raziskave in razvoj
UDK: 694.3/.5
pregledni znastveni ~lanek (A Review)
Lesene ovojne konstrukcije v Alpah, s poudarkom na slovenski alpski arhitekturi
Surfaces of wood construction in the Alps, with emphasis on Slovene alpine architecture
avtorja: Eva KRI@AJ, Jo`e KU[AR, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana
»Ne zidaj slikovito, prepusti slikovitost zidovom, goram in soncu. ^lovek, ki se slikovito obla~i, ne deluje slikovito, ampak kot pavliha. Kmet se ne obla~i slikovito, on je slikovit.«
(Adolf Loos: Bauen in den Bergen
1913)
Alpska arhitektura se mora prilagoditi ekstremnim podnebnim in reliefnim razmeram ter se hkrati zlivati z naravnim okoljem. Analiza lesenih ovojnih konstrukcij tovrstnih arhitektur je pokazala, da so to vedeli in upo{tevali `e prvi graditelji v neokrnjenem gorskem svetu, vse od postavljalcev osnovnih zaveti{~, pastirskih, drvarskih in oglarskih, do graditeljev planinskih ko~. Nekoliko izstopa le bivak, saj njegova univerzalna oblika ni odvisna od zna~ilnosti regionalnega okolja. Zaveti{~a in ko~e so bili narejeni iz lokalnih gradiv, praviloma iz lesa. ^e-prav se je danes na~in gradnje zaradi moderne tehnologije mo~no spremenil, ostaja les {e vedno prevladujo~ gradbeni material. Gradnjo v alpskem svetu narekujejo klimatsko reliefni dejavniki, zato je med dr`avami znotraj obravnavanega obmo~ja zelo podobna. Izraziteje jo lahko razlikujemo le v primerjavi z dolinsko arhitekturo.
Alpine architecture must conform to extreme climate and relief, while assimilating with the natural surroundings at the same time. Covering structures analysis showed, that this has been known and taken into consideration by the early builders in the intact alpine environment. From those building shelter places, huts for shepherds, choppers and charcoal burners, to the ones who were building mountain huts. The only exception is a bivouac with its unique shape, independent from the characteristics of the regional environment. Shelters and huts were mostly made from local materials, from wood as a rule. Although there has been a big change in the building technique due to modern technology, wood still holds its position as the prevailing construction material. European mountain architecture is much alike regardless of different countries, while it is driven by climate and relief characteristics. It can be distinctively distinguished only in contrast with the architecture in the valleys.
Klju~ne besede: lesene ovojne konstrukcije, zaveti{~e, ko~a, bivak, ekstrem, Alpe
Keywords: wood covering structures, sheltering place, hut, bivouac, extreme, Alps
Uvod
Za razli~ne predele planeta so zna~ilne razli~ne vremenske ter klimatske in reliefne razmere, zato je logi~na prilagoditev dru`be danim razmeram z na~inom `ivljenja in infrastrukturo.
Alpska arhitektura je arhitektura ekstremnih naravnih razmer.
Ekstremnost je sicer zelo relativen pojem. V na{ih predstavah avtomatsko pomeni, da je ekstremno vse, kar nas ne obdaja v vsakodnevnem `ivljenju letnega ciklusa. Tako poleg druga~nih klimatskih razmer, kot smo jih vajeni, ekstremne razmere pomenijo tudi ujme in geolo{ki pojavi zemlje, ki pa zahtevajo {e druga~ne prilagoditve v sklopu bivanja.
Kombinacija delovanja klimatsko reliefnih dejavnikov v gorskem svetu povzro~a razmere, ki jih glede na srednjeevropski prostor, v katerem so Alpe, ki se raztezajo ~ez ozemlje Slovenije, Avstrije, Italije, Francije, {vice, Lihten-{tajna, obravnavamo kot ekstremne.
