VOLILNA SEJA OS ZS LJUBUANA CENTER Razprava podkrepila novo usmeritev V uvodnem delu je predsednik, Miha Draksler, nani-zal vrsto misli ob delu občinskega sveta ZS v prete-klem mandatu in o njegovih bodočih nalogah. Temu so se pridružili še razpravljalci v debati, kije sledila. V sestavku povzemamo razpravo v skrajšani obliki. Miha Draksler, ponovno izvoljen za predsednika občinskega sveta ZS Center, je v uvodu opozoril na nekatere posebnosti občinske or-ganizacije, probleme njene orga-niziranosti, na dosežene uspehe in pomanjkljivosti v dosedanjem delu občinskega sveta z name-nom, da se to v bodoče odpravi in zagotovi funkcionalnejše in bolj učinkovito delo sveta in njegovih organov. Z uveljavljanjem načela »V vsa-ki TOZD osnovna organizacija sindikata in v večjih TOZD več osnovnih organizacij« se je v pre-teklem mandatu število osnovnih organizacij podvojilo. Glede na številne dejavnosti, ki so v občini zastopane, se je v občini konsti-tuiralo po doslednem delegat-skem načelu iz osnovnih organi-zacij 17 občinskih odborov sindi-kata s svojimi organi. Ti so, po lastni in oceni predsedstva na ne-katerih področjih zelo uspešno delovali, v mnogih primerih pa so bili oblika vodenja skupnih akcij občinskega sveta ZS. Občinski sindikalni svet in nje-govi organi so bili prav tako do-sledno sestavljeni iz delegacij in delegatov občinskih odborov. Uvedena pa je bila tudi oblika po-vezovanja osnovnih organizacij sindikata v krajevnih skupnostih, kjer so bili ustanovljeni sveti de-legatov OOS. Ti so se občasno se-stajali po posameznih vprašanjih. Poudaril je, da so to šele začetki, rezultati pa kažejo, da je bila taka usmeritev pravilna in da se orga-niziranost sindikata v krajevnih skupnostih gradi naprej kot se-stavni del fronte krajevne konfe-rence SZDL. Ni bila nova ugotovitev, da so dosedanji akti otežkočali izvaja-nje skupno dogovorjenih intere-sov v prid posameznih in poseb-nih; kompliciran sistem usklaje-vanja interesov je pogojeval kopi-čenje izvršilnih organov in širje-nje profesionalnega dela; dosle-den delegatski sistem je mobilizi-ral veliko število delegatov iz os-novnih sredin in ponekod tudi vzpodbudil določene aktivnosti, bil pa je velika ovira za hitro in konkretno ukrepanje. Tovariš Draksler je podal še pregled dela in problematike, s katero se je občinski svet srečeval ob svojem preteklem delovanju: sprejemanje programov SIS in njihovo financiranje, uveljavlja-nje meril za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne do-hodke, planiranja v združenem delu, življenjske in stanovanjske razmere delavcev, politike zapo- slovanja in štipendiranja, reševa-nje pritožb itd. Med drugim je omenil tudi, da je potrebno oživiti delo Kluba sa-moupravljalcev in ga usposobiti za opravljanje njegovih nalog. Slavko Korbar, sekretar obdinske konference ZK, je v razpravi pou-daril, da organizacija Zveze sindi-katov pokriva pomemben in ob-sežen del članstva OZD. Vsak uspeh, dosežen v tej organizaciji v družbenopolitičnem delu, je po-memben prispevek k stanju v Ljubljani; prav tako ima posledi-ce tudi vsak neuspeh, kajti taka je organska povezanost celotne Ljubljane. Dejstva kažejo, da so bili doseženi primerni uspehi. Opozoril je tudi na dokumente, sprejete na republiškem in zvez-nem partijskem kongresu ter v njih zapisane obveze tudi za delo-vanje sindikata. »V bistvu okrog problematike družbenoekonomskih odnosov ni nič novega,« je dejal, » vendar naj bi se v inadaljnjem delu še bolj zavzemali za njihovo realizacijo. Vsi se