List 4.
Gospodinjam še nekaj zastran kokošarstva,
V pervem sostavku smo obljubili povedati in sredstva naznaniti, kako se mora ravnati, da se jajca poprej izvale, če še nobena kokla ne sedi.
To se da na dve viži storiti:
1.    Ce se druga kokošam enaka perutnina valiti privadi ali pa valiti primora.
2.  Z vali vnicami ali masinami. v kterih se dajo jajca umetno valiti.
H kuretnini, ktera se da lahko privaditi, da na jajcah sedi in vali, prištevamo sledečo, namreč:
a)  Puro. Pure se dajo na več viž primorati, da na jajcih sede in vale; naj navadniši sredstvo je, če se jim v žganji namočena pšenica zobati daje, toda pri tem zobanji je treba paziti, da se pšenica v preveč hudem in močnem žganji ne namaka, sicer bi mogla uboga žival poginiti. — Drugo tudi zanesljivo sredstvo je pa tole : Pura se nasadi v kak s senom napolnjen oboj, tako, da se v njem ne more obračati in sukati na vse strani; položi se ji na herbet plošič, pa ne prevelik in pretežak , da bi se žival pod njim ganiti ne mogla, če bi se ravno hotla, in oboj naj se postavi v kako tamno shrambo. Že drugi dan se zna puri plošič s herbta vzeti, sedela bo rada na jajcih, kakor da bi bila prava kokla.
b)  K o h i n h i n s k o kokoš. Od kar so se kokoši iz Ko-hinhine v naše kraje vpeljale, se je od njih posebnosti in koristi semtertje že veliko pisalo, pa vse, kar se je od njih govorilo in pripovedovalo, se ni poterdilo; vendar le imajo kohinhinske kokoši dobre lastnosti, in ena najgorših je, da skorej celo leto vale, kar ni ravno vsaki gospodinji prav po volji, nekteri je pa prav všeč, da ima večkrat v letu pi-ščancov za prodaj; le to napako ima kohinhinska kokla, da mlade piščeta kmali popusti, ker z nesenjem jajic dolgo ne preneha.
c)  Kopune. Ti ubogi trapi se dajo celo premotiti in pregovoriti, da mislijo, da so res kokoši; da! še blago-dušniši so od kokoš, ktere, kakor je znano, nikakor ne terpe piščeta, ktero ni iz njih gnjezda; med tem je pa kopun tudi ošabniši kakor pute, večji ko je njegova družina, naj je on jajca izlegel ali ne, bolj je vesel in bolj med njo pokonci hodi.
Kopirni se navadijo, da ležejo , ravno tako kakor smo gori od pur povedali. Posebno lepo se kopuni obnašajo, kader mladino okrog vodijo.   Privadijo se pa tako le:
Kopuni se denejo v precej globoke pri tem pa voske sode, kteri se z dilicami pokrijejo, da so bolj tamni, in tako se mora kopun samec kaka dva dni v sodu imeti. Ce se je kopun na to vižo samote naveličal, se mu daste dve ali tri piske, ktere so že precej odrastle, v sod; ravno tako se mora tudi zobanja za mladino kakor tudi za kopuna v sod potresti. Ce jame piščeta kavsati, se mora še kaka dva ali tri dni v samoto vtakniti, dokler piščancom nič zalega več ne prizadene. Po tem se mu da vedno več piščet v jetnišnico. In pri tem se kopun sčasoma privadi, da je prav veri oskerbnik in voditelj mladih piščet; vzame jih kakor kokla pod svoje peruti, ako zavetja zoper mraz išejo; pelje jih tje, kjer kaj zobanja dobijo, in koka ravno tako kakor prava kokla, jih skup kliče in vabi, če so se razkropile in če je on tu ali tam na kako zerno naletel ali skopca zasledil, ki rad kuretnino napada.
Res je, da kopun od začetka en par piščet pokonča, toda poterpljenje se mora ž njim imeti, dokler se koklariti privadi, potem mu bo k navadi, ktere ne bo nikdar več opustil,  in nikoli   se ne bo med piščeti koklariti več nave-
—-    2  —
licai, in svoje koklarske dolžnosti opuščal; ta materna skerb^e. mu bo v bučo tako globoko utisnila, da je ne more nikakor pozabiti, in ker nima pozimi rejenčkov, se rad koj pri nastopu spomladi privajenemu opravilu uda.
___________________