Te narekujejo na~in gradnje, ki je spe-cifi~na za tovrstna obmo~ja. Tako bomo na primerih primitivnih in sodobno zasnovanih bivali{~ ugotavljali, kak{ne so lastnosti lesenih ovojnih konstrukcij na obmo~ju alpskega sveta.
ijaLeS 58(2006) 7-

raziskave in razvoj
V vseh alpskih dr`avah lo~ujejo alpski in predalpski svet (z izjemo Lihten-{tajna, ki je povsem alpski): v pravem alpskem svetu prevladujejo visokogorske zna~ilnosti, medtem ko je za predalpski svet zna~ilno prepletanje alpskih z drugimi vplivi (Natek, 1998).
Opredelitev osnovnih pojmov
Alpinski -a -o prid. (i): nana{ajo~ se na alpinec, alpinska voja{ka enota, alpinisti~en: alpinski klub, bot. ki je nad zgornjo gozdno mejo: alpinska flora (SSKJ, 11)
Alpski -a -o prid. (a): nana{ajo~ se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske de`ele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum; * alp. alpska dolina -dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeni{kega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hi{a -hi{a z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvon~ek visokogorska rastlina z modrimi ali ro`natimi zvon~astimi cveti, Soldanella; alpska mo`ina; alpska nebina; lit. alpska posko~nica - kitica iz {tirih verzov v amfibrahih; {port. alpski smu~ar - {portnik, ki se ukvarja z alpskim smu~anjem; tekmovanje v alpski kombinaciji - tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smu~anje (SSKJ, 11)
Bivak: alp. zasilno zaveti{~e na prostem: postaviti, pripraviti bivak; sne`ni, stalni bivak; bivak v steni // bivakiranje: bivak v skalah je naporen; (SSKJ, 48)
Ekstremen: zelo oddaljen od povpre~nosti ~esa; skrajen, pretiran (SSKJ, 194)
Ko~a: gosti{~e v gorah, zlasti manj{e: ko~a je vse leto oskrbovana; preno~ila sta v ko~i; zasilno, ob~asno prebivali{~e; majhna,
m
preprosta hi{a, bajta; kme~ka, lesena ko~a (SSKJ, 408)
Ovojna konstrukcija ali lupina opravlja v prvi vrsti funkcijo posrednika med zunanjim in notranjim prostorom. Lahko bi se reklo, da modificira zunanje razmere tako, da ~imbolj ustrezajo potrebam uporabnikov stavbe. Lahko tudi nosi bistvene dele stavbe in ima vedno tudi dolo~en videz, ki vpliva na opazovalca in sploh na zunanji prostor (Brezar, 1990: 11).
Metode dela in cilji
Na sprehodu skozi zgodovino postavljanja ~lovekovih ob~asnih in za~asnih bivali{~ v gorskih obmo~jih bomo poudarek namenili analizi lesene ovojne konstrukcije skozi osnovne arhitekturne elemente - tla, stene in streho.
Izbiro gradiva je praviloma narekovalo zemljepisno okolje, na~in gradnje, kombinacija klime in reliefa, oblikovanost bivali{~, gospodarske, kulturne in dru`bene razmere ljudi, ki so jih gradili. Vse to je vplivalo na lastnosti ovojnih konstrukcij, od najbolj osnovnih elementov do njihovega ~lenjenja, redko tudi dekoriranja.
Cilj ~lanka je prikaz oblikovanja lesenih ovojnih konstrukcij na primerih arhitekturnih posegov v slovenskem alpskem prostoru, vse od prvih naselitev do dana{njih dni, ter primerjava le-teh z nekaterimi primeri iz dr`av, ki so prav tako v alpskem loku.
Evolucija gradnje za~asnih prebivali{~
Prvi ljudje, ki so pri{li v neokrnjen gorski svet in so bili prisiljeni ostati tam tudi po ve~ dni, so bili lovci. Naravna zavetja so jim nudile jame, previsi, spodmoli. Gozdnemu `elezarstvu, ki ozna~uje prvo ekonomsko potrebo v gorah, sledi razvoj fu`inarstva v 15.
stoletju. Zaveti{~a nabiralcev rude so zato pomenila za~etke arhitekture gorskega pa{ni{tva in ta arhitekturni in naselbinski tip je edini izvorno alpinski tip v zgodovini alpinske arhitekture. Sledi postavljanje skromnih zaveti{~ ob poteh na vrhove v 19. stoletju, ki arhitektonsko prevzemajo znanje o alpinski gradnji in tudi lastnosti regionalne gradnje. Na~rtno zasedanje gorskega prostora se za~ne z institucionalizacijo planinstva, zgrajene so bile prve planinske ko~e (Mu`i~, Kajzelj, 1996).
