjev dram, Prepad klièe prepad, Ljubljana, Dru`ina, 2000 (op. ur.). 3. Prim. prevod v: Milan Komar, Iz dolge vigilije, Ljubljana, Dru`ina, 2002 (op.ur.). 4. Prim. Milan Komar: El progreso ilimitado y su posible filosofía. Prevod v knjigi Red in misterij, Ljubljana, Študentska zalo`ba, Claritas, 2002 (op. ur.). 5. C. S. Lewis: The Abolition of Man. – Gl. Odprava èloveka, Ljubljana, ŠOU, Claritas, 1998 (op. ur.). 6. Gl. Ivan Dolenec, Moja rast, Buenos Aires, Slovenska kulturna akcija, 1973. Reprint: Celje, Mohorjeva dru`ba, 1991.