zavzemamo za nov družbe-noekonomski položaj delovnega človeka. To je cilj, za katerega se moramo zavzemati v vsaki kon-kretni delovni organizaciji, na kar včasih pozabljamo. Doseženi so sicer že precejšnji premiki, ven-dar pa nekatere organizacije zdru-ženega dela v Centru na tem po-dročju še zaostajajo... ... Uveljavljanje dohodkovnih odnosov ni enostavno; ta proble-matika se ne more reševati samo s sprejemanjem dokumentov, tem-več mora biti konkretno in prila-gojeno posameznim sredinam. Tu gre tudi za sodelovanje s partner-ji, za trgovino, za zahteve proiz-vodnje. Te stvari premalo prouču-jemo, premalo uporabljamo zna-nje...« Nadaljeval je, da je potrebno več storiti glede odnosov med tr-govino in proizvodnjo, saj je to posebna specifika Centra in takih organizacij je v občini veliko; Center je materialno odvisen od tega razvoja. Na osnovi dohodkovnih od-nosov se bo potrebno domeniti, da se bo del sredstev vlagal nazaj v proizvodnjo, saj svoje perspek-tive Center ne more več graditi na dohodkih iz trgovine na stari na-čin. Na ta način se bo krepila pro-izvodnja in ponovno bogatila od- nose med seboj in trgovino. Ob tem pa se moramo zavedati, da v Centru ne moremo razvijati nove proizvodnje - lahko jo izboljšuje-mo, posodabljamo in izpopolnju-jemo, ne moremo pa je širiti. Občinski svet Zveze sindika-tov Ljubljana Center je na svoji prvi in konstitutivni seji drugega mandata soglasno izvolii svoje organe: - za predsednika Mlho Drak-slerja - za sekretarja Franca Mo-žino - za podpredsednika Vladi-mira Tkalca - trinajstčlansko predsedstvo v naslednji sestavi: 1. Miha Draksler 2. Marjeta Furlan-Lipovec 3. Ljubica Jugovlč 4. Sonja Makarovlč 5. Franc Maatnak 6. Franc Možlna 7. Ana Peroviek 8. Igor Plrc 9. Janez Stergar 10. VillSušnik 11. Vladlmir Tkalec 12. Mltja Vavpotlč 13. Ouianka Zabukovec Mirčeta Božovič je pozitivno oce-nil dosedanje delo občinskega sveta, dotaknil pa se je tudi neka-terih bolečih točk. Tako je ugo-tavljal obremenjenost vseh ob ob-ravnavanju številnih in izredno obsežnih gradiv, kar je pogosto peljalo k slabemu poznavanju problematike, neaktivnosti pri sokreiranju in formalizmu v odlo-čanju; to pa seveda povzroča družbeno škodo, saj se pri vsa-kem odločanju sprejemajo tudi odgovomosti. Se vedno so v določenih krogih prisotni odpori tehnokratskih struktur, ki ne želijo izpustiti mo-nopola nad odločanjem iz svojih rok; ta se odraža v vodenju ka-drovske politike, delitvi dohodka in osebnih dohodkov ipd. Kot po-sledica tega so, v skrajnih sluča-jih, tudi nekatere prekinitve dela. Za hitrejšo preobrazbo družbe-noekonomskih odnosov je pogoj tudi osveščenje delovnih ljudi sa-mih. Čim večja bo ta osveščenost, tem manj bo pogojev za delovanje elementov z monopolističnimi težnjami in to je ena od pomemb-nih nalog sindikata. Jože Slejko je s svojim kratkim prispevkom opozoril tudi na dru-go plat medalje ob združevanju po branžah in povezovanju trgo-vine z proizvodnjo. Tudi ta včasih pretirano ščiti svoje interese in postavlja pogoje, katerih trgovina ne more vedno sprejeti: sistem marž, rabatov in podobno. V razpravi so sodelovali še Ja-nez Učakar, VIII Trampui, Janez Stergar, Franc Mastnak, Lojze Pajk, Stlva Komar In Jože Marolt, ki so, vsak s svojega področja, osvetljevali sedanje stanje in po-dali razmišljanja o delu v prihod-nje. V nadaljevanju seje se je novi občinski svet Zveze sindikatov Ljubljana Center konstituiral in izvolil svoje organe ter določil ozi-roma potrdil delegacije v višje fo- rume. Povzal: M. J.