Pregled ob~asno obljudenih stavb na Slovenskem odkriva pogled na zna~il-nosti, ki so jih obravnavani arhitekturi vtisnila razli~na namenskost in na~ini gradenj /po Cevcu/.
Zaveti{~a, tista najbolj preprosta, so si pastirji v planinskem svetu poiskali v votlinah in pod balvani, gozdni delavci in oglarji pa so si zgradili enokapna zaveti{~a ali pa dvokapne skorjevke, ki so ena najbolj raz{irjenih oblik zasilnih zaveti{~ na Slovenskem.
Pastirske ko~e in gospodarska poslopja na ni`jih ali seno`etnih planinah so samostojne zgradbe, ki imajo najve~-krat dva prostora, na visokih planinah pa so zaradi te`kih razmer bivalni in gospodarski prostori zdru`eni pod eno streho.
Drvarske in oglarske ko~e so gradili podobno, zato med njimi ni velikih razlik. Gre za ob~asna bivali{~a, ki se med seboj {e najbolj razlikujejo po velikosti, saj so si zasebniki postavljali manj{e, skupine drvarjev pa ve~je ko~e.
Prvo slovensko planinsko ko~o so postavili na obronku Planine za Liscem pod ^rno prstjo, 15. julija 1894 (Bud-kovi~, 1994: 473); leta 1944 je pogorela. Tako so ob 110. obletnici njene otvoritve, leta 2003, na njenem mestu postavili novo ko~o z enakimi gabariti, ob upo{tevanju napredka v na~inu gradnje in materialih (slika 1).
ijaLeS 58(2006) 7-8
Za~etki vseh oblik prebivali{~ so bili odvisni od razpolo`ljivega materiala.
Evolucija gradnje za~asnih prebivali{~ ka`e, da so bila izdelana iz lokalnih gradiv, tistih, ki so bila najbli`e na voljo. Najve~krat je bil to les. Zasnova je bila podrejena funkciji, izvedba razpo-lo`ljivemu orodju. Tudi danes je za tovrstne gradnje zaradi ekologi~nosti za`elena uporaba avtohtonega materiala, uporaba visoke tehnologije pa omogo~a predvsem la`je in u~inkovi-tej{e re{evanje problemov, ki se pojavljajo pri tej, predvsem tehni~no zelo zahtevni arhitekturi.
Najprej so za~asna prebivali{~a nudila le zavetje pred vremenom in prostor za preno~i{~e -tak{no funkcijo imajo danes bivaki; s pojavom mno`i~nej{ega obleganja gorskih obmo~ij pa se pojavijo bolj diferencirane stavbe, ki so lahko tudi `e oskrbovane. Tovrstne stavbe so danes planinske ko~e in celo ~isto pravi hotelski objekti v Alpah.
Osnovni arhitekturni elementi
Zunanji ovoj je najizrazitej{i konstrukcijski element: v za~etku {e ne, kasneje pa `e obdelana tla, stene in streha.
Zaradi te`ke dostopnosti in oddaljenosti od stalnih naselij, obenem pa zaradi kraj{ih poletij in dalj{ih zim, je graditi na obmo~ju alpskega sveta zelo zahtevna naloga. [e toliko bolj je bilo to o~itno v ~asih, ko so imeli na razpolago le preprosto delovno orodje, medtem ko sodobnej{a tehnologija gradnjo olaj{uje.
To so obmo~ja, kjer prevladujejo iglavci, med katerimi je najpogostej{a smreka. Znano je, da v Alpah vsako sekundo zraste ve~ kot kubi~ni meter lesa. Tako je bil les, kot je {e danes, prevladujo~ gradbeni material. Poleg lesenih so gradili tudi kamnite stavbe in stavbe, kombinirane iz lesa in kamna. Izjema pri uporabi avtohtonega gradbenega mate-
ijaLeS 58(2006) 7-8
riala je praviloma le uporaba sodob-nej{ega materiala za kritino, saj je npr. uporaba plo~evine predvsem enostav-nej{a.
Tla
To so spodnji horizontalni del ovojne konstrukcije, ki pride v stik s terenom. Lo~imo tla pod nivojem terena, v nivoju in nad nivojem terena, pri slednji varianti z vmesnim zra~nim prostorom ali z vmesnim uporabnim prostorom (Brezar, 1990). Z dvigom nad nivo terena se predvsem izognemo vlagi, najve~-krat pa se v preteklosti pojavljajo tla v nivoju terena.
Najpreprostej{a tla so imela oglarska zaveti{~a in drvarske ko~e, kjer so zemljo samo steptali.
Tudi najstarej{e ko~e na Veliki planini so imele tla v bivalnem delu steptane iz zemlje; lesene podnice, ki so jih polagali kar na zemljo, so za~eli uporabljati {ele v 20. stoletju (Cevc, 1984).
Uporaba suhih materialov za pode -les, je mo`na v primerih, ko so tla dvignjena nad teren. Zelo zna~ilna tovrstna arhitektura v alpskem obmo~ju so stanovi, pri katerih se prostor pod zaprtim zgornjim delom uporablja kot zaveti{~e za `ivino, ki oddaja toploto, kar deluje kot toplotna izolacija le-temu, hkrati pa dodatno {~iti pred vlago – podnice so npr. tla v seniku in hkrati strop nad hlevom.
Les velja za enega najstarej{ih in najbolj cenjenih materialov, ki se uporabljajo za oblogo tal. Je topel, elasti~en, anti-stati~en, primeren je z ekolo{kega vidika in nudi mo`nosti za zdravo bivanje, usklajuje tudi vlago v prostoru, kadar lesena povr{ina ni lakirana.
Lesene podnice planinskih stanov so bile na spodnji strani neobdelane, zgoraj pa zaradi la`jega ~i{~enja obtesane (slika 2).
raziskave in razvoj
Slika 1. Oro`nova ko~a neko~ (vir 3) in danes
Slika 2. Podnice - Planina Vodi~ni vrh (Cevc 1984:75)
Slika 3. Tlak v Poga~nikovem domu na Kri{kih podih 2050
m.n.m.
m
raziskave in razvoj
Slika 4. Skeletna stena brez opa•a v Bohinju (Cevc, 1984:57)
Slika 5. Detajl vogalne zveze: »Voren~eve svisli« na Uskovnici (vir 9) ter primer kvadratnih ter okroglih brun v italijanskih alpskih regijah (vir 6).
sa
Med klasi~na lesena tla spada ladijski pod, kjer so masivne deske polo`ene na stik. Lesene pode delimo na trdode-{~i~ne ali mehkode{~i~ne, odvisno od vrste lesa, ki ga uporabimo. V vsakem primeru je za zdrav bivalni prostor z leseno talno oblogo zelo pomembna obdelava povr{ine lesa.
V dana{njih ko~ah in bivakih se uporabljajo vsakovrstni materiali: talne obloge so iz lesa in lesenih materialov, iz umetnih in naravnih mas, naravnih in umetnih kamnov, keramike ali iz tekstilnih talnih oblog iz naravnih in umetnih vlaken (slika 3).
Stene
Pastirji, drvarji in oglarji so gradili po podedovanih izku{njah in vzorih; tako je znal vsak sam postaviti hi{o. Konstrukcijske re{itve so bile razvite in pre-izku{ene prek generacij. Uporabljali so materiale, ki so jim bili na voljo - les in kamen, si pomagali s preprostim delovnim orodjem, ki so ga poznali.
Za gradnjo lesenih sten so uporabljali dva konstrukcijska na~ina: z vodoravno zlo`enimi bruni in navpi~no postavljenimi stebri. Slednji so spodaj za~ep-ljeni v leseni tram, zgoraj pa v leseni okvir in tako tvorijo skeletno steno, ki je po izvoru starej{a od stene z vodoravno zlo`enimi bruni.
Skeletna stena bohinjskega stanu stoji na kamnitem podstavku. Njeni sestavni deli so kobila, ro~ica, podesk in opa`. Kobila je nosilni pokon~ni steber, opornik, visok pribli`no 180 cm, da se lahko stoji pokonci v pritli~nem delu stavbe. Ro~ica povezuje kobilo z nosilnim tramom podseka. Podsek sta dve dalj{i in dve kraj{i bruni, s katerimi po-ve`ejo v venec vrhove kobil. Z opa`em lahko stene zaprejo – zapirajo jih na obmo~jih, kjer je teren neugoden, npr. zaradi mo~nega vetra (Cevc, 1984) (slika 4).
Zgradbe iz kladnih sten so znane `e v bronasti dobi, ~emur so dokaz arheo-lo{ke najdbe iz hal{tatske dobe na Ljubljanskem barju. Les je polo`en vodoravno drug ~ez drugega z izrezninami na koncih, ki se prekri`ajo. Lesene klade so narejene po natan~no dolo~enih dol-`inskih, {irinskih in vi{inskih merah, sicer jih ne bi bilo mogo~e sestaviti. Najstarej{i poznani zapis, ki omenja gradnjo starih Slovencev iz kladnih sten, vsebuje Kronika samostana v Kremsu iz leta 777, vendar od teh, starih kladnih konstrukcij, obstajajo le {e ostanki zgradb na nekaterih planinah v Julijskih Alpah (Ku{ar, 1995).
Primer uporabe konstrukcije kladnih sten pri nas je senik na bohinjskih planinah, kjer so uporabljena ravna debla, ki so dalj{a od razpetine (Ku{ar J., Ku-{ar D., 2005) (slika 5).
Pri kladni gradnji, ki temelji na tektonskem principu nalaganja, so vedno uporabljali bruna. Bila so okroglega ali pravokotnega profila /slednja so `e tesana bruna/, ki so jih v vertikalni smeri {e dodatno utrdili z lesenimi klini, ki so jih zabili na zgornjo in spodnjo stran brun v za to vnaprej pripravljene luknje. Zelo druga~na je moderna oblika masivne lesene gradnje. Zanjo se uporabljajo masivni leseni elementi ve~jih dimenzij, ki so med seboj povezani po plasteh ali kri`no (slika 5).
Konec devetnajstega stoletja se pojavijo prve slovenske planinske ko~e. Pri Triglavski ko~i je del~ek kamnite zasnove viden {e danes, kasnej{o zidano steno prekriva finalna obdelava fasade, obloga iz lesenih de{~ic. Finalne obdelave fasad na ko~ah so razli~ne, poleg lesa so velikokrat uporabljali tudi omet, plo~evino. Danes se gradnja v gorskih obmo~jih zopet najbolj nagiba k uporabi lesa, kot konstrukcijskega materiala, in k finalnim oblogam.
Na to ka`e, poleg tako stare kot nove Oro`nove ko~e, tudi planinska ko~a
ijaLeS 58(2006) 7-8
Saleinaz 2691 m. n. m. v Wallaisu v [vici. Narejena je iz predpripravljenega lesenega opa`a, postavljena pa na betonsko podlago. S svojo zasnovo spominja na avtohtono arhitekturo gorskih obmo~ij – je kompaktna, funkcionalna in homogena struktura, nudi varnost, in ~e jo opazujemo v okolju, kjer stoji, nudi podobo usklajenosti in harmonije (slika 6).
Streha
To je zgornji del stavbe. Njena glavna funkcija je odvajanje padavin, zato so stre{ne ploskve obi~ajno nagnjene. Tradicionalno je lesena, kamnita, iz lubja ali iz slame, kasneje se uveljavijo {e opeka, cementni stre{niki, plo~evina in plastika.
Najbolj raz{irjena oblika strehe pri nas je dvokapna streha, ki je pri oglarskih in drvarskih zaveti{~ih potegnjena do tal. [e preprostej{a je enokapna streha gozdnega delavca, ki je naslonjena na {tiri navpi~no zabite kole, ki so povezani z vejami. Tako slednja konstrukcija kot skorjevka z ostre{jem na {karje sta bili pokriti z lubjem v dveh plasteh (slika 7).
Streho, potegnjeno do tal, imajo tudi bajte na Veliki planini. Je prav posebne, ovalne oblike, ostre{je ima zna~ilno konstrukcijo trinajstih brun - lopnikov, ki so v ovalu razporejeni okrog izbe.
Strokovnjaki, ki se sre~ujejo na kongresih Mednarodnega zdru`enja za zgodovino Alp, so tudi ugotovili, da so pastirska bivali{~a v nekaterih delih [vice enaka kot pastirski stanovi na Veliki planini (Vrta~nik, 2005) (slika 8).
Najbolj mno`i~no se je uporabljala lesena kritina – skodle, ki so klane in obi~ajno 50-100 cm dolge, ter deske, ki so navadno `agane in dolge najmanj 160 cm. Podkonstrukcija je ostre{je na {pirovce ali ostre{je na lege, ki sta najzna~ilnej{i obliki ostre{ij na alpskih
ijaLeS 58(2006) 7-8
obmo~jih, ~eprav velja, da je me{anih oblik najve~. Za ostre{ja na lege so zna~ilni tramovi - lege, ki nosijo streho in so polo`eni v smeri slemena, pri ostre{ju na {pirovce pa te`o strehe nosijo mo~nej{i tramovi, v vrhu trdno tesarsko povezani in s peto zagozdeni v tla ali pre~ni tram (Cevc, 1984).
Zvrst alpinske arhitekture, novej{e, ki ima prav tako kot zaveti{~a nabiralcev rude, streho potegnjeno do tal, so bivaki.
Eden prvih slovenskih bivakov je bil postavljen leta 1946 v Kamni{kih Alpah na robu planote Mali Podi, eden najsodobnej{ih pa leta 2002 na grebenu Stola nad Breginjem 1580 m. n. m., ki je v celoti izveden v lesu. Lesena konstrukcija z opa`em je bila sestavljena v dolini, nato o{tevil~ena, razstavljena in odpeljana na lokacijo s helikopterjem. Streha iz plo~evine definira kar tri fasade. Vhod je zavarovan z napu{~em, pod katerim je zavetrna terasa, izvedena kot lesena re{etka za otresanje snega (slika 9).
Rezultati in sklep
Zna~ilen alpski na~in gradnje so narekovale omejitve in posebnosti pokrajinskega obmo~ja. Stavbe so bile sad potreb prebivalcev, posledica `ivljenj-ske nujnosti. Arhitektura na obravnavanem obmo~ju ni bila zgrajena skladno s stilnimi smermi, niti na podlagi osebnih predstav, sledila je zavezujo-~im naravnim kriterijem in se opirala na nujno potrebno pre`ivetje. Prevla-dujo~e gradivo je bil les, saj je bil najbli`je na razpolago. Nekoliko izstopa bivak, saj njegova univerzalna oblika ni odvisna od regionalnega okolja niti od lokalnih gradiv.
Bistveno se je spremenil na~in gradnje. V~asih je bilo zaradi izklju~no ro~nega dela le-to naporno in zamudno, medtem ko danes uporaba visoke tehnologije, npr. helikopterja, omogo~a, da so
raziskave in razvoj
m
raziskave in razvoj
betonska dela omejena samo {e na temelje, objekt pa se na lokaciji samo monta`no sestavi. Vodilni gradbeni material tudi danes ostaja les, saj se spodbuja uporaba trajnostnih gradiv.
Za ohranjanje bogatega arhitekturnega izro~ila, ki ga v sebi nosijo na videz preproste planinske stavbe, moramo razpoznati in upo{tevati strokovna znanja in izku{nje prednikov (Deu, 2005). Tako moramo obstoje~e spo{to-vati ter pri novih posegih nadgrajevati. Primer slednjega je inovativna stavba na ekstremni vi{ini - planinska postojanka Schiestlhaus, ki le`i na 2153 m. n. m. na planoti Hochschwab v Avstriji in je tudi prototip energijsko samozadostne zgradbe. Postavljena je bila v lanskem letu. Tako tudi ko~e zavzemajo pomembno funkcijo pri vrednotenju okolja in krajine in niso ve~ namenjene zgolj preno~evanju (vir 15).
literatura
1.    Ahlin, M. in drugi: Slovar slovenskega knji`nega jezika, SAZU, DZS Ljubljana; 1994
2.   Brezar, V.: Finalizacija in detajli, FAGG Arhitektura, Univerza v Ljubljani, Ljubljana; 1990
3.   Budkovi~, L.: Prva slovenska planinska ko~a, Planinski vestnik, 11 : 473-477; 1994
4.   Cevc, T.: Arhitekturno izro~ilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Dr`avna zalo`ba Slovenije, Ljubljana; 1984
5.   Deu, @.: Razvojno varstvo pastirskih bivali{~, Les/wood, 5 7, (2005); 274-386
6.   Frattari, A.: Wooden details in the Italian Alpine regions, AR 2004/2, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana; 2004
7.    Giedion, A.: Die Architektur der Davoser Alphütten, Scheidegger&Spiess, Zürich; 2003
8.   Ku{ar, J.,: Slovenske lesene konstrukcije, Mednarodni seminar o gradnji v lesu, TU Wien -Univerza v Ljubljani; 1995
9.   Ku{ar, J., Ku{ar, D.: Obnova »Voren~evih svisli« na planini Uskovnica, AR, Fakulteta za arhitekturo, In{titut za arhitekturo in prostor, Ljubljana; 2005
10.  Mu`i~, N., Kajzelj, M.: Od prvih zaveti{~ do novega bivaka, Planinski vestnik, 106-110 ; 1996
11.  Natek, K.: O regionalizaciji Slovenije, Geografski vestnik, 70: 139-150; 1998
12. Vrta~nik, K.: Osupljiv preplet alpskih kultur, Delo -27.10., priloga Znanost: 19 ; 2005
13.  http://planid.org/obj/jul/muzc-bivak-projekt-03.htm (24.11.2003)
14.  ttp://www.proholz.at/zuschnitt/05/ pro_berghuette.htm(25.10.2004)
15.  http://www.alpmedia.net/d/ in d ex 3 .a s p ? n ew s d e ta il.a s p ? N e w s ID = 18 10 & S p ra c h e = 5 |2 |n a v i.a s p ? 0 |1
(20.2.2006)
Slika 9. Na~in gradnje v Alpah danes: bivak na Muzcih na grebenu Stola nad Breginjem 1580 m.n.m. (vir 13).

kratke novice
12. redna seja skup{~ine delni~arjev dru`be JAVOR PIVKA d.d.
25. avgusta 2006 se je na svoji redni 12. seji sestala skup{~ina delni{ke dru`be Javor Pivka, ki je soglasno sprejela vse predlagane sklepe uprave.
Na seji, ki je potekala na sede`u dru`be, se je skup{~ina seznanila z revidiranim letnim poro~ilom za leto 2005 ter s poro~ilom nadzornega sveta o preveritvi in sprejemu letnega poro~ila. Skup{~ina je upravi dru`be in nadzornemu svetu dru`be podelila razre{nico za poslovno leto 2005, za revizorja za poslovno leto 2006 pa imenovala revizijsko dru`bo Deloitte & Touche revizija d.o.o. Skup{~ina je sprejela spremembe statuta dru`be, ki se nana{ajo na uvedbo kosovnih delnic in pooblastila nadzorni svet za uskladitev statuta zaradi prehoda na euro. Zaradi izteka mandata je v nadzorni svet dru`be ponovno izvolila Andrejo [trukelj, za ~lane in predsednika nadzornega sveta pa dolo~ila vi{ino pla~ila za delo v nadzornem svetu dru`be Javor Pivka, d.d. od 1. 9. 2006 dalje.
ijaLes 58(2006) 7-